evropska_seminar_???? Flashcards
(42 cards)
1
Q
ZAVEZNIŠKE TAJNE SLUŽBE
A
- Splošno ozadje in pomen:
- Pred vsakim večjim konfliktom aktivno delujejo tajne službe za zbiranje podatkov in vplivanje na politične odločitve držav.
- Pred začetkom druge svetovne vojne so zavezniške tajne službe delovale na okupiranih, pa tudi na še neokupiranih ozemljih Evrope, kjer so zbirale informacije ter poskušale vplivati na politično in vojaško usmeritev držav.
2
Q
Konkretni primer – Jugoslavija
A
- Pomembna prelomnica: državni udar 27. marca 1941, s katerim so v Jugoslaviji poskušali preprečiti pridružitev Trojnemu paktu z Nemčijo.
- Udar je bil delno posledica delovanja in vplivanja zavezniških tajnih služb.
3
Q
SOE (Special Operations Executive)
A
- Ustanovljena leta 1940 v Veliki Britaniji.
- Glavni cilj: »zanetiti požar v Evropi« – organizirati, spodbujati in podpirati odpor proti nacistični okupaciji v Evropi.
- Delovanje SOE:
- Pošiljanje tajnih agentov na okupirana ozemlja za izvajanje sabotaž in gverilskih operacij.
- Spodbujanje lokalnih prebivalcev k uporu proti okupatorju.
- Vzpostavitev zavezniških misij za neposredno pomoč odporniškim skupinam (npr. na področju Jugoslavije).
- Pošiljanje orožja, radijskih postaj, eksplozivov in drugih pripomočkov preko zavezniških letalskih operacij.
4
Q
MI6 (Secret Intelligence Service – SIS)
A
- Najstarejša britanska obveščevalna služba, ustanovljena že pred prvo svetovno vojno.
- Osrednja naloga MI6 je bila zbiranje obveščevalnih podatkov v tujini, predvsem o sovražnikovih vojaških, gospodarskih in političnih razmerah.
- Delovala je predvsem v okupirani Evropi (tudi v Jugoslaviji), kjer je zbirala ključne informacije za britansko vlado in vojaške poveljnike.
- Sorodne britanske službe:
- MI5: notranja varnostna služba, usmerjena proti tujim vohunom in notranjim sovražnikom v Veliki Britaniji.
- MI9: služba za pomoč zavezniškim pilotom in vojakom, ki so ostali za sovražnikovimi linijami.
5
Q
OSS (Office of Strategic Services)
A
- Ameriška obveščevalna služba, ustanovljena leta 1942 (predhodnica CIA, ustanovljene leta 1947).
- Glavne naloge OSS:
- Zbiranje podatkov o sovražnikovih vojaških aktivnostih, političnem stanju ter gospodarskih in infrastrukturnih potencialih.
- Pošiljanje agentov na okupirana ozemlja (tudi na jugoslovansko ozemlje).
- Organizacija neposredne pomoči odporniškim skupinam.
- Izvajanje sabotažnih in diverzantskih operacij, psihološke vojne, propagandnih dejavnosti.
6
Q
Naloge in dejavnosti tajnih služb:
A
- Zbiranje informacij:
- Podatki o vojaških premikih, gospodarskih in političnih razmerah.
- Identifikacija strateških ciljev za bombardiranje.
- Spremljanje morale in razpoloženja prebivalstva v okupiranih državah.
- Podpora odporniškim gibanjem:
- Pošiljanje orožja, eksplozivov, radijske opreme, hrane in medicinskih pripomočkov prek zavezniških letalskih pošiljk (air drops).
- Vzpostavljanje radijskih povezav za neposredno komunikacijo med odporniškimi skupinami in zavezniki.
- Sabotaže in diverzije:
- Uničevanje komunikacijskih in prometnih poti (mostovi, železnice, ceste).
- Napadi na vojaška skladišča, infrastrukturo, oskrbovalne linije okupatorjev.
- Pomoč pri organizaciji partizanskih in gverilskih akcij.
- Podpora reševanju zavezniških pilotov:
- Reševanje sestreljenih pilotov in vojakov ter njihovo vračanje v zavezniške baze (npr. preko Jugoslavije v južno Italijo).
7
Q
Specifične dejavnosti odporniških gibanj (s podporo tajnih služb):
A
- Sabotažne operacije: Ciljne akcije proti okupatorski vojaški infrastrukturi (železnice, elektrarne, skladišča).
- Obveščevalne dejavnosti: Identifikacija ključnih vojaških ciljev, ki so jih zavezniška letala bombardirala.
- Reševanje zavezniških vojakov: Piloti, sestreljeni nad okupiranim ozemljem, so bili preko tajnih poti vrnjeni v zavezniške vojaške baze.
8
Q
Pomen tajnih služb v drugi svetovni vojni:
A
- Zavezniške tajne službe so imele ključno vlogo pri koordinaciji odpora v Evropi, kar je prispevalo k zmanjšanju nemške vojaške učinkovitosti.
- S podporo odporniškim skupinam so pomembno vplivale na potek vojne, še posebej z uspešnimi sabotažnimi akcijami, ki so ovirale nemško oskrbo in mobilnost.
- Uspešno reševanje pilotov je ohranjalo vojaško moč zaveznikov in zmanjšalo njihove izgube v zraku.
9
Q
Glavni oddelki OSS
A
- SI (Secret Intelligence): Zbiranje tajnih podatkov na terenu.
- SO (Special Operations): Organizacija in izvedba sabotažnih akcij in posebnih operacij (komandosov).
- R&A (Research and Analysis): Dešifriranje in analiza obveščevalnih podatkov s terena.
- X-2: Protiobveščevalna dejavnost, preprečevanje delovanja sovražnih agentov.
- FNB (Foreign Nationalities Branch): Rekrutiranje in sodelovanje s tujimi agenti in operativci.
- OG (Operational Groups): Posebne skupine za neposredno akcijo in diverzije na sovražnikovem ozemlju.
10
Q
Nastanek in razvoj OSS
A
- Izvor: OSS (Office of Strategic Services) je nastala iz organizacije COI (Coordinator of Information), ustanovljene leta 1941, kasneje pa preimenovane v OSS leta 1942.
- Pomoč Britancev: ZDA sprva niso imele učinkovite obveščevalne službe, zato so se pri ustanovitvi OSS močno zanašale na britanske izkušnje in strokovno pomoč.
11
Q
Selekcija in urjenje agentov
A
- Kandidati za OSS so šli skozi strogo selekcijo psihofizičnih sposobnosti.
- Usposabljanje agentov je zajemalo:
- Dešifriranje in šifriranje sporočil.
- Izvajanje sabotažnih akcij.
- Obnašanje na sovražnem ozemlju.
- Vojaške veščine, kot je streljanje in taktične operacije.
12
Q
Vloga OSS v Evropi in Sredozemlju:
A
- OSS je podpirala odporniška gibanja proti nacizmu na okupiranih območjih.
- ZDA so leta 1942 začele širiti svoj vpliv na območjih interesa (Jugovzhodna Azija, Pacifik, Evropa).
13
Q
Operacije OSS v Severni Afriki:
A
- Leta 1942 se ZDA prvič aktivno vključijo v boj proti silam osi v Severni Afriki.
- Sprva je imel nadzor Nemški afriški korpus pod Rommlom, ki je potiskal Britance proti Egiptu.
- Odločilni preobrat: bitka pri El Alameinu (1942) in kasneje zavezniško izkrcanje v Severni Afriki (operacija Torch).
- OSS je v tem času v svoje vrste sprejemala tudi lokalne vojake in člane odporniških gibanj, ki so jih nato pošiljali na zasedena ozemlja.
14
Q
Pomen OSS:
A
- OSS je postala ključna ameriška obveščevalna služba v času vojne.
- Po vojni (1947) jo je nadomestila CIA.
15
Q
Uvod in značilnosti odporniških gibanj
A
- V času druge svetovne vojne se na območju Jugoslavije in Grčije razvijejo močna odporniška gibanja proti okupatorjem.
- Odporniška gibanja so praviloma razdeljena na dve frakciji:
- komunistična gibanja,
- nekomunistična (monarhistična) gibanja.
- Pogosto so se komunisti aktivno borili proti okupatorju, medtem ko so monarhisti večinoma delovali bolj pasivno.
16
Q
Ideološke razlike in začasno zavezništvo
A
- Sodelovanje med zavezniškimi silami med drugo svetovno vojno (ZDA, SZ, VB) ni temeljilo na skupnem ideološkem prepričanju, temveč na skupnem sovražniku (nacizmu).
- Tako Churchill kot Stalin sta sodelovala zaradi nujnosti skupnega boja proti Nemčiji.
- Po vojni (1945) in izginotju skupnega sovražnika je to zavezništvo razpadlo in se je začela hladna vojna (do leta 1989, padca Berlinskega zidu).
17
Q
Značilnosti odporniških gibanj
A
- Odporniška gibanja so bila znana po brezkompromisnem boju proti okupatorjem.
- Metode bojevanja so temeljile na gverilski taktiki (sabotaže, diverzije, hitri napadi in umiki).
- Ta gverilska taktika predstavlja podlago tudi za današnje sodobne konflikte (npr. terorizem).
18
Q
Odporniška gibanja v Jugoslaviji
A
- V Jugoslaviji sta delovali dve glavni odporniški gibanja:
- Partizani pod vodstvom Josipa Broza - Tita (komunistično usmerjeni).
- Četniki pod vodstvom Draže Mihailovića (monarhistično-nacionalistično usmerjeni).
- Do konca leta 1943 so zavezniki uradno priznavali in podpirali obe gibanja, kasneje pa so priznali le partizane kot uradno odporniško gibanje.
19
Q
Zavezniška podpora in vloga tajnih služb
A
- Za zavezniške sile je bilo ključno vprašanje, katero gibanje naj podprejo.
- Informacije o učinkovitosti posameznega gibanja so dobivali predvsem od svojih tajnih služb na terenu.
- Vsak agent je moral poročati objektivno, vendar so agenti pogosto postali pod vplivom lokalnih gibanj, zato so morali agente na terenu redno menjavati (priporočljivo največ 6 mesecev).
- Sprva so zahodne sile dobivale informacije iz jugoslovanske vlade v izgnanstvu (ki je večinoma podpirala četnike), zato so bili četniki prvotno predstavljeni kot edino učinkovito gibanje.
20
Q
Zakaj so zavezniki podprli Tita?
A
- Šele leta 1943 dobijo zahodni zavezniki informacije o moči in pomenu Titovih partizanov.
- Ključni razlog za izbiro partizanov je bilo britansko dešifriranje nemške Enigme:
- Enigma: Nemška šifrirna naprava za vojaška sporočila.
- ULTRA: Zavezniški projekt, ki je uspešno dešifriral nemška sporočila.
- Iz nemških sporočil so zavezniki spoznali, da partizani predstavljajo resno grožnjo nemškim silam, medtem ko četniki Nemcem niso povzročali pomembnih težav, včasih so z njimi celo sodelovali.
- Na podlagi teh obveščevalnih informacij so zavezniki uradno podprli Tita in njegove partizane.
21
Q
A
22
Q
Sklepni poudarki
A
- Glavna odločitev o podpori partizanom temelji na učinkovitem delu zavezniških obveščevalnih služb.
- Prav ta obveščevalna dejavnost (ULTRA, SOE, OSS, MI6) je bila ključna za sprejemanje strateških odločitev zaveznikov glede odpora proti okupatorju v Jugoslaviji.
23
Q
Izbor agentov za tajne službe
A
- Ključno vprašanje tajnih služb (OSS) med 2. svetovno vojno je bilo, kje pridobiti primerne kandidate za obveščevalne naloge v Severni Afriki in Sredozemlju.
- Primerni kandidati so morali biti predvsem domačini ali vsaj poznavalci lokalnih razmer.
24
Q
Viri kandidatov za tajne službe
A
- ZDA in Velika Britanija so agente največkrat pridobili med osvobojenimi vojnimi ujetniki.
- Številni Jugoslovani, zlasti Slovenci in Hrvati, so bili med vojno mobilizirani v nemško ali italijansko vojsko ter zajeti v Severni Afriki (zlasti v Egiptu).
- Nekateri kandidati so bili tudi migranti, a večina je bila mobiliziranih vojakov, zajetih kot ujetniki.
25
Usposabljanje kandidatov
* Ti osvobojeni vojni ujetniki so bili vključeni v posebne tečaje tajnih služb:
* Poučeni so bili o vojaških, obveščevalnih in sabotažnih tehnikah.
* Oblečeni so bili v britanske uniforme, kar jim je omogočalo večjo varnost in anonimnost.
* Na enega od ogledov teh novih rekrutov je prišel tudi jugoslovanski kralj Peter II., kar je bilo simbolično pomembno dejanje za moralo vojakov.
26
Vključitev v zavezniške strukture
* Izbrani vojaki so bili uporabljeni na dva načina:
* Del so jih vključili neposredno v tajne službe OSS.
* Drugi del vojakov pa je bil vključen v jugoslovansko vojsko v emigraciji, ki je delovala pod vodstvom vlade kraljevine Jugoslavije iz Londona.
27
Jugoslovanska vojska v emigraciji
* Ta vojska je bila uradno priznana kot kraljeva jugoslovanska vojska, njeno jedro pa so predstavljali predvsem četniki, ki so bili do leta 1943 uradno priznani kot zavezniška sila.
* Zanimivo je, da je v tej uradni kraljevi vojski v emigraciji kar 80 % pripadnikov predstavljalo Slovence, pretežno bivše italijanske vojake, manjše število pa tudi bivše nemške vojake.
* Ta vojska je bila znana tudi kot Jugoslovanski gardni bataljon in je bila locirana v Palestini.
28
28
Razpad jugoslovanske vojske v emigraciji in nastanek Prekomorcev
* Leta 1943 kraljeva jugoslovanska vojska v emigraciji začne razpadati, ker večina vojakov ni želela več delovati pod kraljem Petrom II. ter pod četniškim vodstvom. Želeli so se priključiti partizanom.
* Ti vojaki, ki so se želeli priključiti partizanom, so znani kot Prekomorci.
* Prekomorci so bili usposobljeni s strani zaveznikov v Južni Italiji in nato leta 1944 in 1945 poslani na jugoslovanska bojišča, kjer so aktivno sodelovali pri osvobajanju Jugoslavije.
* Med najbolj znanimi akcijami Prekomorcev je bila osvoboditev Trsta 1. maja 1945, kjer je ključno vlogo odigrala 1. jugoslovanska tankovska brigada sestavljena iz Prekomorcev.
29
30
Ključne poudarke za zapomnitev
* OSS je svoje agente dobivala med osvobojenimi jugoslovanskimi vojnimi ujetniki (Slovenci in Hrvati, bivši italijanski in nemški vojaki).
* Te vojake so zavezniki uporabljali v tajnih službah ali vključili v emigrantsko vojsko kralja Petra II.
* Leta 1943 večina teh vojakov preide na stran partizanov, znani kot Prekomorci, in imajo ključno vlogo pri osvoboditvi Jugoslavije, zlasti Trsta 1. maja 1945.
31
POMEN AMERIŠKIH MISIJ ZA PARTIZANSKO GIBANJE
Te so pošiljale misije odpornikom in jim pošiljale pomoč in delale so tudi to da so reševale ranjene civilne prebivalce in jih pošilale v bolnice v j IT, tudi civiliste.
32
AMERIŠKE MISIJE PRI ČETNIKIH
Komunističnemu in monarhisitčnemu so pošiljali gibanje. Počiljali so jih k četnikom tudi. Te msiije so bile zelo tiste da so zagovarjali da so četniki pravi, v dobrobit njim, a vseeno da se ne borijo najbolj aktivno. Ko so ZDA in VB ugotovile kdo se bolj aktivno bori so odločili da so agenti med četniki zapustili to območje – podpre se Tita.
33
AMERIŠKE MISIJE PRI PARTIZANIH
Bilo jih je več in delovali so do konca 2ww. Pri partizanih so polek ZDA in VB delovale tudi misije SZ – te misije so za partizane bile pomembnejše ker so jim ble ideološko bližje. Zato so bolj favorizirali te misije SZ. Kratek čas je tudi delovala ČS vojaška misija
34
Strateški pomen Jugoslavije med drugo svetovno vojno
* Vsaka velika sila (ZDA, VB, SZ) je imela svoje strateške načrte in interesne sfere.
* Jugoslavija za zahodne zaveznike (VB in ZDA) ni bila ključna strateška regija.
* Primarno sta se za vpliv v Jugoslaviji zanimali SZ in VB, ki sta si na moskovski konferenci razdelili Jugoslavijo na interesni vpliv 50 : 50.
* Po vojni je dejanski vpliv SZ sprva prevladal (do spora z Informbirojem leta 1948).
35
Odločitev o izkrcanju zaveznikov v Jugoslaviji
* Churchill je želel izvedbo izkrcanja v Jugoslaviji (»fake news« oz. nerealna ideja).
* Proti izkrcanju so bile predvsem ZDA in del britanske vojske.
* Glavni razlog proti izkrcanju je bil, da Jugoslavija ni bila pomembna do te mere, da bi zavezniški vojaki za to območje umirali.
* Zato se izkrcanje ni zgodilo v večjem obsegu (kot recimo v Normandiji 6. junija 1944).
* Zavezniki so se omejili na pošiljanje manjših skupin komandosov in obveščevalcev (OSS, SOE).
36
Nemška strategija na Balkanu
* Tudi Nemci niso hoteli na jugoslovansko ozemlje poslati večjih količin vojakov, saj so zanje obstajala druga, pomembnejša bojišča.
* Nemci so na Balkanu uporabljali predvsem:
* Enote SS policije
* Kvizlinške enote (kolaboracionistične enote iz lokalnega prebivalstva)
* Cilj okupatorja je bil, da čim več domačega prebivalstva mobilizira za svoje cilje in tako zmanjša svoje lastne vojaške izgube.
37
Vloga četniškega in partizanskega gibanja za zaveznike
* Četniki in partizani so bili za zaveznike pomembni predvsem zaradi:
* Uničevalnih akcij proti nemškim komunikacijam in oskrbnim linijam.
* Preprečevanja, da bi se nemške sile na jugu Balkana učinkovito oskrbovale in s tem nemško vojsko na drugih frontah ohranjale v dobrem stanju.
38
Partizansko gibanje ob koncu vojne
* Ob koncu vojne je bilo za partizane ključno, da:
* Zadržijo čim več nemških vojakov na jugoslovanskem ozemlju.
* S tem preprečijo njihovo učinkovito umikanje v Nemčijo za obrambo domačega ozemlja.
* Osvoboditev Jugoslavije dosežejo predvsem s svojimi lastnimi silami (t.i. »samostojna osvoboditev«).
* Zakaj je bila pomembna samostojna osvoboditev?
* Države, ki se niso osvobodile same (npr. Bolgarija), so po vojni padle pod popoln nadzor Sovjetske zveze.
39
Ključne naloge odporniških gibanj
* Uničevanje železniškega omrežja in drugih oskrbovalnih poti, ki so bile bistvene za nemške sile.
* Tako so oteževali nemško vojaško učinkovitost in njihov vojaški potencial na drugih, bolj pomembnih frontah.
40
Kratka kronološka osnova ključnih dogodkov:
* Moskovska konferenca (delitev vpliva): 1944
* Padec vpliva SZ v Jugoslaviji: po sporu z Informbirojem 1948
* Neizvedeno izkrcanje zaveznikov: Churchillova ideja zavrnjena
* Uničevanje komunikacijskih poti: ključna naloga četnikov in partizanov
* Samostojna osvoboditev Jugoslavije: ključni cilj in strateška odločitev partizanov (1944/1945)
41
Kratek temeljni povzetek ključnih točk:
* Moskovska konferenca (1944):
* VB in SZ se dogovorita za delitev vpliva v Jugoslaviji na razmerje 50:50.
* Spor z Informbirojem (1948):
* Jugoslavija zavrne dominacijo SZ in Stalinovo vodstvo, posledica je padec sovjetskega vpliva.
* Neizvedeno izkrcanje zaveznikov:
* Churchill predlaga večje zavezniško izkrcanje v Jugoslaviji, a ZDA in vojska temu nasprotujejo, zato do izvedbe ne pride.
* Vloga odporniških gibanj:
* Četniki in partizani izvajajo sabotaže komunikacijskih poti ter s tem otežujejo nemško oskrbo in premike.
* Samostojna osvoboditev Jugoslavije (1944–1945):
* Partizani se borijo za osvoboditev s svojimi silami, s čimer želijo preprečiti, da bi Jugoslavija po vojni postala popolnoma odvisna od SZ.
