dušan_nečak_hladna_vojna

Question 1

HLADNA VOJNA

Answer 1

• Hladna vojna bi naj bila stanje ne vojne ne miru in pri katerem gre za politično in vojaško konfrotacijo SZ in ZDA.
• Šlo je za nasprotna politična, gospodarska in vojaškega sistema.

Question 2

• Hladno vojno delimo v dva obdobja:
  in začetek

Answer 2

• med 1945 in 1959 (gre za čas ki je rasel neposredno iz II. svetovne vojne)
• ter med 1959 in 1990 (gre za izraz časa in dogajanj v njem, ki niso neposredno povezana z II. svetovno vojno). Ko zavezniki uničijo ksupen cilj in premagajo nacistične in fašistične sile niti OZN ni mogel prispevati k boljšemu sodelovanju.
• Tako je začela prevladovati politika ideološko-političnih interesov, povezana s težnjo obeh strani.
• Lahko rečemo da se je hladna vojna začela že 1917 z zmago boljševizma, ali pa 1944 ko so se odnosi med zavezniki in SZ poslabšali ali pa 1947 s Trumanovo doktrino kot prvo protikomunistično doktrino Zahoda. Najbolj utemeljena je trditev, da se je hladna vojna začela 1945 s koncem druge svetovne vojne.

Question 3

• Konec prvega obdobja ali obdobja klasične hladne vojne

Answer 3

manj sporen. Gre za začetek neposrednih pogovorov med V in Z. Tako so se veliki iz obeh strani pogovarjali o reševanju politično-vojaških vprašanj, tudi jedrske oborožitve (med Eisenhowerjem in Hruščovom).

Question 4

1956

Answer 4

• Leto 1956 je bilo najpomembnejše za konec »klasične« hladne vojne. Takrat je bilo vzpostavljeno ravnotežje sil, zlasti glede jedrskega orožja. Rešena so bila nekaterea vprašanja »klasične« hladne vojne: tržaško vprašanje, korejsko vprašanje in vprašanje Indokine ter še nemško in avstrijsko vprašanje. To je prispevali k otoplitvi odnosov.

Question 5

5. marcu 1953

Answer 5

• Po 5. marcu 1953 ko umre Stalin pride so procesa destanalinizacije. Najbolj je to obdobje održal obisk Nikita Hruščova v Beogradu maja 1955 (tudi Bulganin) to je pomenilo konec spora z informbirojem za Jugoslavijo. Glede notranje politike pa je na XX. kongresu KPSZ (14. – 25. februar 1956) imel Hruščov tajen govor v katerem je obtožil stalinizacijo in se izrekel za boj proti njej.

Question 6

VIRI IN RAZLOGI ZA HLADNO VOJNO

Answer 6

• Začetek radora je postdamska konferenca, glede nekaterih mejnih vprašanj. Zahod je SZ očital protizahodno politiko v Bolgariji in romuniji, Vzhod pa VB vpletenost v grško državljansko vojno in delovanje Zahoda proti osvobodilnim gibanjem po svetu.
• V Evropi sta bila z železno zaveso kot jo imenuje Churchill dva ideološka svetova. Črta je potekala od Baltika do Trsta.
• Železna zavesa je bila na eni strani branik pred komunizmom na drugi pa branik pred zahodno demokratizacijo in kapitalizmom.
• Vsekakor je izenačenje moči, sploh jedrske pomenilo, da pride do novih načinov sodelovanja.
• Prav tako je politika hladne vojne bila usmerjena tudi proti velikim kolonialnim silam. Ne smemo pozabiti na afriško narodnoosvobodilno vojno.
• Hladna vojna je bila od začetka nekaj splošnega.

Question 7

GLAVNI SPORI IN SPOPADI »KLASIČNE« HLADNE VOJNE

Answer 7

• Povojna Evropa je pomenila izgubu moči dveh velesil, ki sta krojili II. svetovno vojno – Francija in Velika Britanija.
• Okrepila pa se je SZ in ZDA, ki so predvladovale s svojo gospodarsko premočjo. Obe pa sta bili prepričani, da sta edino njuna državna sistema in ideologije prave, da pride do napredka in razvoja.
• SZ je tako v države po vojni uvajala do leta 1952 komunizem. Tako so se države problikovale v komunistične in ljudske demokracije (YUG 29.11.1945, BOL 15. 9. 1946, POL 22.7.1952, ČS 9.5.1948 itd).

Question 8

glavni spor in ZDA
2 del

Answer 8

• ZDA pa so se borile proti komunizmu, želeli so vojaško in politično obkoliti SZ. V času Trumana so Američani leta 1947 izdelali globalno strategijo odnosa do SZ in socialističnih držav. Tako nastane Trumanova doktrina in Eisenhowerjeva doktrina.
• Drugi pomemben del ameriškega načrta obkolitve SZ je postal tudi Marshallov načrt, ki je bil zunanji minister. S tem os Zda ponudile finančno pomoč, katero pa je Vzhod zavrnil, zato so Zda približno 13 milijard poslale v Zahodno Evropo. Tako ZRN doseže gospodarski čudež.
• Taki politiki se SZ postavi po robu z ustanovitvijo Informacijskega biroja komunističnih in delavskih strank, 22.-27. 9. 1947 v Porembi na Poljskem. Sodelovale so vse vzhodnoevropske države in komunistični stranki Italije in Francije. Bil je nadomestek za 1943 odpravljeno kominterno  deloval je, da bi zatrl samostojno pot v socializem (spor Tito-Stalin kot dokaz).

Question 9

NEMŠKO VPRAŠANJE

Answer 9

• Po vojni je bila Nemčija ključno vprašanje urejanja Evrope – razdeljena med Vzhod in Zahod.
• ZRN (Zahodna Nemčija) je bila ustanovljena 23. 5. 1949, NDR (Vzhodna) pa 7. 10. 1949.
• ZRN je postala glavni predstavnik Zahoda, NDR pa Sovjetskega bloka.
• ZDA so želele povečati suverenost ZRN – ključni trenutek je bila Pogodba o Nemčiji (26. 5. 1952), ki je odpravila okupacijski statut.
• Pariški sporazumi (19.–23. 10. 1954): osnova za razglasitev dneva suverenosti (5. 5. 1955) v ZRN.
• ZRN vstopi v NATO (9.–11. 5. 1955) – formalni vstop med suverene države.
• ZRN postane tudi ustanoviteljica Evropske gospodarske skupnosti.
• SZ je nasprotovala hitri združitvi Nemčije, želela nadzorovan razvoj.
• Hallsteinova doktrina (1954): ZRN prekine diplomatske odnose z državami, ki priznajo NDR – prvič uporabljena proti Jugoslaviji (1957).
• NDR leta 1950 uredi mejo s Poljsko (Odra–Nisa).
• NDR sodeluje pri ustanovitvi SEV (1949) in Varšavskega pakta (1955).
• SZ razglasi konec vojnega stanja z Nemčijo 25. 1. 1955.
• NDR dobi formalno suverenost julija 1954, vendar v praksi manjšo kot ZRN.

Question 10

AVSTRIJSKO VPRAŠANJE

Answer 10

• Po vojni je bila Avstrija razdeljena na 4 zasedbene cone (ZDA, SZ, VB, Francija).
• Pogajanja o prihodnosti Avstrije trajajo skoraj 10 let.
• 15. 5. 1955 – podpis Avstrijske državne pogodbe v dvorcu Belvedere (Dunaj).
• Avstrija obnovljena v mejah iz 1. 1. 1938.
• Ne postane del ne vzhodnega ne zahodnega bloka.
• 26. 10. 1955 – Avstrija razglasi nevtralnost.
• To pomeni konec zasedbe in začetek nove državne poti.
• Pomemben je 7. člen pogodbe, ki varuje narodnostne manjšine (Slovenci, Hrvati).

Question 11

TRŽAŠKO VPRAŠANJE

Answer 11

• Po 2. sv. vojni napetosti med Italijo in Jugoslavijo zaradi Julijske krajine.
• po pariški mirovni pogodbi (1947) Jugoslavija dobi večji del ozemlja.
• Ustanovitev STO (Svobodno tržaško ozemlje) predvidena, a ni zaživela.
• Ozemlje razdeljeno na cono A (Trst, pod anglo-ameriško upravo) in cono B (pod Jugoslavijo).
• Leta 1952/53 je skoraj prišlo do spopada med Italijo in Jugoslavijo.
• 5. 10. 1954 – Londonski memorandum (Spomenica o soglasju):
• Cona A pripade Italiji, cona B Jugoslaviji.
• Memorandumu je priložen poseben statut za zaščito manjšin (Slovenci v Italiji, Italijani v Jugoslaviji).
• S tem je bilo tržaško vprašanje rešeno.

Question 12

Ozadje in stopnjevanje konflikta (1947–1953)

Answer 12

• Po 2. svetovni vojni so nastale napetosti med Italijo in Jugoslavijo, predvsem zaradi območja Julijske krajine.
• Po pariški mirovni pogodbi (1947) je Jugoslavija pridobila večji del tega ozemlja.
• Predvidena je bila ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), vendar ta nikoli ni zaživelo v praksi.
• Ozemlje so razdelili na:
• Cono A – Trst in okolica, pod anglo-ameriško upravo,
• Cono B – pod jugoslovansko upravo.
• V letih 1952–1953 so se razmere močno zaostrile; skoraj je prišlo do oboroženega spopada med državama.

Question 13

Rešitev z Londonskim memorandumom (1954)

Answer 13

• Dne 5. oktobra 1954 sta Italija in Jugoslavija podpisali Londonski memorandum (Spomenico o soglasju), s katerim je bilo vprašanje uradno rešeno.
• Po sporazumu je:
• Cona A pripadla Italiji,
• Cona B pripadla Jugoslaviji.
• Memorandumu je bil priložen poseben statut za zaščito manjšin na obeh straneh (Slovenci v Italiji, Italijani v Jugoslaviji).
• Tako je bilo tržaško vprašanje zaključeno in preprečena morebitna eskalacija konflikta.

Question 14

Azijska bojišča hladne vojne: Kitajska, Koreja, Indokina

Answer 14

• Po drugi svetovni vojni se začne državljanska vojna na Kitajskem med nacionalisti (Čankajšek, podprt z ZDA) in komunisti (Mao Zedong, podprt s SZ).
• Mao septembra 1945 zavzame Severno Kitajsko in Mandžurijo, konec 1948 začne ofenzivo.
• 21. septembra 1949 je razglašena Ljudska republika Kitajska – zmaga komunistične revolucije.
• 25. junija 1950 izbruhne korejska vojna, namesto volitev; sodelujejo ZDA, Velika Britanija, Francija, SZ, Kitajska.
• Vojna skoraj privede do uporabe jedrskega orožja.
• 27. julija 1953 podpisano premirje v Panmunjomu – brez večjih ozemeljskih sprememb, Koreja ostane razdeljena po 38. vzporedniku.
• ZDA začnejo aktivno politiko v JV Aziji, pomagajo Franciji v vietnamski vojni.
• 26. aprila 1954 konferenca:
• potrjena razdelitev Koreje po 38. vzporedniku,
• razdelitev Vietnama po 17. vzporedniku,
• priznana suverenost Laosa, Kambodže, Vietnama.

Question 15

Vzhodna Evropa: madžarska vstaja (1956)

Answer 15

• Ob sueški krizi pride do nemirov tudi v Vzhodni Evropi – zlasti na Madžarskem.
• Madžarska vstaja izbruhne oktobra 1956, po vzoru poljskih reform – spor med stalinisti in nacionalnimi komunisti.
• Glavne zahteve vstajnikov:
• svobodne volitve,
• svoboda govora,
• konec enopartijskega sistema.
• 27. oktobra 1956 sestavi novo vlado Imre Nagy, ki skuša doseči reforme.
• SZ odgovori z vojaškim posredovanjem: 4. novembra 1956 Rdeča armada vkoraka v Budimpešto.
• Vstaja je zadušena, Madžarska ostane pod vplivom SZ, Nagy je kasneje usmrčen.

Question 16

Bližnji vzhod in sueška kriza

Answer 16

• 14. maja 1948 ustanovljena Država Izrael → sproži prvo arabsko-izraelsko vojno.
• Vojna se konča 1949, množično izseljevanje Palestincev → nastane palestinsko vprašanje, ki traja še danes.
• Sueška kriza (julij–oktober 1956):
• Egiptovski predsednik Naser nacionalizira Sueški prekop, ki sta ga prej upravljali VB in Francija.
• VB in FR spodbudita Izrael k napadu na Egipt – Izrael napade 29. oktobra 1956.
• VB in FR napadeta dva dni kasneje → bombardiranje delte Nila
• OZN in ZDA posredujejo → doseženo premirje 6. novembra 1956.
• Kriza razkrije oslabitev britanskega in francoskega vpliva, krepitev vloge ZDA in OZN.

Question 17

Vsebina in namen Trumanove doktrine (1947)

Answer 17

• 12. marca 1947 je ameriški predsednik Harry S. Truman v govoru pred Kongresom zahteval 400 milijonov dolarjev pomoči za Grčijo in Turčijo, ki sta se soočali s komunistično grožnjo.
• Doktrina je predstavljala novo smer ameriške zunanje politike – odločnost pri zajezitvi komunizma kjerkoli na svetu.
• Glavni cilj: podpora svobodnim narodom, ki se upirajo oboroženim manjšinam ali zunanjemu pritisku.
• Temeljno sporočilo: vsiljene totalitarne oblike vladavine ogrožajo svobodo narodov in varnost ZDA.
• ZDA se predstavljajo kot zagovornik svobodnih institucij, volitev, svobode govora in tiska.
• V nasprotju s tem je opisana “druga življenjska oblika”: vladajoča manjšina z nasilno oblastjo, kar označuje komunistične režime.
• Truman poudari, da ZDA ne želijo spreminjati sveta z nasiljem, ampak braniti svobodne narode.

Question 18

Zgodovinski pomen in posledice TRUMANOVA

Answer 18

• Trumanova doktrina je odziv na grško državljansko vojno in strah pred širitvijo komunizma na Bližnji vzhod in Balkan.
• ZDA s tem prvič javno razglasijo protikomunistično usmeritev in zavezništvo z vsemi državami, ki so ogrožene s strani komunizma.
• ZDA prevzamejo globalno vlogo zaščitnice svobodnega sveta – to pomeni začetek politike zadrževanja komunizma (containment).
• Vzpostavi se logika blokovske delitve sveta – vsak upor proti komunizmu je dobil ameriško podporo.
• Zunanjepolitični cilj ZDA: pomagati državam ohraniti lastno politično ureditev in neodvisnost, brez zunanjega pritiska.
• Truman poudari, da s tem uresničujejo cilje OZN in da svet pričakuje vodilno vlogo ZDA pri ohranjanju miru.
• Če ZDA ne bi ukrepale, bi po njegovem mnenju ogrozile svetovni mir in lastno varnost.

Question 19

Marshallov načrt (European Recovery Program, 1947)

Answer 19

• Pobudo za načrt je predstavil ameriški državni sekretar George C. Marshall dne 5. junija 1947 na Harvardu.
• Namen: pomoč Evropi po II. svetovni vojni, obnova gospodarstva in preprečevanje socialnega zloma.
• Evropske države so bile izčrpane, porabile so devize za osnovne dobrine, kar je zaviralo obnovo.
• Marshall opozori: brez pomoči Evropi grozi socialno, gospodarsko in politično osiromašenje.
• Načrt je predvideval obsežno gospodarsko in finančno pomoč, ki naj bi bila učinkovita in ne simbolična.
• Cilji načrta:
• Spodbuditi zdrav gospodarski sistem,
• Premagati lakoto, revščino, obup in kaos,
• Spodbuditi proizvodnjo ter tržno izmenjavo izdelkov.
• Pomoč ni bila namenjena državam, ki bi želele ovirati obnovo drugih držav.
• ZDA so se zavezale, da se bodo uprle totalitarnim silam, ki bi želele ohraniti bedo in odvisnost.

Question 20

Eisenhowerjeva doktrina (1957) – odgovor na razmere na Bližnjem vzhodu

Answer 20

• Predstavljena 5. januarja 1957 v ameriškem kongresu kot politični program za Bližnji vzhod (BV).
• Glavni namen: zaščita suverenosti in neodvisnosti držav na BV pred vplivom Sovjetske zveze.
• BV je strateško pomemben zaradi:
• naftnih virov,
• Sueškega prekopa,
• dostopa do trgov,
• verskih svetih krajev.
• Eisenhower opozori na sovjetsko nevarnost:
• Sovjetski poskusi nadzora nad BV,
• Uporaba gospodarskih in vojaških obljub,
• Spomin na dogajanje v Baltskih državah (1939–1940) in madžarsko vstajo (1956).
• Predlaga naslednje ukrepe:
• ZDA lahko sodelujejo z vsako državo BV, ki potrebuje pomoč pri ohranjanju suverenosti.
• Vojaška pomoč državam, ki to želijo.
• Po potrebi vključitev ameriških oboroženih sil za zaščito ozemelj.
• Predsednik ZDA ima pooblastilo za uporabo finančnih sredstev v okviru zakona o skupni varnosti.
• Doktrina krepi ameriški vpliv na BV in omejuje širjenje komunizma v regiji.

Question 21

Pomen in posledice Marshallovega načrta – razdelitev Evrope

Answer 21

• Marshallov načrt je predstavljal tudi politično orodje:
• Z njim so ZDA okrepile vpliv nad zahodno Evropo,
• Zahtevane so bile ekonomske reforme in ameriški nadzor nad gospodarstvom.
• Načrt je bil ponujen vsem evropskim državam, tudi SZ in vzhodnoblokovskim, razen Španiji (nevtralnost med vojno).
• SZ in države vzhodnega bloka (vključno s Finsko) so pomoč zavrnile, ker niso želele dovoliti ameriškega nadzora.
• Posledica: jasna razdelitev Evrope – nastane železna zavesa.
• S tem se okrepi tudi kulturni vpliv ZDA v Zahodni Evropi, ki postane bolj amerikanizirana.
• Načrt ni bil le pomoč, ampak strategija dolgoročne vezanosti Evrope na ZDA, gospodarsko in politično.

Question 22

Severnoatlantska zveza (NATO)

Answer 22

• Ustanovitev: 4. april 1949, podpis v Washingtonu.
• Prvotnih 12 članic: Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija, ZDA.
• Kasneje so pristopile še:
• Grčija in Turčija (18. februar 1952),
• Zvezna republika Nemčija (ZRN) (9. maj 1955).
• Temeljne vrednote zveze:
• Mir, demokracija, osebne svoboščine, vladavina prava, blaginja in varnost v območju Severnega Atlantika.
• Zaveze članic:
• Reševanje sporov po miroljubni poti,
• Medsebojno posvetovanje v primeru ogroženosti,
• Samopomoč in kolektivna obramba.
• Ključno načelo: Napad na eno članico je napad na vse.
• Izstopna možnost: Po 20 letih lahko članica izstopi, leto dni po oddaji uradne izstopne izjave.

Question 23

Evropska gospodarska skupnost (EGS)

Answer 23

• Ustanovitev: pogodba podpisana 26. marca 1957 v Rimu, v veljavi od 1. januarja 1958.
• Sedež: Bruselj.
• Nastala kot drugi korak po Evropski skupnosti za premog in jeklo (1951/52) – ta je zajemala le premog, jeklo, železo.
• EGS pokriva vse gospodarske panoge in je namenjena ustvarjanju skupnega trga.
• Cilji EGS:
• Ustanovitev skupnega trga,
• Približevanje gospodarskih politik,
• Dvig življenjskega standarda,
• Gospodarska rast in tesnejši odnosi med članicami.
• Organi skupnosti:
• Skupščina, Ministrski svet, Komisija, Sodišče,
• Gospodarsko-socialni odbor z posvetovalno vlogo.
• Načrtovane faze:
• Pogodba sklenjena za nedoločen čas,
• V 12 letih naj bi postopoma vzpostavili skupni trg (možnost podaljšanja na 15 let),
• Tranzicija razdeljena na 4 faze z vnaprej določenimi cilji.
• Skupni trg je imel nepovratni značaj – države so morale usklajevati svojo gospodarsko politiko in ohranjati notranjo in zunanjo finančno stabilnost