evropska_seminar_???? Flashcards
(42 cards)
ZAVEZNIŠKE TAJNE SLUŽBE
- Splošno ozadje in pomen:
- Pred vsakim večjim konfliktom aktivno delujejo tajne službe za zbiranje podatkov in vplivanje na politične odločitve držav.
- Pred začetkom druge svetovne vojne so zavezniške tajne službe delovale na okupiranih, pa tudi na še neokupiranih ozemljih Evrope, kjer so zbirale informacije ter poskušale vplivati na politično in vojaško usmeritev držav.
Konkretni primer – Jugoslavija
- Pomembna prelomnica: državni udar 27. marca 1941, s katerim so v Jugoslaviji poskušali preprečiti pridružitev Trojnemu paktu z Nemčijo.
- Udar je bil delno posledica delovanja in vplivanja zavezniških tajnih služb.
SOE (Special Operations Executive)
- Ustanovljena leta 1940 v Veliki Britaniji.
- Glavni cilj: »zanetiti požar v Evropi« – organizirati, spodbujati in podpirati odpor proti nacistični okupaciji v Evropi.
- Delovanje SOE:
- Pošiljanje tajnih agentov na okupirana ozemlja za izvajanje sabotaž in gverilskih operacij.
- Spodbujanje lokalnih prebivalcev k uporu proti okupatorju.
- Vzpostavitev zavezniških misij za neposredno pomoč odporniškim skupinam (npr. na področju Jugoslavije).
- Pošiljanje orožja, radijskih postaj, eksplozivov in drugih pripomočkov preko zavezniških letalskih operacij.
MI6 (Secret Intelligence Service – SIS)
- Najstarejša britanska obveščevalna služba, ustanovljena že pred prvo svetovno vojno.
- Osrednja naloga MI6 je bila zbiranje obveščevalnih podatkov v tujini, predvsem o sovražnikovih vojaških, gospodarskih in političnih razmerah.
- Delovala je predvsem v okupirani Evropi (tudi v Jugoslaviji), kjer je zbirala ključne informacije za britansko vlado in vojaške poveljnike.
- Sorodne britanske službe:
- MI5: notranja varnostna služba, usmerjena proti tujim vohunom in notranjim sovražnikom v Veliki Britaniji.
- MI9: služba za pomoč zavezniškim pilotom in vojakom, ki so ostali za sovražnikovimi linijami.
OSS (Office of Strategic Services)
- Ameriška obveščevalna služba, ustanovljena leta 1942 (predhodnica CIA, ustanovljene leta 1947).
- Glavne naloge OSS:
- Zbiranje podatkov o sovražnikovih vojaških aktivnostih, političnem stanju ter gospodarskih in infrastrukturnih potencialih.
- Pošiljanje agentov na okupirana ozemlja (tudi na jugoslovansko ozemlje).
- Organizacija neposredne pomoči odporniškim skupinam.
- Izvajanje sabotažnih in diverzantskih operacij, psihološke vojne, propagandnih dejavnosti.
Naloge in dejavnosti tajnih služb:
- Zbiranje informacij:
- Podatki o vojaških premikih, gospodarskih in političnih razmerah.
- Identifikacija strateških ciljev za bombardiranje.
- Spremljanje morale in razpoloženja prebivalstva v okupiranih državah.
- Podpora odporniškim gibanjem:
- Pošiljanje orožja, eksplozivov, radijske opreme, hrane in medicinskih pripomočkov prek zavezniških letalskih pošiljk (air drops).
- Vzpostavljanje radijskih povezav za neposredno komunikacijo med odporniškimi skupinami in zavezniki.
- Sabotaže in diverzije:
- Uničevanje komunikacijskih in prometnih poti (mostovi, železnice, ceste).
- Napadi na vojaška skladišča, infrastrukturo, oskrbovalne linije okupatorjev.
- Pomoč pri organizaciji partizanskih in gverilskih akcij.
- Podpora reševanju zavezniških pilotov:
- Reševanje sestreljenih pilotov in vojakov ter njihovo vračanje v zavezniške baze (npr. preko Jugoslavije v južno Italijo).
Specifične dejavnosti odporniških gibanj (s podporo tajnih služb):
- Sabotažne operacije: Ciljne akcije proti okupatorski vojaški infrastrukturi (železnice, elektrarne, skladišča).
- Obveščevalne dejavnosti: Identifikacija ključnih vojaških ciljev, ki so jih zavezniška letala bombardirala.
- Reševanje zavezniških vojakov: Piloti, sestreljeni nad okupiranim ozemljem, so bili preko tajnih poti vrnjeni v zavezniške vojaške baze.
Pomen tajnih služb v drugi svetovni vojni:
- Zavezniške tajne službe so imele ključno vlogo pri koordinaciji odpora v Evropi, kar je prispevalo k zmanjšanju nemške vojaške učinkovitosti.
- S podporo odporniškim skupinam so pomembno vplivale na potek vojne, še posebej z uspešnimi sabotažnimi akcijami, ki so ovirale nemško oskrbo in mobilnost.
- Uspešno reševanje pilotov je ohranjalo vojaško moč zaveznikov in zmanjšalo njihove izgube v zraku.
Glavni oddelki OSS
- SI (Secret Intelligence): Zbiranje tajnih podatkov na terenu.
- SO (Special Operations): Organizacija in izvedba sabotažnih akcij in posebnih operacij (komandosov).
- R&A (Research and Analysis): Dešifriranje in analiza obveščevalnih podatkov s terena.
- X-2: Protiobveščevalna dejavnost, preprečevanje delovanja sovražnih agentov.
- FNB (Foreign Nationalities Branch): Rekrutiranje in sodelovanje s tujimi agenti in operativci.
- OG (Operational Groups): Posebne skupine za neposredno akcijo in diverzije na sovražnikovem ozemlju.
Nastanek in razvoj OSS
- Izvor: OSS (Office of Strategic Services) je nastala iz organizacije COI (Coordinator of Information), ustanovljene leta 1941, kasneje pa preimenovane v OSS leta 1942.
- Pomoč Britancev: ZDA sprva niso imele učinkovite obveščevalne službe, zato so se pri ustanovitvi OSS močno zanašale na britanske izkušnje in strokovno pomoč.
Selekcija in urjenje agentov
- Kandidati za OSS so šli skozi strogo selekcijo psihofizičnih sposobnosti.
- Usposabljanje agentov je zajemalo:
- Dešifriranje in šifriranje sporočil.
- Izvajanje sabotažnih akcij.
- Obnašanje na sovražnem ozemlju.
- Vojaške veščine, kot je streljanje in taktične operacije.
Vloga OSS v Evropi in Sredozemlju:
- OSS je podpirala odporniška gibanja proti nacizmu na okupiranih območjih.
- ZDA so leta 1942 začele širiti svoj vpliv na območjih interesa (Jugovzhodna Azija, Pacifik, Evropa).
Operacije OSS v Severni Afriki:
- Leta 1942 se ZDA prvič aktivno vključijo v boj proti silam osi v Severni Afriki.
- Sprva je imel nadzor Nemški afriški korpus pod Rommlom, ki je potiskal Britance proti Egiptu.
- Odločilni preobrat: bitka pri El Alameinu (1942) in kasneje zavezniško izkrcanje v Severni Afriki (operacija Torch).
- OSS je v tem času v svoje vrste sprejemala tudi lokalne vojake in člane odporniških gibanj, ki so jih nato pošiljali na zasedena ozemlja.
Pomen OSS:
- OSS je postala ključna ameriška obveščevalna služba v času vojne.
- Po vojni (1947) jo je nadomestila CIA.
Uvod in značilnosti odporniških gibanj
- V času druge svetovne vojne se na območju Jugoslavije in Grčije razvijejo močna odporniška gibanja proti okupatorjem.
- Odporniška gibanja so praviloma razdeljena na dve frakciji:
- komunistična gibanja,
- nekomunistična (monarhistična) gibanja.
- Pogosto so se komunisti aktivno borili proti okupatorju, medtem ko so monarhisti večinoma delovali bolj pasivno.
Ideološke razlike in začasno zavezništvo
- Sodelovanje med zavezniškimi silami med drugo svetovno vojno (ZDA, SZ, VB) ni temeljilo na skupnem ideološkem prepričanju, temveč na skupnem sovražniku (nacizmu).
- Tako Churchill kot Stalin sta sodelovala zaradi nujnosti skupnega boja proti Nemčiji.
- Po vojni (1945) in izginotju skupnega sovražnika je to zavezništvo razpadlo in se je začela hladna vojna (do leta 1989, padca Berlinskega zidu).
Značilnosti odporniških gibanj
- Odporniška gibanja so bila znana po brezkompromisnem boju proti okupatorjem.
- Metode bojevanja so temeljile na gverilski taktiki (sabotaže, diverzije, hitri napadi in umiki).
- Ta gverilska taktika predstavlja podlago tudi za današnje sodobne konflikte (npr. terorizem).
Odporniška gibanja v Jugoslaviji
- V Jugoslaviji sta delovali dve glavni odporniški gibanja:
- Partizani pod vodstvom Josipa Broza - Tita (komunistično usmerjeni).
- Četniki pod vodstvom Draže Mihailovića (monarhistično-nacionalistično usmerjeni).
- Do konca leta 1943 so zavezniki uradno priznavali in podpirali obe gibanja, kasneje pa so priznali le partizane kot uradno odporniško gibanje.
Zavezniška podpora in vloga tajnih služb
- Za zavezniške sile je bilo ključno vprašanje, katero gibanje naj podprejo.
- Informacije o učinkovitosti posameznega gibanja so dobivali predvsem od svojih tajnih služb na terenu.
- Vsak agent je moral poročati objektivno, vendar so agenti pogosto postali pod vplivom lokalnih gibanj, zato so morali agente na terenu redno menjavati (priporočljivo največ 6 mesecev).
- Sprva so zahodne sile dobivale informacije iz jugoslovanske vlade v izgnanstvu (ki je večinoma podpirala četnike), zato so bili četniki prvotno predstavljeni kot edino učinkovito gibanje.
Zakaj so zavezniki podprli Tita?
- Šele leta 1943 dobijo zahodni zavezniki informacije o moči in pomenu Titovih partizanov.
- Ključni razlog za izbiro partizanov je bilo britansko dešifriranje nemške Enigme:
- Enigma: Nemška šifrirna naprava za vojaška sporočila.
- ULTRA: Zavezniški projekt, ki je uspešno dešifriral nemška sporočila.
- Iz nemških sporočil so zavezniki spoznali, da partizani predstavljajo resno grožnjo nemškim silam, medtem ko četniki Nemcem niso povzročali pomembnih težav, včasih so z njimi celo sodelovali.
- Na podlagi teh obveščevalnih informacij so zavezniki uradno podprli Tita in njegove partizane.
Sklepni poudarki
- Glavna odločitev o podpori partizanom temelji na učinkovitem delu zavezniških obveščevalnih služb.
- Prav ta obveščevalna dejavnost (ULTRA, SOE, OSS, MI6) je bila ključna za sprejemanje strateških odločitev zaveznikov glede odpora proti okupatorju v Jugoslaviji.
Izbor agentov za tajne službe
- Ključno vprašanje tajnih služb (OSS) med 2. svetovno vojno je bilo, kje pridobiti primerne kandidate za obveščevalne naloge v Severni Afriki in Sredozemlju.
- Primerni kandidati so morali biti predvsem domačini ali vsaj poznavalci lokalnih razmer.
Viri kandidatov za tajne službe
- ZDA in Velika Britanija so agente največkrat pridobili med osvobojenimi vojnimi ujetniki.
- Številni Jugoslovani, zlasti Slovenci in Hrvati, so bili med vojno mobilizirani v nemško ali italijansko vojsko ter zajeti v Severni Afriki (zlasti v Egiptu).
- Nekateri kandidati so bili tudi migranti, a večina je bila mobiliziranih vojakov, zajetih kot ujetniki.