EVROPSKA 100-150 CELOTNI STARI Flashcards
(48 cards)
1
Q
Zgodovinsko ozadje in politične razmere pred letom 1968
A
- Češkoslovaška komunistična partija (KPC) je obstajala že pred vojno in je imela veliko podpore.
- Po vojni so oblast prevzeli represivni komunisti:
- Klement Gottwald
- Antonín Zápotocký
- Antonín Novotný
- Leta 1952 je bil Rudolf Slánský usmrčen zaradi obtožb o sodelovanju s Titom – eden ključnih montiranih procesov.
- Leta 1963 je bil Slánský rehabilitiran, maja 1968 pa še ceremonialno.
- Gospodarske težave: komunistični model ni ustrezal dobro razviti Češkoslovaški.
- Pritisk intelektualcev in umetnikov: zavračanje partijske cenzure nad kulturo.
2
Q
Prihod Aleksandra Dubčka in reformni preobrat
A
- 5 januar 1968: Aleksander Dubček, slovaški reformni komunist, postane prvi sekretar KPC.
- Vpelje koncept »socializma s človeškim obrazom«.
- Spodbuja:
- Svobodo govora
- Umetniško svobodo
- Kritiko preteklih zločinov SZ
- Tuje tiskovine in večji dostop do informacij
- Opozarjan s strani SZ, čeprav ostaja zvest Comeconu in Varšavskemu paktu.
3
Q
Reakcija Sovjetske zveze in odločitev za vojaški poseg
A
- Leonid Brežnjev, generalni sekretar KPSZ, sprva proti vojaškemu posegu.
- Po pritisku KGB in vzhodnoevropskih zaveznikov (z izjemo Romunije) odobri invazijo.
- KGB trdi, da za reformami stojijo zahodne obveščevalne službe.
- 20.–21. avgust 1968: invazija čet Varšavskega pakta – SZ, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije (brez Romunije).
- Zahodni svet šokiran, a se ne odzove vojaško (strah pred eskalacijo).
4
Q
Samožig Jana Palacha in simbolni odpor
A
- 16 januar 1969: Jan Palach, študent, se sežge pred množico na trgu v Pragi.
- Motiv: protest proti sovjetski okupaciji in pasivnosti lastnega naroda.
- Po Palachu še štirje drugi samožigi.
- Izjava sestre Palacha: “Ni šlo samo proti SZ, temveč proti demoralizaciji ljudi.”
- Oblasti v Moskvi protestnike pošiljajo v psihiatrične bolnišnice.
4
Q
Posledice invazije in odziv ljudstva
A
- 72 mrtvih, več kot 70.000 izseljenih v prvem valu (kasneje več kot 300.000).
- Dubček odpeljan v Moskvo, do leta 1970 izključen iz komunistične partije.
- Češkoslovaško prebivalstvo se odzove z miroljubnim odporom.
- Vzporedno z invazijo nastane simbolni upor – protesti, pasivna odpornost.
5
Q
Mednarodni odzivi in kulturni vpliv
A
- Podpora revoluciji: Romunija, Albanija, Finska
- Ostro nasprotovanje: Kitajska, Portugalska, Grčija, Luksemburg
- Češki radio in televizija: ponovno postaneta propagandno orodje režima
- Val političnih emigracij, predvsem intelektualcev in umetnikov.
- Revolucija živi v kulturnem spominu:
- Milan Kundera, Neznosna lahkotnost bivanja
- Pesmi (npr. Arik Einstein – Prague), filmi, literatura
- Številka 68 postane simbol revolucije.
6
Q
Husákova normalizacija in dolgoročne posledice
A
- Dubčka zamenja Gustáv Husák, ki uvede politiko »normalizacije«.
- Vodi državo do 1990, ob njegovem času pride do:
- Federalizacije države (Češka in Slovaška republika znotraj ČSSR)
- Priprave na poznejši miren razpad
- Dubček postane simbol upora; pozneje član slovaških socialdemokratov, nasprotuje razpadu države.
- Leta 1989: Žametna revolucija – študentski protesti, padec komunizma.
- Vaclav Havel postane predsednik – simbol liberalne obnove.
- Brežnjev in voditelji vzhodnega bloka (npr. Gomułka, Kádár) nasprotujejo medijski svobodi v ČSSR – bojazen ponovitve madžarske revolucije.
7
Q
Poljska med letoma 1945 in 1985: Sovjetska hegemonija in doktrina Brežnjeva
Sovjetski vpliv in doktrina posredovanja
A
- Po koncu druge svetovne vojne se je Poljska znašla pod močno sovjetsko vplivno sfero, saj je Rdeča armada osvobodila poljsko ozemlje izpod nacistične oblasti.
- Leonid Brežnjev, generalni sekretar KPSZ, je uveljavil doktrino, ki je legitimirala sovjetsko intervencijo v notranje zadeve držav vzhodnega bloka, če bi te začele kazati znake približevanja kapitalizmu.
- Njegov znani citat povzame logiko te politike:
- “Ko sile, ki so sovražne do socializma poskušajo voditi razvoj v neki socialistični državi v smer kapitalizma, ni to le problem zadevne države, ampak skupni problem in skrb vseh socialističnih držav.”
- Ta izjava je služila kot ideološka podlaga za posege, npr. v Madžarski (1956) in Češkoslovaški (1968) – tudi Poljska je v določenih trenutkih čutila pritisk te doktrine.
8
Q
Značilnosti obdobja
Poljska med letoma 1945 in 1985
A
- Poljska je bila v tem času formalno samostojna država, a pod stalnim nadzorom sovjetskih političnih in vojaških interesov.
- Poljska delavska stranka je bila zvesti zaveznik KPSZ, čeprav so se v državi kopičili notranji konflikti, zlasti zaradi gospodarskih težav, nezadovoljstva z režimom, represije ter omejevanja svobode tiska in verskega izražanja.
- Gospodarska kriza, inflacija, prehranske pomanjkljivosti in naraščajoče nezadovoljstvo med delavci so povzročili pogoste proteste in sindikalne zahteve.
- V tem obdobju se je postopno oblikovala opozicija komunističnemu režimu, ki je dosegla vrhunec z ustanovitvijo gibanja Solidarność (Solidarnost) leta 1980 pod vodstvom Lecha Wałęse.
9
Q
Poljska po letu 1985: Sinatrova doktrina in razgradnja komunizma
A
- Mihail Gorbačov in prelom s politiko Brežnjeva
- Leta 1985 postane generalni sekretar KPSZ Mihail Gorbačov, ki napove radikalne reforme v ZSSR in vzhodnem bloku – glasnost (odprtost) in perestrojka (preobrazba).
- V nasprotju z Brežnjevom opusti doktrino intervencije in predstavi tako imenovano Sinatrovo doktrino.
- Ime doktrine izhaja iz pesmi “My Way” ameriškega pevca Franka Sinatre, v kateri poudarja, da je vse v življenju naredil “na svoj način”.
- Po tej analogiji Gorbačov poudari, da morajo tudi države vzhodnega bloka same odločati o svoji poti in notranji ureditvi:
- To pomeni odmik od neposrednega sovjetskega nadzora, kar ima ogromen vpliv na Poljsko, kjer opozicija postaja vedno močnejša.
10
Q
Poljska na poti v demokracijo
A
- Poljska je v času Gorbačovih reform postala ena prvih vzhodnih držav, kjer so se komunistične elite začele pogajati z opozicijo.
- Po več valovih stavk, pogajanj in pritiska javnosti je komunistična partija pristala na okroglo mizo s Solidarnostjo.
- Leta 1989 so v delno svobodnih volitvah zmagali kandidati Solidarnosti, kar je pomenilo konec enopartijskega sistema.
- Poljska tako postane prva država vzhodnega bloka, ki izvede miroljubno tranzicijo iz komunizma v parlamentarno demokracijo.
- Leto 1990 označuje simbolni in praktični konec komunistične oblasti v državi – Lech Wałęsa je izvoljen za predsednika.
11
Q
Ustanavljanje komunistične oblasti in stalinizacija (1945–1956)
A
- Jaltska konferenca (4.–11. februar 1945): Stalin se obveže k demokratičnim volitvam in vključevanju poljske vlade v izgnanstvu v novo oblast, a obljube ostanejo neizpolnjene.
- Močan vpliv SZ že od 1944, vzpon poljskih komunistov.
- Demografske in ozemeljske izgube: po vojni Poljska izgubi 12 milijonov ljudi (smrt, migracije, spremembe mej).
- Referendum junija 1946: formalna potrditev ukinitve senata, agrarne reforme in potrditve meje Odra–Neisse.
- Stalinizacija in represija:
- Nacionalizacija industrije in agrarna reforma.
- Sovjetski kadri: npr. maršal Konstantin Rokosovski kot minister obrambe.
- Bolesław Bierut (voditelj Poljske): trda stalinizacija.
- Władysław Gomułka (nacionalni komunist) izključen in zaprt.
- Zatiranje religije: 1953 aretacija kardinala Stefana Wyszyńskega.
12
Q
Povzetek
Poljska je med 1945 in 1990
A
- živela pod močnim sovjetskim vplivom, ki je bil posebej utrjen z doktrino Brežnjeva.
- Po prihodu Gorbačova in njegovi Sinatrovi doktrini pa se razmere obrnejo: države lahko izberejo svojo pot.
- Poljska to priložnost izkoristi in postane prva postsocialistična država, ki demokratično preide v nov politični sistem – pomemben korak v razpadu vzhodnega bloka.
13
Q
Liberalizacija pod Gomułko in ekonomski izzivi (1956–1970)
A
- Smrt Bieruta (1956) → množični protesti v Poznanu (junij 1956): ~80 mrtvih.
- Gomułka rehabilitiran in izvoljen za voditelja PZPR.
- “Poljska pot v socializem”:
- Manjša represija, poudarek na nacionalni suverenosti znotraj Varšavskega pakta.
- Napetosti z ZRN zaradi nepriznavanja meje Odra–Neisse.
- Ekonomska stagnacija:
- Slaba učinkovitost, inflacija, podražitve hrane.
- Obljube zniževanja cen – neuresničene.
- Protesti marca 1968:
- Povod: antisemitizem, študentske demonstracije proti cenzuri in represiji.
- Povod v podpori Izraelu, čemur je Poljska sledila sovjetski liniji (pro-arabsko).
- Decembrski protesti 1970:
- Vzrok: nenadna podražitev živil.
- Posledica: 44 mrtvih → odstop Gomułke, nasledil ga je Edward Gierek.
- Mednarodno priznanje meje Odra–Neisse (1970): podpiše Willy Brandt.
14
Q
Gierekovo obdobje: kreditna ekspanzija in nova kriza (1970–1980)
A
- Gierek obljublja reforme: višje plače, nižje cene – nerealizirano.
- Gospodarska rast tujimi krediti → dolg naraste na 23 milijard USD.
- Svetovna energetska kriza (1973) → dodatno poslabšanje razmer.
- Podražitve 1976:
- Novi protesti in stavke – represija.
- Naraščanje nasprotovanja režimu:
- Ustanavljanje študentskih in delavskih krogov.
- Nastanek opozicijskih intelektualcev.
- Izvolitev papeža Janeza Pavla II. (1978):
- Karol Wojtyła postane prvi papež iz komunistične države.
- Obisk Poljske 1979 – moralna podpora vernikom in opoziciji.
- Gierek ob izvolitvi papeža: “O moj Bog, in kaj bomo zdaj?”
15
Q
Vzpon Solidarnosti in represija (1980–1985)
A
- Stavke v ladjedelnici v Gdansku (avgust 1980):
- Voditelj: Lech Wałęsa.
- Pogajanja z oblastjo → Sporazum 31. avgusta 1980:
- Dovoljeni neodvisni sindikati.
- Cenzura omejena.
- Povečana minimalna plača.
- Ustanovitev Solidarnosti (17. september 1980):
- Prvi legalni nekomunistični sindikat v socialistični državi.
- V enem letu se včlani 9 milijonov delavcev (~⅓ odraslega prebivalstva).
- Povezanost s cerkvijo in nenasilna politika.
- Gierek razrešen, Jaruzelski postane predsednik vlade.
- Strah pred sovjetsko intervencijo → vojno stanje razglasi Poljska sama.
- 13 december 1981: državni udar, prepoved Solidarnosti.
- Wałęsa aretiran za 11 mesecev.
- Solidarnost prepovedana (8. oktober 1982).
- Wałęsa dobi Nobelovo nagrado za mir (1983).
16
Q
Padec komunizma in demokratizacija (1985–1990)
A
- Vpliv Mihaila Gorbačova (od 1985): glasnost, perestrojka, Sinatrova doktrina (države naj “gredo po svoji poti”).
- 1988: novi protesti, pogovori med oblastjo in opozicijo.
- Februar–april 1989: okrogla miza med oblastjo in Solidarnostjo.
- Junij 1989: delno svobodne volitve → zmaga Solidarnosti.
- 1990:
- Jaruzelski odstopi.
- Lech Wałęsa izvoljen za predsednika Poljske.
- Premier postane Tadeusz Mazowiecki.
- Razpustitev Varšavskega pakta, demontaža komunistične simbolike (Leninov kip).
- oktober 1991: prve povsem svobodne parlamentarne volitve.
17
Q
Poskusi miru med prvo svetovno vojno in medvojnim obdobjem
A
- Lenin, Karel I. in papež Benedikt XV. so že leta 1917 pozivali k miru, vendar neuspešno.
- Woodrow Wilsonov program 14 točk (1918) je bil poskus stabilizacije sveta.
- Pariz 1919–1920: pet mirovnih pogodb, a utemeljile so nova nezadovoljstva in revizionizme.
- Društvo narodov je nastalo kot prvi globalni mediator, a je bilo neučinkovito (vprašanje manjšin, grško-turška izmenjava 1923).
- Pakt Briand-Kellogg (1928) proti vojni so spremljale paradoksalne poteze (Maginotova linija).
18
Q
OZN in širše mirovno poslanstvo po drugi svetovni vojni
A
- OZN ustanovljena 1945 v San Franciscu (51 članic), temelji na Atlantski listini.
- Ključni organi: Generalna skupščina, Varnostni svet (5 stalnih članic z vetom), Sekretariat, Ekonomsko-socialni svet, Mednarodno sodišče, specializirane agencije.
- 1948: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (civilne in politične pravice; socialne in kulturne pravice).
- Kljub ciljem OZN ni preprečil hladne vojne, konfliktov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.
- Pogosto neučinkovitost zaradi pravice do veta.
19
Q
Apeli za mir med 1. svetovno vojno (1917–1918)
A
- Lenin (1917): v duhu komunistične ideologije predlaga mir → nominacija za Nobelovo nagrado za mir.
- Karel I. Habsburški (1917): neuspešen poskus separatnega miru.
- Papež Benedikt XV. (1. avgust 1917): vojno označi za »nesmiselni masaker« – moralni apel.
- Skupni imenovalec: apeli za mir večinoma iz utilitarnih (koristnih) namenov, brez realnega učinka.
20
Q
Wilsonove Štirinajst točk in mirovna diplomacija
A
- Thomas Woodrow Wilson objavi 14 točk (8. januar 1918) – najbolj izvirna in daljnosežna pobuda.
- Brest-Litovski mir (3. marec 1918): ločena mirovna pogodba med Sovjetsko zvezo in Nemčijo.
- Pariška mirovna konferenca (1919–1920):
- Sklenjenih pet mirovnih pogodb: z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo, Osmanskim imperijem.
- Kljub temu: mirovne pogodbe niso razrešile vseh problemov → začetek revanšizma poraženih držav.
21
Q
Krizni izid mirovnega reda in demokratizacije
A
- Poraženke nezadovoljne z mirovnim redom → revanšistične težnje.
- Demokratični parlamentarizem se v mnogih državah ni obdržal:
- V medvojnem obdobju so številne države prešle v avtoritarne ali totalitarne režime.
22
Q
Vloga Društva narodov in manjšinski problemi
A
- Društvo narodov ustanovljeno kot svetovni mediator, a:
- Neuspešno pri zaščiti manjšin in reševanju mejnih sporov.
- Primer: grško-turška izmenjava prebivalstva (1923) – moralno sporen dogodek, utemeljen s pogodbo iz Lausanna.
23
Q
Paradoksi medvojne diplomacije in priprav na vojno
A
- Briand-Kelloggov pakt (1928):
- Mednarodna pogodba, ki naj bi prepovedala vojno kot sredstvo zunanje politike.
- Paradoks: Francija isto leto začne gradnjo Maginotove linije proti Nemčiji.
- Politika popuščanja (appeasement):
- Zahodne države popuščajo Hitlerju in Mussoliniju, kljub očitni ekspanzionistični politiki.
24
mirovnim pobudam in dogovorom, je bila medvojna doba:
* Polna kontradikcij, naivnosti, moralno spornih odločitev.
* Neposredna predhodnica nove svetovne vojne zaradi neuspeha kolektivne varnosti, šibkosti institucij in porajajočih se totalitarizmov.
25
Ustanovitev OZN (Organizacija združenih narodov, 1945)
* Ustanovitev: 1945, San Francisco, ustanoviteljice: 51 držav.
* Temelj: Atlantska listina (14. 8. 1941, Churchill in Roosevelt).
* Glavni cilj: ohranjanje miru in spoštovanje človekovih pravic.
* Sedež: New York, glavni financer: ZDA.
* Sestava OZN:
* Generalna skupščina: vse članice, ena država = en glas, sprejema priporočila.
* varnostni svet: 15 članic (5 stalnih: ZDA, Rusija, Kitajska, Anglija, Francija); sprejema zavezujoče odločitve, pravica do veta.
* Sekretariat: upravno telo.
* Ekonomsko-socialni svet (ECOSOC): socialna, gospodarska in zdravstvena vprašanja.
* Mednarodno sodišče: v Haagu.
* Specializirane agencije: UNESCO, UNICEF, FAO, WHO, IMF, IBRD (Svetovna banka).
* Ustanovitev (podpis Ustanovne listine):
📆 26. junij 1945, San Francisco
* Začetek delovanja (uradna ustanovitev):
📆 24. oktober 1945
26
Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948)
* Sprejeta 10.12. 1948 v Generalni skupščini OZN.
* Temeljni dokument za pravice posameznika.
* Vrste pravic:
* Civilne in politične: življenje, varnost, svoboda govora, pošteno sojenje, gibanje.
* Socialne, ekonomske, kulturne: delo, hrana, zdravstvo, izobrazba, stanovanje.
27
Učinkovitost OZN in problemi
* OZN ni preprečila hladne vojne in približno 200 oboroženih spopadov do leta 2000.
* V Evropi: mir (razen Grčija, Jugoslavija, razpad SZ, Ukrajina).
* Večina vojn zunaj Evrope → Evropa izgubi vlogo svetovnega središča.
* Zloraba veta s strani stalnih članic Varnostnega sveta → blokade odločitev.
* Postavljeno vprašanje: ali je multilateralizem (večstransko sodelovanje) sploh učinkovit?
28
Pariška mirovna konferenca 1947
POMEMBNA
* 10. februar 1947: podpisane mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Finsko.
* Države priznale poraz, nezadovoljstvo je bilo manjše kot po 1. svetovni vojni.
* OZN organizira prve mirovne misije.
29
Hladna vojna in nezaupanje med vzhodom in zahodom
* Makartizem v ZDA (1950–1955):
* Politična politika proti komunizmu (poimenovan po senatorju McCarthyju).
* Znana kot "lov na čarovnice" proti levičarjem, umetnikom, intelektualcem.
* Primer: zakonca Rosenberg:
* Obtožena vohunstva za SZ (1951).
* Usmrčena 1953 → sojenje postalo simbol političnega preganjanja.
* Po deklasifikaciji dokumentov KGB je bilo dokazano sodelovanje z SZ.
30
Atomsko ravnotežje in vohunstvo
* SZ podpira vohunstvo za pridobitev atomske tehnologije.
* Vzrok: želja po ravnotežju moči s lastno atomsko bombo.
31
Eisenhowerjeva doktrina (1957)
* Predsednik Dwight Eisenhower.
* Cilj: omogočiti državam Bližnjega vzhoda, da prosijo ZDA za pomoč pri zaustavitvi komunizma.
* Podobna Trumanovi doktrini, a osredotočena na Bližnji vzhod.
32
Vesoljska tekma med Vzhodom in Zahodom
* Namen: politični, propagandni, vojaško-obveščevalni (nadgradnja tehnologije, nadzor, vohunstvo).
* Ameriški program:
* Rekrutacija nemških znanstvenikov (po vzoru raket V-1, V-2).
* Uporaba nekdanjih nacističnih obveščevalcev za CIA.
* Sporazum UKUSA (1948):
* ZDA + VB: izmenjava obveščevalnih podatkov.
* Podlaga za globalni nadzor (tajen do 2010).
* Dosežki Sovjetske zveze:
* Sputnik 1 (1957) – prvi satelit v vesolju.
* Laika (1957) – prva žival v vesolju.
* Jurij Gagarin (1961) – prvi človek v vesolju.
* Valentina Tereškova (1963) – prva ženska v vesolju.
* Dosežki ZDA:
* Explorer 1 (1958) – prvi ameriški satelit.
* Apollo 11 (1969) – prvi pristanek človeka na Luni (Neil Armstrong).
* Gledanost dogodka: 650 milijonov ljudi.
* Šport in politika:
* 1980: zahodnjak bojkotira olimpijske igre v Moskvi (zaradi invazije SZ na Afganistan).
* 1984: SZ bojkotira olimpijske igre v Los Angelesu.
33
Oboroževalna tekma in jedrsko ravnotežje
* Atomska bomba:
* ZDA (1945), SZ (1949).
* Vodikova bomba:
* ZDA (1952), SZ (1953).
* Balistične rakete, jedrski konici, sateliti – tekma za strateško premoč.
* Kubanski kontekst:
* ZDA imajo vojaško bazo Guantanamo.
* Castro (1960): pogodba s SZ – 100 mio $ pomoči in orožje.
* ZDA (1961) prekinejo diplomatske odnose s Kubo.
34
Zaliv svinj (Bay of Pigs, 1961)
* Kennedyjev načrt: sponzoriranje invazije 1400 kubanskih upornikov.
* Rezultat: katastrofa – vojsko pričakalo 20.000 Castrovih vojakov.
* Reakcije:
* Kritika v ZDA in SZ (Hruščov).
* SZ in Kuba utrdita odnos – Kuba postane najbolj oborožena država Latinske Amerike.
35
Kubanska raketna kriza (1962)
* Odkritje: ameriško U-2 letalo odkrije jedrske rakete SZ na Kubi.
* Kennedyjeva reakcija:
* Pomorska blokada otoka.
* Poziv SZ k umiku orožja.
* Hruščovov odgovor:
* Najprej zanika, nato 26. oktobra prizna: gre za obrambno orožje.
* Zahteva umik ameriškega orožja iz Turčije.
* 27. oktober:
* Kuba sestrelila U-2, ubila pilota.
* Kennedy kljub nasvetom ne izvede napada.
* Razplet:
* 28. oktobra Hruščov se umakne → konec krize.
* ZDA umaknejo rakete iz Turčije (neuradno).
* Kennedy okrepi status razsodnega diplomata.
* Hruščov v SZ pridobi status pacifista, SZ vojska pa je nezadovoljna.
36
Posledice krize in nadaljnji ukrepi
* Kennedyjeva administracija:
* Prepove vsa potovanja, finančne in trgovske stike z ZDA.
* Prizna: Kuba ostaja socialistična država – napada ne bo.
* Kriza pokaže:
* nevarnost neposredne vojne med velesilama.
* Učinkovitost diplomacije v času vojaških napetosti.
37
Pogodbe o omejitvi jedrskega orožja
* Limited Test Ban Treaty (5. 8. 1963):
* Podpisnice: ZDA, VB, SZ.
* Prepoved testiranj v atmosferi, vesolju in pod vodo.
* Francija in Kitajska ne podpišeta.
* SALT (Strategic Arms Limitation Talks):
* SALT I (1967–1972): omejen uspeh, večinoma popis oborožitve.
* SALT II (1979): podpis na Dunaju, vendar nikoli ratificiran v ZDA.
* START (Strategic Arms Reduction Treaty):
* START I: začetek 1982, podpisan 1993, prvi pravi sporazum o zmanjšanju jedrskih konic.
38
Zbliževanje med velesilami
* Ženeva (1985) – prvo srečanje Gorbačov–Reagan, simbolično otopitev odnosov
* Madrid (1991) – srečanje Gorbačov–Bush starejši, krepitev diplomatskih vezi.
* Černobil (26. 4. 1986):
* Katastrofa, prikrivana s strani SZ → vprašanje zaupanja v SZ.
* Incident Mathiasa Rusta (28. 5. 1987):
* Pristanek z letalom na Rdečem trgu → sramota za sovjetsko zračno obrambo.
39
Helsinški proces in kulturna diplomacija
* Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (1973–1975):
* Zaključena z Helsinško deklaracijo (1975).
* 3 košarice: (1) nedotakljivost meja, (2) sodelovanje, (3) človekove pravice.
* Disidenti (Havel, Saharov, Solženjicin, Đilas) se pri boju sklicujejo na deklaracijo.
* Kulturna diplomacija = soft power:
* Gostovanja profesorjev, umetnikov, koncerti, ambasade.
* Hollywood sodeluje s CIA → subtilna propaganda.
* Primer: Star Wars (1977–1980) kot metafora za boj med svobodo in represijo.
40
Regionalno sodelovanje: Alpe–Adria
* Skupina Alpe-Adria (od 1978 dalje):
* Mednarodno sodelovanje na regionalni ravni.
* Članice: Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Italija.
* Uspehi predvsem na ekološkem področju (toča, meteorologija).
40
Globalizacija in energetska kriza
* Naftna kriza 1973:
* Povod: arabsko-izraelska vojna.
* Arabci odrežejo nafto Evropi → cene 5× višje.
* Posledice: zlom avtomobilske in kemične industrije v Evropi.
41
Propad blokovske politike in nove doktrine
* Umik SZ iz Afganistana (14. 4. 1988).
* Konec Brežnjeve doktrine (25. 10. 1989):
* Zamenja jo Sinatrina doktrina ("vsaka država po svoje").
* Združitev Nemčije (3. 10. 1990) – simbolični konec hladne vojne.
* Prva zalivska vojna (17. 1.–28. 2. 1991):
* ZDA vodijo koalicijo proti Iraku (osvoboditev Kuvajta).
* Prva velika ameriška vojaška zmaga po Vietnamu (1975).
42
Idejni začetki evropskega povezovanja
* Dante (13.–14. stol.) že razmišlja o ideji povezane Evrope.
* 2. polovica 19. stol. – prva globalizacija, začetki gospodarskega povezovanja.
* Po 1. svetovni vojni:
* Kongres evropskih narodnosti: ideja manjšinske zaščite, solidarnost.
* Težava: zmagovalke 1. svetovne vojne niso podpirale pravic manjšin.
* Evropsko gibanje (1926) – kongres na Dunaju, brez uspeha.
* Po 2. svetovni vojni: povezovanje kot realna potreba, ne več utopija.
43
Vloga Churchilla in zametki federalizma
* Churchill (1946): “Partnerstvo med Francijo in Nemčijo prvi korak k obnovi evropske družine.”
* Govor imel večjo težo po volilnem porazu (Attlee → premier).
* Evropska federalistična unija (1946, Pariz): brez realnega vpliva, a pomen za razvoj ideje.
44
Delitev Evrope in vpliv ZDA
* Trumanova doktrina (12. 3. 1947): podpora antikomunističnim silam.
* Marshallov plan (1948):
* Zahodne države: sprejem finančne pomoči.
* Vzhodni blok: zavrnitev, bojazen pred ameriško hegemonijo.
* Delitev Evrope:
* Vzhod: COMECON (1949–1991) – ekonomsko povezovanje socialističnih držav.
* Zahod:
* EFTA (1960–danes) – Evropsko združenje za prosto trgovino.
* EGS (1957–danes) – predhodnica EU.
45
Začetki institucionalnega povezovanja
* Svet Evrope (1949):
* Ustanovljen s strani 6 držav: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, ZRN, Nizozemska.
* Vrednote: demokracija, človekove pravice, vladavina prava.
* Schumanov načrt (9. 5. 1950):
* Cilj: združitev proizvodnje premoga in jekla Francije in Nemčije.
* Vojna med F in N bo postala “materialno neizvedljiva”.
* Utemeljena je bila ideja evropske solidarnosti.
* Osnova za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) leta 1951.
* Jean Monnet (1946) – Monnetov načrt:
* Gospodarska obnova Francije z nemškim premogom in jeklom.
* Idejni vpliv na Schumanov načrt.
46
Temeljna načela zgodnjega povezovanja
* Solidarnost – kot osnova za dolgoročni mir in skupni razvoj.
* Postopno povezovanje: “Evropa se ne bo ustvarila naenkrat, ampak s konkretnimi dosežki.”
* Schumanova doktrina: ekonomija kot orodje za politično stabilnost in mir.
* Cilj: odpraviti zgodovinsko rivalstvo med državami (zlasti F–N).
