CELOTNI ZAPISKI DOLGE STARE 50-100 Flashcards
(51 cards)
1
Q
Glavne zavezniške obveščevalne službe: struktura in delovanje
A
- MI6 (VB): najstarejša britanska služba; propagandno, protinacistično delovanje; širjenje dezinformacij o Tretjem rajhu.
- SOE (Special Operations Executive, VB, 1940): spodbujanje odpora v okupirani Evropi; sabotaže, diverzije, pomoč odporu.
- OSS (ZDA): nastala iz COI (1941), prehodnica CIA; urjenje agentov (kriptografija, psihološki testi, orožna usposobljenost); organizacija:
- SI – tajno zbiranje podatkov
- SO – diverzantske operacije
- R&A – analize in poročila
- X-2 – protiobveščevalne operacije
- FNB – delo z narodnostnimi skupinami
- OG – taktične operacije na terenu
- MI5, MI9 (VB): notranja varnost in pomoč ujetnikom pri pobegu iz Nemčije (npr. preko francoskega odpora).
2
Q
Delovanje na okupiranih ozemljih: sabotaže, diverzije in podpora
A
- Glavna naloga: spodbujanje lokalnega odpora, koordinacija z odporniškimi gibanji.
- Zbiranje informacij preko radijskih signalov (letala vedela točne lokacije za odmet paketov pomoči).
- Pomoč zavezniškim pilotom, ki so padli na sovražno ozemlje – mreža za njihovo reševanje.
- Prva konkretna operacija OSS: Operacija Torch (nov. 1942) – severna Afrika (Alžirija, Maroko).
- Radiotelegrafska dejavnost kot ključna komunikacijska infrastruktura.
3
Q
OSS: urjenje, struktura in širjenje po svetu
A
- Vojaško urjenje agentov: streljanje, sabotaže, prikrito gibanje, kriptografija.
- Razvoj v smeri psihološkega vojskovanja – MO (Morale Operations).
- Sprva nesamozadostni – učili so se od Britancev.
- Po vojni OSS postane CIA, ki se vmešava v notranje zadeve držav po svetu.
- Leta 1942 delovali že v severni Afriki, kasneje v Italiji, Balkanu, Aziji.
4
Q
Povezava s partizani in četniki: obveščevalna dilema v Jugoslaviji
A
- V Jugoslaviji prisotni: partizani (komunisti) in četniki (monarhisti).
- Sprva podpora četnikom, kasneje (od 1943) preusmeritev na partizane.
- Razlog: ULTRA razkrila, da partizani povzročajo več škode Nemcem.
- Misije so bile krajše od 6 mesecev – strah pred ideološko kontaminacijo.
- Obveščevalci pogosto pisali pristranska poročila.
5
Q
Begunske enote in vojaške formacije v podpori obveščevalni dejavnosti
A
- Taborišče El Shatt (Egipt): vir rekrutov za obveščevalno in vojaško dejavnost.
- Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon: deluje v Palestini (1942).
- Večina vojakov prebegnila k partizanom – t. i. prekomorci, poslani iz Italije v Jugoslavijo.
- maja 1945 prvi prekomorci vkorakajo v Trst.
6
Q
Obveščevalne misije v Jugoslaviji: VB, ZDA, SZ in Češkoslovaška
A
- Ameriške misije: reševanje ranjenih partizanov, civilistov, zbiranje podatkov.
- Češkoslovaške misije: v ozadju atentata na Heydricha.
- Sovjetske misije: močnejši ideološki vpliv, cilji bolj politični kot vojaški.
- Misije koordinirane glede na strateške cilje (komunikacije, zaledje).
- Zavezniški nadzor nad Balkanom razdeljen na britansko in sovjetsko sfero.
7
Q
ULTRA, Enigma in pomen razbitja šifer
A
- Poljaki prvi razbijejo Enigmo in posredujejo podatke VB.
- Alan Turing in ekipa na Bletchley Parku razbijejo Enigmo:
- Turing ustvari Turingovo bombo, ki bere 2 sporočili/min.
- ULTRA dešifrira do 39.000 sporočil na mesec
- Britanci so sporočila uporabili za:
- taktiko v Afriki
- odločitev za podporo partizanom
- manipulacijo nacističnih premikov
- Primer Juan Pujol Garcia (dvojni agent): dezinformacije o pristanku v Normandiji.
8
Q
Vpliv dešifriranih informacij na povojne načrte
tito
A
- Britanci pritiskajo na Tita za demokratične volitve.
- Volitve izvedene, vendar komunistične stranke dominirajo, kraljevski kandidati izrinjeni.
- OF deluje kot politična fronta KPS – večina bi jih verjetno vseeno podprla.
- Zahod ne ukrepa – preusmeritev pozornosti drugam (npr. Grčija).
9
Q
Vloga Jugoslavije in posledice odporniškega gibanja
A
- Osvoboditev brez tuje vojske → večja samostojnost v zunanji politiki.
- Zato Jugoslavija ni vključena v stroge interesne sfere kot druge države.
- Do 1948 Jugoslavija formalno v sovjetski interesni sferi → konflikt v Informbiroju.
- VB ni izkrcala sil na Jadranu, Nemci prav tako niso razvijali strategij za regijo – nadzor z lokalnimi milicami in represijo.
10
Q
Zaključne ocene: pomen obveščevalne dejavnosti za zmago zaveznikov
A
- Vloga obveščevalcev: prekoračitev moči orožja z informacijami.
- Razvoj obveščevalne mreže pomeni:
- dolgoročno spremembo vojaške taktike
- oblikovanje povojnih služb (CIA, GCHQ, itd.)
- Obveščevalna dejavnost je utrla pot Hladni vojni:
- obveščevalne mreže so postale instrumenti zunanje politike.
- konflikti so se iz bojišč prenesli v skrivnostno vojno informacij.
11
Q
UVOD V NÜRNBERŠKE PROCESE – ZGODOVINSKI PRECEDENS
A
- Nürnberški procesi so predstavljali prvo veliko mednarodno sojenje v zgodovini človeštva proti odgovornim za zločine državne oblasti.
- Časovno jih delimo na:
- IMT (International Military Tribunal) – 20. 11. 1945 do 1. 10. 1946: 24 voditeljev Tretjega rajha.
- NMT (Nuremberg Military Tribunals) – 12 dodatnih sojenj od 1946 do 1949 proti industrijskim, vojaškim in zdravniškim elitam.
- Prvič v zgodovini je bila uporabljena beseda “genocid”.
- Namen: pokazati, da so zavezniki pravica, nacisti pa zlo – tudi v funkciji povojne legitimacije njihove oblasti.
12
Q
POLITIČNI IN PRAVNI KONTEKST SODNIH PROCESOV
A
- Glavni namen: kaznovanje krivcev in pravna katarza Evrope, da bi dokazali:
- Padli vojaki niso umrli zaman.
- Zavezniki so bili na “pravi strani zgodovine”.
- Primerjava s prvo svetovno vojno – prvič organizirano iskanje smisla smrti na globalni ravni.
- Proces je hkrati služil tudi političnim koristim zaveznikov (volitve, notranjepolitična legitimnost).
- A hkrati sprožil vprašanja o:
- Objektivnosti, enotnosti kaznovanja
- Pravni osnovanosti (zločini so bili definirani za nazaj → vprašanje “ex post facto”).
13
Q
ZGODOVINA IDEJE O SODNEM PREGONU VOJNIH ZLOČINCEV
A
- United Nations War Crimes Commission (UNWCC) – ustanovljena 1943, prva seja 18. 1. 1944.
- Leipzig War Crimes Trials (1921) – prvi poizkus pregona po 1. svetovni vojni
- Nemški sodniki sodili nemškim vojakom → izredno blage kazni → popoln polom.
- Med drugo svetovno vojno zavezniki zbirajo gradivo, a uradno ne izpostavljajo zločinov:
- Skrb: da bi sile osi izvajale povračilne ukrepe nad vojnimi ujetniki.
- 1939: Prva bela knjiga o pregonu Judov (Canberra Times).
- 1942: Deklaracija osmih vlad v Londonu: Churchillov pasivni odnos ni več sprejemljiv.
- 1943 (Moskva): Deklaracija o kaznovanju vojnih zločincev → prva formalna napoved sodnih procesov.
14
Q
ODLOČITEV ZA NÜRNBERG – POLITIČNI SPORI IN IZBIRA LOKACIJE
A
- Različna mnenja med zavezniki:
- Churchill: želel eksekucije brez sojenja.
- ZDA in SZ: hoteli veliko mednarodno sodišče.
- Sovjetski predlogi: sojenje v Moskvi, Francozi – Pariz, VB – London.
- Izbrani Nürnberg:
- Simbol nacizma.
- V njem so sprejeti nürnberški zakoni (1935).
- Sodna palača ni bila uničena v bombardiranju.
- Stalin je želel obtožiti Nemčijo tudi za Katinski pokol, ki ga je izvedel NKVD.
15
Q
POTEK PRVEGA NÜRNBERŠKEGA PROCESA (IMT)
A
- Obtoženi: 24 najvišjih predstavnikov nacističnega režima (npr. Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel …).
- Obtožnice:
- Zarota
- Zločini proti miru
- Vojni zločini
- Zločini proti človečnosti
- Kazni:
- 12 smrtnih kazni
- 3 dosmrtne ječe
- 4 večletne kazni
- 3 oproščeni
- Göring naredil samomor pred izvršitvijo.
16
Q
PRAVNA IN MORALNA DEDIŠČINA PROCESOV icc
A
- Razvoj mednarodnega kazenskega prava – predhodnik Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). international criminal court
- Vzpostavitev norm o zločinih proti človečnosti, genocidu, zločinih proti miru.
- Vzpostavitev pojma “individualna odgovornost” – ni več možno trditi “le sem ubogal ukaze”.
- Kljub temu:
- Dvojni standardi (zavezniki niso sodili sebi).
- Nekateri vojni zločinci so bili pomiloščeni zaradi koristnosti v Hladni vojni.
17
Q
DRUGA SOJENJA: TOKIO, AZIJA, ITALIJA
A
- Tokijski proces (1946–1948): sodili voditeljem Japonske, a cesar Hirohito ni bil obsojen.
- V Japonski družbi veljal za božanstvo – nezmotljiv.
- Strah pred komunistično revolucijo → ZDA podprle reintegracijo nekdanjih zločincev.
- Azija in Pacifik: vrsta manjših sodišč za lokalne zločine.
- Italija – “Nürnberški madež”:
- Vloženo 1857 tožb, sodb skoraj nič.
- General Mario Roatta (deportacije, sežigi vasi v Sloveniji) – zbeži v Španijo, sodišče razveljavi obtožbo, umre na prostosti.
- Fašisti po vojni sedijo v reformiranih sodiščih → ni obsodb.
- Zahod noče Italije potisniti proti SZ.
18
Q
DOKUMENTI, PRIČEVANJA IN DRUŽBENI ŠOK PO VOJNI
A
- Leta 2007 dostop do 47 milijonov dokumentov o nacističnih taboriščih (Bad Arolsen).
- Razstava v Nemčiji 1995: šok ob ugotovitvi, da je tudi Wehrmacht izvajal zločine, ne le SS.
- Primer Pančevo, april 1941: nemška vojska sama dokumentirala obešanje civilistov.
- Fotoenote Wehrmachta – vojaki dokumentirali lastne zločine → padec mita o “častni vojski”.
19
Q
DILEME, KRITIKE IN DVOJNI STANDARDI
A
- Zmagovalci sodijo poražencem” – najpogostejša kritika.
- Nekateri nacistični znanstveniki (npr. raketni strokovnjaki) so bili rekrutirani v ZDA (npr. Wernher von Braun).
- Različna obravnava zločinov:
- Nemčija – strogo
- Japonska, Italija – izjemno popustljivo
- Pravni temelji procesov bili retroaktivni (niso obstajali pred vojno).
- Pravne diskusije: ali se lahko sodi po zakonih, ki v času dejanja niso obstajali?
20
Q
ZAKLJUČEK: ZGODOVINSKI IN PRAVNI POMEN NÜRNBERGA
A
- Procesi so:
- Postavili temelje mednarodnega humanitarnega prava
- Zaznamovali začetek sodnega soočanja z državno odgovornostjo za zločine
- Ustvarili osnovo za poznejša sodišča (ICTY, ICTR, ICC)
- Kljub dvomom:
- Sojenje je pomenilo simboličen konec nacistične ideologije.
- Ostalo je tudi etično opozorilo prihodnjim generacijam.
- Danes se na Nürnberške procese sklicujemo kot na:
- Temelj pravice po vojni
- Prvi poskus oblikovanja globalnega etičnega minimuma
21
Q
DEFINICIJE IN GEOPOLITIČNI OKVIR VZHODNE EVROPE
A
- Vzhodna Evropa po 1945: ni enotno definirana – včasih vključeni tudi Grčija, Turčija.
- Češkoslovaška vključena v ta okvir kljub zgodovinski neskladnosti z vzhodnim kulturnim krogom.
- 8 držav s komunističnim prevzemom oblasti:
- Jugoslavija, Albanija, Romunija, Bolgarija, Češkoslovaška, Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska.
- Izstop: Jugoslavija iz vzhodnega bloka leta 1948 – poseben primer.
22
Q
CILJI SOVJETSKE ZVEZE PO VOJNI
A
- Glavni cilj ZSSR: vzpostavitev sistema kolektivne varnosti – zaščita pred napadom Zahoda.
- Po novejših študijah:
- Kolektivna varnost = obrambna cona prek satelitskih držav (tam, kjer je bila Rdeča armada).
- Fizična varovalna cona – ne toliko ofenzivna strategija, temveč paranoja pred napadom.
- Zgodovinar Vojtěch Mastný: Stalin se je bal fizičnega napada zahoda, bolj kot obveščevalnih dejavnosti ali obstreljevanja.
23
Q
VOJAŠKA IN POLITIČNA REALNOST PO PRIHODU RDEČE ARMADE
A
- Prisotnost Rdeče armade = nova politična realnost.
- Vojaška zasedba → namestitev lokalnih komunističnih oblasti.
- Reakcija Zahoda z zamikom: Zahodne sile niso ukrepale takoj.
- Do 1947 ni konkretnega odgovora (Marshallov načrt, Trumanova doktrina šele takrat).
- Winston Churchill: razmišljal o preventivni vojni proti ZSSR iz Skandinavije, a:
- Anglija finančno in vojaško izčrpana.
- ZDA niso podprle ideje – izolacionizem še vedno močan.
24
Q
DIPLOMATSKI KONTEKST: PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 1947
A
- 10 februar 1947: podpis pogodb s poraženkami (Italija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Finska).
- Konferenca – “minimum dialoga” med Zahodom in Vzhodom.
- Vzporedno: postopen politični razkol – pogajanja v ospredju, a resnična ločnica je že v teku.
- Nemčija je bila popolnoma okupirana (razdeljena na 4 cone: ZDA, VB, SZ, Francija).
- Ni imela vlade, s katero bi bilo mogoče podpisati mirovno pogodbo.
- Zavezniki so sprejemali ločene sporazume, ukrepe in določbe v okupacijskih conah.
- Zaradi začetka hladne vojne in razdelitve na Zahodno in Vzhodno Nemčijo, ni bilo mogoče doseči skupnega dogovora.
- Potsdamski sporazum (1945): začasno urejanje razorožitve, denacifikacije, reparacij.
Dva nemška državna entiteta:
ZRN (Zahodna Nemčija) – 1949
NDR (Vzhodna Nemčija) – 1949
25
NASILJE PO VOJNI – "PODALJŠEK FRONTE"
* Po prihodu zmagovalcev ni povsod sledil mir.
* ZDA in britanske enote: dokumentirani primeri nasilja (maščevanje, spolni delikti, frustracije).
* V nekaterih krajih vojna dejansko ni končana – nadaljevanje obračunov po formalnem premirju.
* Poseben primer: Jugoslavija – zelo obsežne likvidacije notranjih nasprotnikov.
* Po ocenah: okoli 100.000 žrtev, zlasti Hrvatov in Srbov.
* Uporabljeni so bili brutalni mehanizmi politične čistke.
26
POLOŽAJ KOMUNISTOV PO VOJNI – OD OBROBJA DO OBLASTI
* Pred vojno: komunistične stranke prepovedane v večini evropskih držav.
* Po vojni:
* Komunisti navdušeni, optimistični, ideološko motivirani.
* Verjeli so v mesijansko vlogo – rešitev sveta pred propadom, revščino, fašizmom.
* Sovjetska propaganda – izjemno učinkovita, temeljila na:
* Zmagoviti vlogi Rdeče armade.
* Zgraditvi novega sveta brez izkoriščanja.
27
GOSPODARSTVO – VPLIV NA POLITIČNE PREVZEME
* Evropska ekonomija porušena:
* Tovarne uničene, infrastruktura poškodovana.
* Prometne poti prekinjene, živilske zaloge na minimumu.
* Komunisti ponujali:
* Državno načrtovano gospodarstvo, razlastitve, kolektivizacijo.
* Obljuba o "družbenem blagostanju" za vse.
* Ideološko podprto z retoriko socialne pravičnosti in "ekonomije za delavce".
28
REAKCIJE ZAHODA – POČASNE, A KLJUČNE
* Do 1947 ni bilo prave strategije Zahoda.
* ZDA in VB na začetku preveč zaposleni z obnovo Evrope.
* Prvi resni odgovori:
* Trumanova doktrina (12 marec 1947) – podpora Grčiji in Turčiji proti komunizmu.
* Marshallov načrt ( 5 junij 1947) – gospodarska pomoč, namenjena tudi kot orodje proti širjenju komunizma.
* Vzporedno: oblikovanje NATO (4.4.1949) – vojaški odgovor Zahoda.
29
IDEOLOŠKA RAZLIKA IN HLADNOVOJNI RAZKOL
* Stalinova paranoja + ameriški antikomunizem → neposredno vlogo v začetku hladne vojne.
* Komunistične vlade:
* Ob podpori SZ in Rdeče armade, pogosto s pomočjo ponarejenih volitev, prisile ali montiranih procesov.
* Ideološki okvir: “ljudska demokracija” – v resnici enopartijski režimi.
* Zahodne reakcije z zamikom, a sčasoma zelo odločne in strateško usmerjene.
30
SKLEP: VZPON KOMUNIZMA V VZHODNI EVROPI KOT ZGODOVINSKA POSLEDICA GEOPOLITIČNEGA RAZKOLA
* Komunisti so izkoristili:
* Vojaški vpliv SZ
* Povojno gospodarsko razdejanje
* Moralni kapital zmage nad nacizmom
* Zahodna neodločnost v prvih povojnih letih je omogočila utrjevanje režimov, a ne brez posledic:
* Do 1949 je jasno, da je Evropa razdeljena.
* Sledi sistematična institucionalizacija hladne vojne.
31
Načini prevzema oblasti komunistov
* Hitri prevzemi oblasti:
* Poljska: huda uničenja med vojno (tako s strani SZ kot Nemčije), uničena infrastruktura → komunisti prevzamejo oblast brez večjih težav.
* Albanija: po umiku Nemcev ni bilo prave opozicije komunizmu.
* Bolgarija: ni resnega odpora → Georgi Dimitrov hitro prevzame oblast.
* Jugoslavija: že med vojno močan partizanski komunizem pod Titom; formalizacija oblasti po sporazumu Tito–Šubašić.
* Postopen prevzem oblasti (»taktika rezane salame«):
* Romunija, Madžarska, Češkoslovaška, Vzhodna Nemčija.
* Postopno ukinjanje opozicije.
* Romunija: odlašanje vrnitve kralja Mihaela I. → živí v izgnanstvu (1947–2017).
* Berlin (1948): popoln prevzem SZ → velik diplomatski incident.
32
Stalinova kontrola in organizacije
* Stalinova ideologija oblikuje vzhodni blok ("stalinizem").
* Kominform (1947): politični nadzor vzhodnega bloka.
* Comecon (1949–1991): ekonomski nadzor SZ nad sateliti.
* Varšavski pakt (1955–1991): vojaška zaveza držav vzhodnega bloka kot odgovor na NATO.
33
Politični sistem Vzhodnega bloka
* Enopartijski sistem: opozicijske stranke ukinjene ali inkorporirane.
* Centralni komiteji vodijo stranke in državo.
* generalni sekretar = glavni politični voditelj (običajno tudi predsednik države).
* Obveščevalne službe (OZNA, UDBA, NKVD) – ključni organi nadzora.
* Po Stalinovi smrti (1953): boj za oblast v posameznih državah.
34
Ekonomski sistem: Plansko gospodarstvo
* Državno lastništvo: ni privatizacije, svobodnega trga ali konkurence.
* Plansko gospodarstvo: kopirano iz SZ – uvedeni petletni plani.
* Industrializacija: selitev kmetov v mesta, ustvarjanje delavskega razreda.
* Kolektivizacija:
* Cilj: odstraniti »kulaka« – bogatega kmeta.
* Uvedba kolhozov (kolektivne kmetije).
* Dva vala kolektivizacije: 1948–1951.
* Kolhozi se niso izkazali za učinkovite.
* Trgovina z ZSSR: vzhodne države prodajajo izdelke pod ceno – koristi ima SZ.
* Gospodarske koristi vojn: Korejska vojna (1950–1953), izraelsko-arabski konflikti.
35
Socialne spremembe
* Država skrbi za vse → prebivalec postaja pasiven.
* Birokratizacija:
* Sistem kompleksne uprave.
* »Če ni potrjeno z žigom, ne obstaja«.
* Zapletenost primerljiva z današnjo EU.
* Normiran delavnik, prehrana in delovne obveznosti.
* Onesnaženje: posledica industrializacije – energenti ne rešijo težav.
36
Kulturna politika in propaganda
* Ukinitve množičnih organizacij (npr. skavti, konfesionalne skupine).
* Cerkev pod nadzorom:
* Tito proti vatikanskemu vplivu.
* Duhovniki vključevali v nadzorovane verske organizacije.
* Real-socializem (socialistični realizem):
* Umetnik služi družbi.
* Upodobitve močnega delavca, napredka, svetle prihodnosti.
* Nadziral Agitprop (propagandni urad za umetnost).
* Kult osebnosti: masivne slike Stalina, parade, narodni heroji (npr. Tito).
37
Tajne politične policije in epuracije
* Vsaka država z lastno tajno politično policijo:
* Jugoslavija: VOS → UDV → UDBA.
* ZSSR: KGB.
* Romunija: Securitate.
* Vzhodna Nemčija: Stasi.
* Češkoslovaška: StB.
* Tri faze epuracije:
* 1945 – proti domnevnim kolaborantom.
* 1948 – proti socialdemokratom (»ideološki heretiki«).
* 1952–1953 – antisemitizem (vrhunec pred Stalinovo smrtjo).
38
Reakcije Zahoda in začetki hladne vojne
* Churchill (Fulton, 5. 3. 1946): “Od Szczecina do Trsta se je spustila železna zavesa.”
* Mirovne pogodbe (10. 2. 1947): z Italijo, Finsko, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo.
* Trumanova doktrina (12. 3. 1947):
* ZDA prvič neposredno napadejo komunistična nasilja.
* 400 milijonov $ za pomoč Grčiji in Turčiji.
* Marshallov plan (5. 6. 1947):
* Do 1951: 12,7 milijard $.
* Velika Britanija prejme največ: 3,3 milijarde $.
* Ustanovitev NATO (4. 4. 1949):
* 12 ustanovnih članic.
* Kasneje se priključijo Grčija, Turčija (1952), ZRN (1955), Poljska, Slovenija, ... vse do 2020 (Severna Makedonija).
39
Ozadje kriz v Vzhodnem bloku
* Po drugi svetovni vojni je SZ v državah vzhodnega bloka uveljavila komunistične režime prek pritiska, prevzemov oblasti in nadzora preko lokalnih partij.
* Moskva si je prizadevala za enoten ideološki model – brez možnosti notranjih odklonov.
* Cilj SZ: ustvariti satelitske države, ki bodo:
* politično poslušne;
* ekonomsko vezane na SZ (prek Comecona);
* vojaško integrirane (prek Varšavskega pakta).
* Vsako gibanje ali protest proti tem strukturam je bil razumljen kot grožnja celotni sovjetski hegemoniji.
39
ZSSR in strah pred Zahodom
* Zveza sovjetskih socialističnih republik (1922-91)ne širi komunizma med 1945–1947:
* Izčrpanost po vojni.
* Ukrajinski nacionalizem.
* Strah pred ameriškim vplivom in ekonomskim kolonializmom.
* ZDA verjamejo v »komunistični pohod na Evropo«.
* ZSSR se drží dogovorov (1943–1945) – zavrača spremembe Jalte. Noče novih zahtev Zahoda po spremembah v Vzhodni Evropi (npr. svobodne volitve), ker si je tam že zagotovila vpliv.
* McCarthyjeva propaganda proti komunizmu.
* Oboroževalna tekma: kopičenje zalog, vlaganje v vojaško-industrijske komplekse.
40
Stalinova smrt in začetek liberalizacije
* 5 marec 1953 – smrt Josifa Stalina → začetek destalinizacije.
* Naslednik: Nikita Hruščov, ki je skušal omejiti brutalnost režima, vendar brez opustitve komunizma.
* Leta 1956 je Hruščov na XX. kongresu KP SZ (t.i. skrivni govor) prvič javno obsodil:
* kult osebnosti Stalina,
* politične čistke,
* gulage in množične represije.
* Politika destalinizacije je povzročila politično zmedo in upanje za reforme v vzhodnem bloku – predvsem na Poljskem, Madžarskem in Češkoslovaškem.
* Ta prehodna liberalizacija je spodbudila odpor do trdega komunističnega centralizma.
41
Vzhodnonemški protest (17.7 junij 1953)
* Lokacija: Vzhodni Berlin (sovjetski sektor).
* Povod: povišane delovne norme in kvote – de facto več dela za enako plačilo.
* Protestniki: 1,5 milijona delavcev iz različnih sektorjev (gradbeništvo, industrija).
* Potek:
* protest se je razširil po celem Vzhodnem Berlinu;
* zahteve: boljše plače, politične svoboščine, konec diktature.
* Reakcija SZ:
* Moskva hitro pošlje tanke in vojake;
* protest brutalno zatrt: 125–270 mrtvih (ocenjuje se različno).
* Pomembnost:
* Prva večja kriza znotraj vzhodnega bloka po Stalinovi smrti.
* Pokazatelj, da ekonomsko-socialna nezadovoljstva lahko izzovejo politične posledice.
42
Poznanska vstaja (Poljska, 28. junij 1956)
* Lokacija: mesto Poznan, zahodna Poljska
* Povod
* slabe delovne razmere v tovarni "Cegielski";
* nerealne norme;
* stagnacija življenjskega standarda;
* nezaupanje do oblasti.
* Protestniki: 100.000 ljudi – delavci, študentje, meščani.
* Slogani: »Kruha! Svobode! Boga!«
* Reakcija oblasti:
* vojska in milica razbije protest;
* udeleženih več kot 10.000 vojakov;
* 57–100 protestnikov ubitih, tudi 13-letni Romek Strzałkowski (simbol upora);
* 8 vojakov ubitih.
* Politične posledice:
* zamenjava vodstva poljske partije;
* na oblast pride Władysław Gomułka – bolj zmeren politik;
* začetek »poljskega oktobra 1956« – omejena liberalizacija, večja verska svoboda, manj sovjetskega nadzora.
* Poljski primer je bil uspešen kompromis: SZ ni posredovala z vojsko kot kasneje v Budimpešti.
43
Priprava na Madžarsko revolucijo (jesen 1956)
* Navdih: dogodki na Poljskem so spodbudili liberalno inteligenco in študentske kroge v Budimpešti.
* Pogoji na Madžarskem:
* dolgotrajna represija;
* ekonomske težave;
* nezaupanje do oblasti Mátyása Rákosija (trdi stalinist);
* razširjen odpor do sovjetske prisotnosti.
* Reforma: uvedba Imreja Nagya kot novega predsednika vlade – simbol reformizma.
* Madžarska kriza bo kulminirala v revoluciji oktobra 1956 (naslednja enota).
44
Ozadje revolucije: politična kriza, stalinizem in osebe
* Po 1949 je Madžarska postala komunistična država s popolno sovjetsko podporo.
* V montiranem procesu je bil na smrt obsojen László Rajk, zunanji minister (1946–1948), obtožen vohunstva in podpore Titu.
* Glavni stalinistični voditelj Madžarske: Mátyás Rákosi, odgovoren za Rajkovo smrt.
* Leta 1953 je na oblast prišel Imre Nagy, bolj reformno usmerjen, a pod stalnim nadzorom Rákosija in Moskve.
* Ustanovitev Varšavskega pakta (14. 5. 1955) in Avstrijske državne pogodbe (15. 5. 1955): širjenje sovjetskega nadzora.
* Oktobra 1955: 59 madžarskih umetnikov podpisalo manifest proti kulturnemu zatiranju.
* Nagyja so decembra 1955 izključili iz partije.
45
Destalinizacija v SZ in posledice za Madžarsko
* 5 marec 1953: smrt Josifa Stalina, začetek destalinizacije pod Nikitom Hruščovom.
* 1956: Hruščov javno obsodi Stalinove zločine (t.i. tajno poročilo), kar sproži reformna gibanja.
* Rajk je bil rehabilitiran leta 1956, prav tako kardinal Mindszenty, znani nasprotnik režima.
* Primer Władysława Gomułke na Poljskem navdihne Madžare za politične spremembe.
* Rakosi odstavljen, zamenja ga Ernő Gerő.
* 6 oktober 1956: simbolični ponovni pogreb Rajka, na njem prisoten tudi Imre Nagy.
46
Začetek študentskega gibanja in razmah protestov
* 20 oktober 1956: študentsko srečanje, zahteve po več svobode.
* V Budimpešti protestom študentov sledi množična podpora meščanov.
* Parole proti SZ, Rákosiju, Stalinistom; zahteva za večstrankarski sistem in izstop iz Varšavskega pakta.
* Prihaja do nasilja, protestniki zažgejo komunistične simbole, ubijejo nekaj partijskih funkcionarjev.
* Ustanovljena je revolucionarna oblast z več kot 28.000 člani.
* Izpuščenih 8.000 političnih zapornikov.
47
Imre Nagy prevzame oblast, a brez prave podpore
* Komunistična partija brez nadzora ponovno kliče Nagyja.
* Nagy sprejme večino zahtev protestnikov, pričakuje pomoč Zahoda, ki pa zaradi Sueške krize ne ukrepa.
* KGB aretira več revolucionarjev.
* 1 november 1956: Nagy razglasi odhod Madžarske iz Varšavskega pakta in željo po priključitvi Gibanju neuvrščenih.
48
Sovjetski odgovor in zadušitev revolucije
* 1 november 1956: sovjetska invazija na Madžarsko.
* SZ v medijih prikazuje proteste kot delo »reakcionarnih fašistov«, ki naj bi zlorabili »poštene proteste«.
* 3 november 1956: SZ okupira Budimpešto, začne pogajanja z revolucionarci.
* 11 november 1956: padejo zadnje uporniške točke.
* SZ podpre Jánosa Kádárja – najprej podpornik Nagyja, nato zvest Moskovski liniji.
* V SZ ima Kitajska (Mao Cetung) pomembno vlogo – podpira ostro ukrepanje.
49
Usoda Nagyja, represije in begunci
* Nagy se zateče na jugoslovansko ambasado, Jugoslavija ga izroči Sovjetom.
* Nagy je kasneje usmrčen na montiranem procesu.
* Tito obudi sodelovanje z Moskvo; istega leta ima tritedenski obisk v SZ.
* Umorjenih več kot 720 ljudi, ranjenih več kot 15.000 na sovjetski strani.
* 3 % madžarske populacije pobegne – 20.000 v Jugoslavijo.
* Mindszenty dobi azil v ameriški ambasadi, kasneje živi v Avstriji.
* OZN sprejme resolucijo o kršitvi človekovih pravic.
* Španija, Švica in Nizozemska bojkotirajo Olimpijado, Madžarska in SZ sodelujeta. Bojkotirale zaradi sovjetske invazije na Madžarsko (oktober–november 1956), ko je SZ z vojsko zatrla madžarsko vstajo
50
Spomin, rehabilitacija in mednarodni odzivi
madžarska revoolucija
* 23 oktober postane madžarski državni praznik (dan začetka revolucije).
* 16 junij 1989: Imre Nagy pokopan z državnimi častmi.
* 1992: ruski predsednik Jelcin se opraviči za sovjetsko represijo.
* Protestniki so želeli:
* priznanje revolucije (ne zgolj državnega udara),
* amnestijo,
* ukinitev tajne policije AVH,
* umaknitev Rdeče armade,
* ustanovitev madžarske nacionalne straže.
* SZ je poskušala revolucijo prikazati kot delo fašistov, Nagyja pa kot nesposobnega voditelja, ki je omogočil razpad države.
