EVROPSKA 100-150 CELOTNI STARI Flashcards
(48 cards)
Zgodovinsko ozadje in politične razmere pred letom 1968
- Češkoslovaška komunistična partija (KPC) je obstajala že pred vojno in je imela veliko podpore.
- Po vojni so oblast prevzeli represivni komunisti:
- Klement Gottwald
- Antonín Zápotocký
- Antonín Novotný
- Leta 1952 je bil Rudolf Slánský usmrčen zaradi obtožb o sodelovanju s Titom – eden ključnih montiranih procesov.
- Leta 1963 je bil Slánský rehabilitiran, maja 1968 pa še ceremonialno.
- Gospodarske težave: komunistični model ni ustrezal dobro razviti Češkoslovaški.
- Pritisk intelektualcev in umetnikov: zavračanje partijske cenzure nad kulturo.
Prihod Aleksandra Dubčka in reformni preobrat
- 5 januar 1968: Aleksander Dubček, slovaški reformni komunist, postane prvi sekretar KPC.
- Vpelje koncept »socializma s človeškim obrazom«.
- Spodbuja:
- Svobodo govora
- Umetniško svobodo
- Kritiko preteklih zločinov SZ
- Tuje tiskovine in večji dostop do informacij
- Opozarjan s strani SZ, čeprav ostaja zvest Comeconu in Varšavskemu paktu.
Reakcija Sovjetske zveze in odločitev za vojaški poseg
- Leonid Brežnjev, generalni sekretar KPSZ, sprva proti vojaškemu posegu.
- Po pritisku KGB in vzhodnoevropskih zaveznikov (z izjemo Romunije) odobri invazijo.
- KGB trdi, da za reformami stojijo zahodne obveščevalne službe.
- 20.–21. avgust 1968: invazija čet Varšavskega pakta – SZ, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije (brez Romunije).
- Zahodni svet šokiran, a se ne odzove vojaško (strah pred eskalacijo).
Samožig Jana Palacha in simbolni odpor
- 16 januar 1969: Jan Palach, študent, se sežge pred množico na trgu v Pragi.
- Motiv: protest proti sovjetski okupaciji in pasivnosti lastnega naroda.
- Po Palachu še štirje drugi samožigi.
- Izjava sestre Palacha: “Ni šlo samo proti SZ, temveč proti demoralizaciji ljudi.”
- Oblasti v Moskvi protestnike pošiljajo v psihiatrične bolnišnice.
Posledice invazije in odziv ljudstva
- 72 mrtvih, več kot 70.000 izseljenih v prvem valu (kasneje več kot 300.000).
- Dubček odpeljan v Moskvo, do leta 1970 izključen iz komunistične partije.
- Češkoslovaško prebivalstvo se odzove z miroljubnim odporom.
- Vzporedno z invazijo nastane simbolni upor – protesti, pasivna odpornost.
Mednarodni odzivi in kulturni vpliv
- Podpora revoluciji: Romunija, Albanija, Finska
- Ostro nasprotovanje: Kitajska, Portugalska, Grčija, Luksemburg
- Češki radio in televizija: ponovno postaneta propagandno orodje režima
- Val političnih emigracij, predvsem intelektualcev in umetnikov.
- Revolucija živi v kulturnem spominu:
- Milan Kundera, Neznosna lahkotnost bivanja
- Pesmi (npr. Arik Einstein – Prague), filmi, literatura
- Številka 68 postane simbol revolucije.
Husákova normalizacija in dolgoročne posledice
- Dubčka zamenja Gustáv Husák, ki uvede politiko »normalizacije«.
- Vodi državo do 1990, ob njegovem času pride do:
- Federalizacije države (Češka in Slovaška republika znotraj ČSSR)
- Priprave na poznejši miren razpad
- Dubček postane simbol upora; pozneje član slovaških socialdemokratov, nasprotuje razpadu države.
- Leta 1989: Žametna revolucija – študentski protesti, padec komunizma.
- Vaclav Havel postane predsednik – simbol liberalne obnove.
- Brežnjev in voditelji vzhodnega bloka (npr. Gomułka, Kádár) nasprotujejo medijski svobodi v ČSSR – bojazen ponovitve madžarske revolucije.
Poljska med letoma 1945 in 1985: Sovjetska hegemonija in doktrina Brežnjeva
Sovjetski vpliv in doktrina posredovanja
- Po koncu druge svetovne vojne se je Poljska znašla pod močno sovjetsko vplivno sfero, saj je Rdeča armada osvobodila poljsko ozemlje izpod nacistične oblasti.
- Leonid Brežnjev, generalni sekretar KPSZ, je uveljavil doktrino, ki je legitimirala sovjetsko intervencijo v notranje zadeve držav vzhodnega bloka, če bi te začele kazati znake približevanja kapitalizmu.
- Njegov znani citat povzame logiko te politike:
- “Ko sile, ki so sovražne do socializma poskušajo voditi razvoj v neki socialistični državi v smer kapitalizma, ni to le problem zadevne države, ampak skupni problem in skrb vseh socialističnih držav.”
- Ta izjava je služila kot ideološka podlaga za posege, npr. v Madžarski (1956) in Češkoslovaški (1968) – tudi Poljska je v določenih trenutkih čutila pritisk te doktrine.
Značilnosti obdobja
Poljska med letoma 1945 in 1985
- Poljska je bila v tem času formalno samostojna država, a pod stalnim nadzorom sovjetskih političnih in vojaških interesov.
- Poljska delavska stranka je bila zvesti zaveznik KPSZ, čeprav so se v državi kopičili notranji konflikti, zlasti zaradi gospodarskih težav, nezadovoljstva z režimom, represije ter omejevanja svobode tiska in verskega izražanja.
- Gospodarska kriza, inflacija, prehranske pomanjkljivosti in naraščajoče nezadovoljstvo med delavci so povzročili pogoste proteste in sindikalne zahteve.
- V tem obdobju se je postopno oblikovala opozicija komunističnemu režimu, ki je dosegla vrhunec z ustanovitvijo gibanja Solidarność (Solidarnost) leta 1980 pod vodstvom Lecha Wałęse.
Poljska po letu 1985: Sinatrova doktrina in razgradnja komunizma
- Mihail Gorbačov in prelom s politiko Brežnjeva
- Leta 1985 postane generalni sekretar KPSZ Mihail Gorbačov, ki napove radikalne reforme v ZSSR in vzhodnem bloku – glasnost (odprtost) in perestrojka (preobrazba).
- V nasprotju z Brežnjevom opusti doktrino intervencije in predstavi tako imenovano Sinatrovo doktrino.
- Ime doktrine izhaja iz pesmi “My Way” ameriškega pevca Franka Sinatre, v kateri poudarja, da je vse v življenju naredil “na svoj način”.
- Po tej analogiji Gorbačov poudari, da morajo tudi države vzhodnega bloka same odločati o svoji poti in notranji ureditvi:
- To pomeni odmik od neposrednega sovjetskega nadzora, kar ima ogromen vpliv na Poljsko, kjer opozicija postaja vedno močnejša.
Poljska na poti v demokracijo
- Poljska je v času Gorbačovih reform postala ena prvih vzhodnih držav, kjer so se komunistične elite začele pogajati z opozicijo.
- Po več valovih stavk, pogajanj in pritiska javnosti je komunistična partija pristala na okroglo mizo s Solidarnostjo.
- Leta 1989 so v delno svobodnih volitvah zmagali kandidati Solidarnosti, kar je pomenilo konec enopartijskega sistema.
- Poljska tako postane prva država vzhodnega bloka, ki izvede miroljubno tranzicijo iz komunizma v parlamentarno demokracijo.
- Leto 1990 označuje simbolni in praktični konec komunistične oblasti v državi – Lech Wałęsa je izvoljen za predsednika.
Ustanavljanje komunistične oblasti in stalinizacija (1945–1956)
- Jaltska konferenca (4.–11. februar 1945): Stalin se obveže k demokratičnim volitvam in vključevanju poljske vlade v izgnanstvu v novo oblast, a obljube ostanejo neizpolnjene.
- Močan vpliv SZ že od 1944, vzpon poljskih komunistov.
- Demografske in ozemeljske izgube: po vojni Poljska izgubi 12 milijonov ljudi (smrt, migracije, spremembe mej).
- Referendum junija 1946: formalna potrditev ukinitve senata, agrarne reforme in potrditve meje Odra–Neisse.
- Stalinizacija in represija:
- Nacionalizacija industrije in agrarna reforma.
- Sovjetski kadri: npr. maršal Konstantin Rokosovski kot minister obrambe.
- Bolesław Bierut (voditelj Poljske): trda stalinizacija.
- Władysław Gomułka (nacionalni komunist) izključen in zaprt.
- Zatiranje religije: 1953 aretacija kardinala Stefana Wyszyńskega.
Povzetek
Poljska je med 1945 in 1990
- živela pod močnim sovjetskim vplivom, ki je bil posebej utrjen z doktrino Brežnjeva.
- Po prihodu Gorbačova in njegovi Sinatrovi doktrini pa se razmere obrnejo: države lahko izberejo svojo pot.
- Poljska to priložnost izkoristi in postane prva postsocialistična država, ki demokratično preide v nov politični sistem – pomemben korak v razpadu vzhodnega bloka.
Liberalizacija pod Gomułko in ekonomski izzivi (1956–1970)
- Smrt Bieruta (1956) → množični protesti v Poznanu (junij 1956): ~80 mrtvih.
- Gomułka rehabilitiran in izvoljen za voditelja PZPR.
- “Poljska pot v socializem”:
- Manjša represija, poudarek na nacionalni suverenosti znotraj Varšavskega pakta.
- Napetosti z ZRN zaradi nepriznavanja meje Odra–Neisse.
- Ekonomska stagnacija:
- Slaba učinkovitost, inflacija, podražitve hrane.
- Obljube zniževanja cen – neuresničene.
- Protesti marca 1968:
- Povod: antisemitizem, študentske demonstracije proti cenzuri in represiji.
- Povod v podpori Izraelu, čemur je Poljska sledila sovjetski liniji (pro-arabsko).
- Decembrski protesti 1970:
- Vzrok: nenadna podražitev živil.
- Posledica: 44 mrtvih → odstop Gomułke, nasledil ga je Edward Gierek.
- Mednarodno priznanje meje Odra–Neisse (1970): podpiše Willy Brandt.
Gierekovo obdobje: kreditna ekspanzija in nova kriza (1970–1980)
- Gierek obljublja reforme: višje plače, nižje cene – nerealizirano.
- Gospodarska rast tujimi krediti → dolg naraste na 23 milijard USD.
- Svetovna energetska kriza (1973) → dodatno poslabšanje razmer.
- Podražitve 1976:
- Novi protesti in stavke – represija.
- Naraščanje nasprotovanja režimu:
- Ustanavljanje študentskih in delavskih krogov.
- Nastanek opozicijskih intelektualcev.
- Izvolitev papeža Janeza Pavla II. (1978):
- Karol Wojtyła postane prvi papež iz komunistične države.
- Obisk Poljske 1979 – moralna podpora vernikom in opoziciji.
- Gierek ob izvolitvi papeža: “O moj Bog, in kaj bomo zdaj?”
Vzpon Solidarnosti in represija (1980–1985)
- Stavke v ladjedelnici v Gdansku (avgust 1980):
- Voditelj: Lech Wałęsa.
- Pogajanja z oblastjo → Sporazum 31. avgusta 1980:
- Dovoljeni neodvisni sindikati.
- Cenzura omejena.
- Povečana minimalna plača.
- Ustanovitev Solidarnosti (17. september 1980):
- Prvi legalni nekomunistični sindikat v socialistični državi.
- V enem letu se včlani 9 milijonov delavcev (~⅓ odraslega prebivalstva).
- Povezanost s cerkvijo in nenasilna politika.
- Gierek razrešen, Jaruzelski postane predsednik vlade.
- Strah pred sovjetsko intervencijo → vojno stanje razglasi Poljska sama.
- 13 december 1981: državni udar, prepoved Solidarnosti.
- Wałęsa aretiran za 11 mesecev.
- Solidarnost prepovedana (8. oktober 1982).
- Wałęsa dobi Nobelovo nagrado za mir (1983).
Padec komunizma in demokratizacija (1985–1990)
- Vpliv Mihaila Gorbačova (od 1985): glasnost, perestrojka, Sinatrova doktrina (države naj “gredo po svoji poti”).
- 1988: novi protesti, pogovori med oblastjo in opozicijo.
- Februar–april 1989: okrogla miza med oblastjo in Solidarnostjo.
- Junij 1989: delno svobodne volitve → zmaga Solidarnosti.
- 1990:
- Jaruzelski odstopi.
- Lech Wałęsa izvoljen za predsednika Poljske.
- Premier postane Tadeusz Mazowiecki.
- Razpustitev Varšavskega pakta, demontaža komunistične simbolike (Leninov kip).
- oktober 1991: prve povsem svobodne parlamentarne volitve.
Poskusi miru med prvo svetovno vojno in medvojnim obdobjem
- Lenin, Karel I. in papež Benedikt XV. so že leta 1917 pozivali k miru, vendar neuspešno.
- Woodrow Wilsonov program 14 točk (1918) je bil poskus stabilizacije sveta.
- Pariz 1919–1920: pet mirovnih pogodb, a utemeljile so nova nezadovoljstva in revizionizme.
- Društvo narodov je nastalo kot prvi globalni mediator, a je bilo neučinkovito (vprašanje manjšin, grško-turška izmenjava 1923).
- Pakt Briand-Kellogg (1928) proti vojni so spremljale paradoksalne poteze (Maginotova linija).
OZN in širše mirovno poslanstvo po drugi svetovni vojni
- OZN ustanovljena 1945 v San Franciscu (51 članic), temelji na Atlantski listini.
- Ključni organi: Generalna skupščina, Varnostni svet (5 stalnih članic z vetom), Sekretariat, Ekonomsko-socialni svet, Mednarodno sodišče, specializirane agencije.
- 1948: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (civilne in politične pravice; socialne in kulturne pravice).
- Kljub ciljem OZN ni preprečil hladne vojne, konfliktov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.
- Pogosto neučinkovitost zaradi pravice do veta.
Apeli za mir med 1. svetovno vojno (1917–1918)
- Lenin (1917): v duhu komunistične ideologije predlaga mir → nominacija za Nobelovo nagrado za mir.
- Karel I. Habsburški (1917): neuspešen poskus separatnega miru.
- Papež Benedikt XV. (1. avgust 1917): vojno označi za »nesmiselni masaker« – moralni apel.
- Skupni imenovalec: apeli za mir večinoma iz utilitarnih (koristnih) namenov, brez realnega učinka.
Wilsonove Štirinajst točk in mirovna diplomacija
- Thomas Woodrow Wilson objavi 14 točk (8. januar 1918) – najbolj izvirna in daljnosežna pobuda.
- Brest-Litovski mir (3. marec 1918): ločena mirovna pogodba med Sovjetsko zvezo in Nemčijo.
- Pariška mirovna konferenca (1919–1920):
- Sklenjenih pet mirovnih pogodb: z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo, Osmanskim imperijem.
- Kljub temu: mirovne pogodbe niso razrešile vseh problemov → začetek revanšizma poraženih držav.
Krizni izid mirovnega reda in demokratizacije
- Poraženke nezadovoljne z mirovnim redom → revanšistične težnje.
- Demokratični parlamentarizem se v mnogih državah ni obdržal:
- V medvojnem obdobju so številne države prešle v avtoritarne ali totalitarne režime.
Vloga Društva narodov in manjšinski problemi
- Društvo narodov ustanovljeno kot svetovni mediator, a:
- Neuspešno pri zaščiti manjšin in reševanju mejnih sporov.
- Primer: grško-turška izmenjava prebivalstva (1923) – moralno sporen dogodek, utemeljen s pogodbo iz Lausanna.
Paradoksi medvojne diplomacije in priprav na vojno
- Briand-Kelloggov pakt (1928):
- Mednarodna pogodba, ki naj bi prepovedala vojno kot sredstvo zunanje politike.
- Paradoks: Francija isto leto začne gradnjo Maginotove linije proti Nemčiji.
- Politika popuščanja (appeasement):
- Zahodne države popuščajo Hitlerju in Mussoliniju, kljub očitni ekspanzionistični politiki.