CELOTNI ZAPISKI DOLGE STARE Flashcards
(50 cards)
1
Q
Neuspeh Društva narodov in bilateralni dogovori kot nadomestilo
A
- Društvo narodov je bilo ustanovljeno kot instrument kolektivne varnosti po 1. svetovni vojni, (10. januarja 1920) a ni bilo učinkovito – manjkala sta mu izvršilna moč in sodelovanje ključnih držav (npr. ZDA niso sodelovale).
- Zato je prihajalo do bilateralnih in regionalnih sporazumov, ki naj bi nadomestili kolektivno varnost:
- Briand-Kellogg pakt (1928): prepoved vojne kot sredstva reševanja sporov (dovoljene so bile le obrambne vojne).
- Locarnska konvencija (1935): zaveza o spoštovanju zahodnih meja (Nemčije, Francije, Belgije), a brez varnosti na vzhodni meji.
- Mala antanta (ČS, Romunija, Jugoslavija) in Balkanski pakt (1934) – poskusi regionalne varnosti, ki pa so z 2. svetovno vojno propadli.
- Velika Britanija in Francija sta imeli različna pristopa do Nemčije:
- Francija je želela stroge ukrepe proti Nemčiji zaradi strahu pred nacizmom.
- Velika Britanija pa je sledila politiki pomirjanja, želela integracijo Nemčije v mednarodno skupnost.
2
Q
Vzpon vojaške pripravljenosti in obrambnih linij
A
- Po krvavih izkušnjah 1. svetovne vojne so države okrepile obrambne sisteme:
- Francija: gradnja Maginotove linije ob nemški meji (vendar Nemčija napade skozi Beneluks in Ardene).
- Češkoslovaška: Beneševa linija proti Madžarski, Avstriji, Nemčiji.
- Finska: Mannerheimova linija proti ZSSR.
- Jugoslavija in Italija
- Rupnikova linija (Zahodna fronta) kot odgovor na Alpski zid, ki ga je gradila Italija.
- Gradnja linije se je okrepila po prihodu Engelberta Dollfussa na oblast v Avstriji. (1932 kancler 1934 umorjen)
- Vojaška infrastruktura pa ni preprečila agresije – pokazalo se je, da obrambne linije niso več zadosten zaščitni mehanizem.
3
Q
Agresivna politika osi in pot v drugo svetovno vojno
A
- Versajski sistem je ustvaril revizionizem – poražene države (Nemčija, Madžarska, Italija) so želele revizijo meja in vrnitev moči.
- Sovjetska zveza je sprva izolirana, a v 1930-ih postane mednarodno priznana in pomemben dejavnik
- Po vstopu v Društvo narodov si prizadeva za antifašistično koalicijo, a zahod je ni sprejel zaradi antikomunizma.
- Zato sklene pakt Ribbentrop–Molotov (1939) z Nemčijo, ki določi sodelovanje in delitev interesnih sfer.
- Politika pomirjanja (Francija, VB) privede do:
- Demilitarizacija Porenja (1936),
- Anšlus Avstrije (1938),
- Münchenski sporazum (1938) in razkosanje Češkoslovaške,
- Zasedba Albanije s strani Italije (1939).
- Nemčija sklepa povezave z avtoritarnimi državami:
- Protikominternski pakt (1936) – Nemčija, Italija, Japonska,
- Trojni pakt (1940) – razširjen z državami Srednje in Jugovzhodne EVrope.
- Jugoslavija je leta 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu, kar je sprožilo proteste in državni udar.
- Regent Pavel Karađorđević, prorusko usmerjen, je bil v to prisiljen.
- Grčija edina izmed balkanskih držav ni pristopila.
- Nemčija se odzove z vojaško ofenzivo na Jugoslavijo in Grčijo aprila 1941.
4
Q
Obseg, posledice in dolgoročni vplivi druge svetovne vojne
A
- Druga svetovna vojna (1939–1945) je največji in najbolj smrtonosen konflikt v zgodovini. Skupno naj bi umrlo okoli 60 milijonov ljudi:
- Zavezniki: 14 milijonov vojakov + 36 milijonov civilistov = 50+ milijonov žrtev.
- Sile osi: 8 milijonov vojakov + 4 milijone civilistov = 12 milijonov žrtev.
- Vojna je potekala na več kot 11 frontah – fronta je bila povsod, kar je uničilo meje med bojiščem in zaledjem.
- Spomin na vojno še danes buri duhove – odprta vprašanja ostajajo:
- Razdelitev Nemčije (Zahodna/Vzhodna),
- Izgon nemških manjšin iz vzhodne Evrope (ok. 12 milijonov preseljenih),
- Začetek hladne vojne – hitro po koncu spopadov (ZDA/ZK proti SZ).
- Sovjetska zveza je postala globalna sila – sledi čutimo še danes:
- Rusija kot naslednica SZ je po 2000:
- 2007: javno proti NATO-raketam,
- 2008: napad na Gruzijo (Osetija),
- 2022: vojna proti Ukrajini – nadaljevanje spopada z Zahodom.
4
Q
Napad na Poljsko in vloga zaveznikov (1939)
A
- september 1939: Nemčija napade Poljsko, izgovor za napad je insceniran incident v Gliwicah (lažni napad “poljskih” vojakov).
- avgusta 1939: nemški agenti v poljskih uniformah zavzamejo radijsko postajo v Gliwicah in oddajajo protinemške vsebine – del širše operacije lažnih napadov (false flag).
- september: VB in Francija ultimativno zahtevata umik, po ignoranci pa razglasita vojno Nemčiji – s tem v vojno vstopijo tudi dominioni: Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Južna Afrika, Nepal.
- Poljska kljub zavezništvu NE prejme pomoči – niti vojaške niti orožarske; zavezniki so slabo organizirani.
- september 1939: Sovjetska zveza napade vzhodno Poljsko, kar temelji na dogovoru iz Molotov-Ribbentrop pakta.
- september: pade Varšava, 6. oktober 1939: kapitulacija Poljske.
- Zavezniki ne napovejo vojne Sovjetski zvezi – bojijo se nove fronte, upajo, da bo pakt z Nemčijo razpadel.
4
Q
Vzroki vojne in neuspeh predvojne diplomacije
A
- Nemčija po 1. svetovni vojni je bila poražena in oslabljena:
- Gospodarska kriza 1929–1933 je spodbudila nacionalizem in revizionizem.
- Vzpon novih ideologij: fašizem (Italija), nacizem (Nemčija), komunizem (SZ).
- Diplomacija ni preprečila vojne:
- marec 1936: zasedba Porenja (kršitev Versajske pogodbe).
- 1936: Antikominternski pakt (Nemčija in Japonska, pozneje tudi Italija).
- 1938: 12. marec: anšlus Avstrije,
- september: Münchenski sporazum, zavzetje Sudetov.
- 1939: 16. marec: aneksija Češke (Protektorat Češka-Moravska),
- april: italijanski napad na Albanijo,
- zahteve po Poljski, zlasti Gdansk.
- avgust: VB in Francija zagotovita Poljski vojaško pomoč
- 23.–24. avgust: pakt Molotov–Ribbentrop (razdelitev vpliva nad Vzhodno Evropo, SZ ni bila vključena v Münchenski sporazum).
5
Q
Baltske države, Finska in strateške posledice
A
- Sovjetska zveza po napadu na Poljsko izkoristi priložnost:
- Prevzame baltske države (Litvo, Latvijo, Estonijo).
- Napade Finsko (Zimska vojna, 1939/1940) – kratka, a neuspešna vojna za SZ.
- Finska se učinkovito brani s pomočjo poznavanja terena in gverilskega bojevanja.
- Finska se kasneje približa Nemčiji – skupni cilj proti SZ, čeprav Finska ni bila fašistična država.
- Po vojni je Finska med poraženci, skupaj z:
- Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Avstrijo.
- Vojaške in politične lekcije:
- Zahod je podcenil koordiniran napad nacistov in komunistov.
- Zavezniki so se osredotočili le na Nemčijo, brez strategije za SZ.
- Poljska obramba je bila slabo pripravljena in vezana na upanje v pomoč zaveznikov.
- Predvidevanja trajanja odpora (2–6 mesecev) so bila preoptimistična – realno pa je vojna trajala dobrih 5 tednov.
6
Q
Nemška invazija na Norveško in Dansko (april 1940)
A
- Aprila 1940 se začnejo prvi odprti boji zaveznikov in Nemčije v Evropi – v Skandinaviji, po uspešnem napadu na Poljsko.
- Obe strani (VB/Fr in Nemčija) želita dostop do švedskega železa (rudniki Kiruna) – strateški pomen za vojaško industrijo.
- VB predhodno minira norveške vode, da bi preprečila nemške dostope.
- 9 april 1940: Nemčija zasede Dansko brez odpora, saj Danci želijo preprečiti večjo škodo.
- Invazija na Norveško je bolj zapletena – angleško-francosko-norveški odpor traja približno 2 meseca.
- Nemčija vseeno premaga zaveznike, ki so prisiljeni v umik – blitzkrieg (bliskovita vojna) se pokaže kot nova, zelo učinkovita taktika (v nasprotju z jarki 1. svetovne vojne).
7
Q
Politične posledice v Veliki Britaniji in vzpon Churchilla
A
- Neville Chamberlain, tedanji britanski premier, 10. aprila 1940 odstopi, ker ni uspel preprečiti nemške ekspanzije in je izgubil zaupanje.
- Zamenja ga Winston Churchill, ki prevzame vodenje v času vojne.
- Churchill je ob začetku svojega mandata realističen in nepopustljiv – že v prvem govoru obljubi: »kri, znoj in solze«.
- Kljub začetnim zadržkom do njegove politike, Churchill uspe združiti konservativce in laburiste v vojno koalicijo, kar Chamberlainu ni uspelo.
- Norveška invazija s strani Nemčije in pomanjkljiva reakcija zaveznikov se obravnava kot strateški neuspeh, ki je vplival na nadaljnji potek vojne in notranjo politiko VB.
8
Q
Nemški napad na Beneluks in zavezniški umik iz Dunkirka (maj–junij 1940)
A
- 10 maj 1940: Nemčija začne blitzkrieg na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, cilj je hiter preboj proti Franciji.
- Anglija in Francija skušata preprečiti preboj z obrambnimi linijami na belgijskem ozemlju.
- Nemški načrt napada je razdeljen na:
- Fall Gelb (Rumeni načrt) – napad prek Ardenov in preboj linije.
- Fall Rot (Rdeči načrt) – dokončni napad na Francijo.
- 26 maj – 4. junij 1940: Operacija Dynamo (Dunkerque) – uspešen umik več kot 100.000 britanskih vojakov z obale Francije v Anglijo.
- Hitler ustavi napad, kar velja za njegovo prvo strateško napako – želel je pogajanja z VB, ne popolnega uničenja britanske vojske.
- Umaknjeni vojaki pozneje tvorijo novo jedro britanske vojske, visoko motivirano za nadaljnje bojevanje.
9
Q
Kapitulacija Francije in ustanovitev Višijske države (junij 1940)
A
- 10 junija 1940: Italija vstopi v vojno proti Franciji – Mussolini želi deliti zmago z Nemčijo, a vojska ni pripravljena.
- Napad je bil simboličen in vojaško neupravičen – več škode kot koristi.
- Francija se počuti izdana – italijanski napad doživlja kot “nož v hrbet”.
- 14 junij 1940: Nemška vojska vkoraka v Pariz brez večjega odpora.
- 22 junij 1940: Francija kapitulira – simbolično v istem vagonu kot Nemčija 1918.
- Francija se razdeli:
- Okupirani sever in zahod pod Nemčijo,
- Višijska Francija s sedežem v Vichyju, vodena s strani generala Philippa Petaina.
- V tej fazi je Nemčija:
- Učinkovita, skoraj nepremagljiva,
- Ima nizke izgube in hiter vojaški uspeh po vsej zahodni Evropi.
10
Q
Trojni pakt in širitev sil osi
A
- 27 september 1940: podpis Trojnega pakta (Nemčija, Italija, Japonska).
- Kasneje se pridružijo: Madžarska, Romunija, Slovaška, Bolgarija, Jugoslavija, NDH.
- Slovaki: želijo se osvoboditi “sence Čehov”.
- Trojni pakt olajša načrte za napad na SZ.
11
Q
Bitka za Britanijo (1940) in Churchillova vloga
A
- Churchill (maj 1940) ob prihodu na oblast govori o »kri, žrtvah, joku in znoju« – dvig morale.
- Nemški cilj: uničenje RAF kot priprava za invazijo (Operacija Morski lev).
- Nemška letalska ofenziva (julij–oktober 1940): neuspeh, RAF se obdrži.
- Bombardiranje civilnih ciljev (npr. Coventry) – morala Britancev ostane visoka.
- 10 maj 1941: Rudolf Hess pristane na Škotskem v poskusu skrivnih pogajanj – neuspešno.
12
Q
Bitka za Atlantik
A
- Nemške podmornice (U-Boats) napadajo zavezniške konvoje.
- Boji preseljeni v osrednji Atlantik, zavezniške ladje na začetku v težavah.
- ZDA nudijo gospodarsko pomoč (Atlantska listina,14 avgust 1941), a še niso v vojni.
- Od decembra 1942: Nemčija izgublja pomorsko moč, zavezniška premoč raste.
- Junij 1943: pripravljenost za invazijo v Evropo – izboljšanje razmer zahvaljujoč obveščevalnim prebojem (dešifriranje Enigme).
- AT LISTINA (Pravica narodov do samoodločbe,,Svoboda trgovin,,
Sodelovanje pri gospodarskem razvoju,,,Svoboda morij)
13
Q
Severna Afrika: začetki in Rommelova vloga
A
- 11 september 1940: Italija napade Egipt – neuspešna invazija.
- December 1940: britanski protinapad – 130.000 italijanskih ujetnikov.
- Februar 1941: prihod Afrikakorpsa pod poveljstvom Erwina Rommla.
- Rommel s taktičnimi uspehi podaljša afriško fronto za več kot leto dni.
14
Q
Tobruk, El Alamein in operacija Bakla
A
- Poletje 1942: pade mesto Tobruk, Nemci blizu Aleksandrije.
- 23 oktober 1942: odločilna bitka pri El Alameinu (Montgomery, Alexander).
- 2 november 1942: Rommel se umakne, poraz sil osi.
- 8 november 1942: Operacija Bakla – zavezniki se izkrcajo v Maroku in Alžiriji.
- Februar 1943: nemški protinapad v Tuniziji neuspešen → konec severnoafriške vojne aprila 1943.
15
Q
Vstop Italije v vojno in pomorski incidenti
A
- 10 junij 1940: Italija vstopi v vojno (izkoristi francoski poraz).
- Napade francoske ladje in angleške konvoje.
- 11–12. november 1940: britanski napad na Taranto – uspešno uničenje italijanskega ladjevja.
- Domneva: pri obveščevalnih podatkih so pomagali tudi Slovenci iz Primorske.
16
Q
Italijanska invazija na Grčijo in napad na Jugoslavijo
A
- 28 oktober 1940: Italija iz Albanije napade Grčijo – poraz.
- 6 april 1941: Nemčija in Italija napadeta Jugoslavijo (17) in Grčijo.(23)
- Libanon in Sirija ostaneta zavezana Višijski Franciji.
- Napaka pri Malti – Italija je ne uspe zavzeti, Malta ostane strateška točka za VB.
17
Q
Kapitulacija Italije in nastanek Salojske republike
A
- 9 julij 1943: zavezniki se izkrcajo na Siciliji.
- 25 julij: Mussolini odstavljen, nasledi ga Pietro Badoglio.
- 8 september 1943: Italija kapitulira.
- Nemčija zasede sever Italije, nastane Socialna italijanska republika (Salo) – lojalna Hitlerju.
- Poboj na Kefaloniji: več tisoč italijanskih vojakov pobitih zaradi upora proti Nemcem.
18
Q
Nemška okupacija Italije in odpor
A
- Italijanska vojska brez usmeritve, Nemci podredijo sever in središče države.
- Nastanejo operativne cone:
- Alpska (Južna Tirolska) – nemško prebivalstvo.
- Primorska (Julijska krajina) – priključena Ljubljanski pokrajini.
- Slovenski partizani pomagajo italijanskemu odporu, začne se državljanska vojna.
- Zavezniki precenijo lahkoto preboja v Italiji – počasen napredek.
19
Q
Konec vojne v Italiji in smrt Mussolinija
A
- 4 junij 1944: osvobojen Rim; Vatikan zaščiten kot odprto mesto.
- Zavezniki napredujejo počasi – slabo vreme, fokus ZDA na fronte proti Nemčiji.
- 9 april 1945: zadnja ofenziva → Italija osvobojena. konec NEM
- 25 april: osvobojena mesta → dan upora v Italiji (državni praznik).
- 27 april 1945: Mussolini in ljubica Clara Petacci ujeti in usmrčeni na trgu v Milanu.
20
Q
Vzhodna fronta in Balkan med drugo svetovno vojno
A
- Po koncu vojne na Zahodu (poletje 1940) Nemčija preusmeri pozornost na vzhod, a zavlačuje zaradi Balkanske krize:
- 27 marec 1941: v Jugoslaviji pride do državnega udara, ki ga vodi general Dušan Simović – proti pristopu Jugoslavije k Trojnemu paktu.
- Aprila 1941: Nemčija okupira Jugoslavijo in Grčijo, kar odloži invazijo na SZ in preusmeri vojaške vire.
- 22 junij 1941: Operacija Barbarossa – nemško-romunska invazija na Sovjetsko zvezo.
- Cilj: hiter poraz SZ, podobno kot pred tem Francije
- Sprva uspehi: SZ je slabo opremljena, deloma presenečena; mnogi vojaki se borijo brez ustreznega orožja.
- Vzročni faktor: podcenjevanje Sovjetske mobilizacijske sposobnosti in širokih razsežnosti ruskega ozemlja.
- Preobrat:
- Zima 1941/42: neuspešno obleganje Moskve, Leningrada in Stalingrada – zastoj ofenzive.
- Bitka za Stalingrad (avgust 1942 – januar 1943):
- 31 januar 1943: kapitulacija nemške 6. armade – prvi veliki poraz Wehrmachta.
- Prelomnica vojne – od tega trenutka Rdeča armada prehaja v ofenzivo.
21
Q
Rdeča armada napreduje proti zahodu
A
- Od januarja 1944 se začne stalni prodor SZ proti Nemčiji.
- Zahodni zavezniki (VB, ZDA) se začnejo spraševati, do kod bo prišla SZ in kakšna bo povojna delitev Evrope.
- Že v začetku 1944 se oblikujejo zahodni načrti za konec vojne in preprečitev izključne sovjetske prevlade nad osrednjo in vzhodno Evropo.
- Sklep: Vzhodna fronta je bila ključna za izčrpanje nemške vojske, toda cenjena s strahom na Zahodu, saj je moč SZ začela ogrožati povojno ravnovesje – začetek hladnovojnega razmišljanja še pred koncem vojne.
22
Q
Vojna na Tihem oceanu in v Aziji (1941–1942)
A
- 7 december 1941: Japonski napad na Pearl Harbor – ZDA vstopijo v vojno.
- 8 december 1941: Japonska začne ekspanzijo po Aziji:
- 15 februar 1942: pade Singapur – velik britanski strateški in simbolni poraz.
- Prelomnica: bitka za Midway (4.–7. junij 1942) – ameriška zmaga, uničen del japonske mornarice → začetek preobrata v Pacifiku.
- ZDA se odzovejo z mobilizacijo vojne industrije:
- Prehod iz konzumeristične družbe v vojno ekonomijo.
- Ustanovljen propagandni aparat, ki spodbuja patriotizem, sovraštvo do sovražnika in podporo vojni – učinki čutni še danes.
23
Odporniška gibanja, kolaboracija in moralna dilema vojne
* Odporniška gibanja: ključna v državah, kot so Jugoslavija, Grčija, Francija, Italija (po 1943).
* Pogosto podpirani s strani SOE in drugih zavezniških služb.
* Zavezniška podpora gre tistim skupinam, ki dejansko prispevajo k boju, ne glede na ideologijo.
* Civilne žrtve pogosto neizogibne → represalije okupatorjev (npr. Lidice po atentatu na Heydricha).
* Kolaboracija z okupatorji:
* Taktična (z izkoriščanjem sovražnika za sabotažo),
* Ideološka (pristno sodelovanje),
* Pragmatična (za ohranitev nadzora ali koristi).
* Znani kolaboranti:
* Vidkun Quisling (Norveška), Philippe Pétain (Francija), Leon Rupnik (Slovenija), Josef Tiso (Slovaška), Ante Pavelić (NDH), Andrej Vlasov (SZ) ipd.
* Okupatorji so kolaborante uporabljali za:
* varovanje komunikacij, infrastrukture, nadzor nad terenom,
* zmanjšanje potrebe po lastnem osebju.
23
Zahodna fronta – invazija, napredovanje, kapitulacija (1944–1945)
* 6 junij 1944 – Dan D: zavezniška invazija na Normandijo (Francija) → odprtje zahodne fronte.
* Nemčija ima močno utrjeno obrambo, kar povzroči visoke izgube pri zaveznikih.
* Američani in Britanci želijo omejiti žrtve, deloma tudi zaradi političnih posledic doma (npr. volitve v ZDA).
* Operacija "Stay Behind": nemška taktika – ustvarjanje tajnih mrež in infiltracije za motenje zavezniških sil.
* Zavezniški prodor čez Belgijo, Luksemburg, Nizozemsko je sprva počasen.
* 16 december 1944: ardenska ofenziva – zadnji večji nemški protinapad.
* Marec 1945: zavezniki prečkajo Ren, Nemčija je v zatonu.
* 30 april 1945: samomor Hitlerja → Karl Dönitz prevzame oblast.
* 8 maj 1945: nemška kapitulacija, 2. september 1945: po Hirošimi/Nagasakiju kapitulira Japonska.
24
Druga svetovna vojna kot državljanska vojna in začetek hladne vojne
* Marsikje vojna preraste v državljansko vojno:
* Jugoslavija, Grčija, Italija – spopadi frakcij z različnimi pogledi na povojno ureditev.
* Komunisti vidijo vojno kot priložnost za prevzem oblasti:
* Katinski pokol (1940): SZ pobije 22.000 poljskih častnikov → uničenje predvojnega režima in kasneje zvaljeno na Nemce
* ZDA in SZ v zadnjem letu vojne začneta sumničiti druga drugo:
* Operation Sunrise: skrivna ameriško-nemška pogajanja o predaji v Italiji (pomlad 1945),
* Stalin vidi to kot kršitev zavezniških dogovorov – prva napetost, ki napove hladno vojno.
* Vojaška zakonodaja in vojni zločini:
* Masovna bombardiranja civilnih ciljev (npr. Dresden) so pogosto zamolčana ali opravičena.
* Haaške konvencije pogosto kršene (zlasti pri ravnanju z ujetniki in civilnim prebivalstvom) – tudi s strani zaveznikov.
25
Atlantska izjava (9. avgust 1941)
* Podpisnika: Franklin D. Roosevelt (ZDA) in Winston Churchill (VB).
* ZDA še niso v vojni, a Roosevelt že kaže jasno podporo zaveznikom.
* Ključne točke:
* Povojni svet naj se vrne v predvojno stanje.
* Brez nasilnih ozemeljskih sprememb.
* Pravica narodov do izbire vladavine, suverenost, dostop do surovin, mir, razorožitev.
* Temelj za ustanovitev OZN.
* 1 januar 1942: vse točke vključene v Deklaracijo OZN.
26
Konferenca v Casablanci (14-24januar 1943)
* Udeleženci: Churchill, Roosevelt.
* Dogovor o brezpogojni kapitulaciji sil osi.
* Načrtovana invazija Italije, ki se izvede 1943.
* Obravnavana tudi vprašanja prihodnje vojne strategije in vzpodbuda bojem v Franciji.
* Italijo že obravnavajo kot šibkega člena osi, ki bo padel kmalu.
27
Moskovska deklaracija (30. oktober 1943)
* Udeleženci: ZDA, VB, SZ, Kitajska.
* Potrditev
* brezpogojne kapitulacije sil osi,
* ustanovitev mednarodne varnostne organizacije (poznejša OZN),
* kaznovanje vojnih zločincev.
* Avstrija opredeljena kot prva žrtev Hitlerja, ne kot nacistična zaveznica.
* Zaznamuje prelomno točko v odnosu do povojnega pravnega reda in Avstrije.
27
Teheranska konferenca (november–december 1943)
* Prvo skupno srečanje Roosevelta, Stalina in Churchilla.
* Dogovor o odprtju druge fronte – invazija v Normandiji predvidena za junij 1944.
* SZ prevzema odločilno vlogo na vzhodni fronti
* Pogovori o povojni razdelitvi vplivnih območij.
* Tito dobi zavezniško podporo; Mihailović marginaliziran – prelom za Jugoslavijo.
28
Četrta Moskovska konferenca (oktober 1944)
* Glavna akterja: Stalin in Churchill (Roosevelt ne prisoten).
* Znana po konceptu "Fifty-Fifty" – delitev interesnih sfer na Balkanu:
* Grčija: 90 % VB, 10 % SZ;
* Romunija: 90 % SZ, 10 % VB;
* Jugoslavija in Madžarska: 50/50;
* Bolgarija: 80 % SZ, 20 % VB.
* Roosevelt ni priznal rezultatov – zlasti zaradi nepravičnega vpliva SZ.
* Začetek jasnega oblikovanja vzhodnega bloka.
29
Brettonwoodski sistem (julij 1944)
* Cilj: gospodarska rekonstrukcija po vojni, preprečitev nove krize.
* Ustanovljena:
* Mednarodni denarni sklad (IMF),
* Mednarodna banka za obnovo in razvoj (danes del Svetovne banke).
* Sistem temelji na zlatu in dolarju – ameriška prevlada.
* SZ ne ratificira, ker vidi ameriški nadzor nad sistemom.
* Ustanovljena regulacija deviznih tečajev, ki traja do leta 1971.
30
Jaltska konferenca (4-11 februar 1945)
* Udeleženci: Stalin, Roosevelt, Churchill.
* Delitev Nemčije na štiri okupacijske cone (ZDA, VB, SZ, Francija).
* SZ dobi večje povojne ugodnosti (10 milijard $ reparacij, azijska ozemlja).
* Poljska meja premaknjena 200 km proti zahodu.
* Obljuba svobodnih volitev in demokratične vlade v Poljski (kasneje kršena).
* Ustanovitev OZN s pravico veta v Varnostnem svetu.
* Predlog za širitev AVNOJ-a z vključevanjem Šubašićeve vlade v Jugoslaviji.
31
Tito–Šubašićev sporazum (junij 1944 in nadaljevanje 1945)
* Ivan Šubašić – premier vlade v eksilu, poskuša združiti monarhijo in partizane.
* Tito formalno pristane na skupno prehodno vlado, a v praksi preseže dogovor.
* Odstavitev kralja Petra II., prepoved vseh političnih strank, vzpostavitev enopartijskega režima.
* Jugoslavija postane socialistična republika pod Titovo oblastjo.
32
Mednarodnopravne in politične posledice dogovorov
* Dogovori velikih postavijo pravni in politični temelj za povojni red, a vsebujejo nasprotja:
* Napetosti: Zahod vs. SZ – začnejo se sumi o izdaji, skrivnih sporazumih, npr. Operation Sunrise.
* Vprašanje vojne krivde in kaznovanja: vojne zločine naj bi sodili, a zavezniki sami izvajajo masovne napade (npr. Dresden).
* Pojav interesnih sfer, dvolična praksa glede "pravice narodov do samoodločbe".
* Povojni svet urejajo OZN, IMF, Brettonwoodski sistem, a razlike med Vzhodom in Zahodom vodijo v hladno vojno.
33
Potsdamska konferenca (julij–avgust 1945)
* Udeleženci: Stalin, Truman (ZDA), Attlee (VB) – nova zasedba voditeljev.
* Sklepi:
* Ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločince (Nürnberški proces).
* Določena poljsko-nemška meja (Odra–Nisa) – vir napetosti med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
* Dogovor o denacificiranju, demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije.
* Zahodne sile zaskrbljene nad sovjetskimi ambicijami, a se izognejo neposrednemu sporu.
* V ozadju se že začenja hladna vojna.
34
Nemške obveščevalne službe (Abwehr, SD, Gestapo, RSHA)
* Abwehr (ustanovljen 1920, Weimarska republika): vojaška obveščevalna služba, formalno neodvisna, kasneje pod nadzorom Wehrmachta (nemške obrambne sile).
* SD (Sicherheitsdienst): ideološka nacistična služba, ustanovljena 1931, pod vodstvom Heydricha.
* Gestapo (1936): uradna tajna policija Tretjega rajha, odgovorna za notranji nadzor.
* RSHA (od 1939): Reichssicherheitshauptamt – nadrejen organ vsem obveščevalnim službam; centralizacija nadzora in represije.
35
Italijanske obveščevalne službe (SIM, SIS, SIA, OVRA)
* SIM – kopenska vojska; SIS – mornarica; SIA – letalstvo.
* OVRA (1927): Mussolinijeva ideološka policija; ocenjeno število agentov: okoli 50.000.
* Vključevanje v infiltracijo civilne družbe in nadzor disidentov doma in v tujini.
36
Sovjetske obveščevalne službe (Čeka, NKVD, GRU, KGB)
* Čeka (1917) → GPU (1922) → OGPU (1923) → NKVD (1934) → KGB (1954).
* GRU – vojaška obveščevalna služba, neodvisna od NKVD.
* Sistem pogosto reorganiziran, z močnim političnim nadzorom in vlogo v notranji represiji.
* Pomembna vloga v infiltraciji ZDA in VB v času vojne.
37
Britanske obveščevalne službe (MI6, SOE, ISLD, MI9, GCCS/GCHQ)
* MI6 (uradno neimenovan v vojni): tuje operacije, del pod ISLD.
* SOE: sabotaže, podpora odporniškim gibanjom, uspešen atentat na Heydricha.
* MI9: organizacija pobegov vojakov in zbiranje informacij od ujetnikov.
* GCCS (kasneje GCHQ): dešifriranje Enigme – rezultat: projekt ULTRA.
38
Ameriške obveščevalne službe (ONI, COI, OSS, OWI)
* ONI (1882): prva ameriška služba, nadzor nad mornarico.
* COI (1941) → OSS (1942): centralna tajna služba za vojno
* Notranja organizacija OSS:
* SO (Special Operations), SI (Secret Intelligence), X-2 (kontraobveščevalna), MO (psihološka vojna), R&A, OWI.
* Vključenost civilistov, kriminalcev, ekscentrikov – amaterski začetek, po vojni temelj za CIA.
39
Britanski uspehi z Enigmo in ULTRA
* Enigma (1918, komercialna od 1923): kompleksno kodiranje z menjavo valjev.
* Dešifriranje omogočili matematiki, lingvisti, zgodovinarji.
* Bletchley Park: središče operacij – vse dešifrirano poslano neposredno Churchillu.
* Uspeh: padanje števila potopljenih ladij (npr. nov. 1942 – 109; 1943 – 33).
39
Italijanska kriptografija in obveščevalna sposobnost
* Italijani trdijo, da so dešifrirali 70–90 % sporočil iz Evrope in Latinske Amerike.
* Uspešna infiltracija grškega ozemlja.
* OVRA in vojaške službe sodelovale pri pridobivanju informacij in načrtovanju operacij.
40
Nemške slabosti in notranji razkoli
* Abwehr pod vodstvom Wilhelma Canarisa – sumljivo lojalen Hitlerju.
* Heydrich Canarisu ne zaupa → notranji spopadi.
* Operacija Anthropoid (27. maj 1942): Heydrich ubit s pomočjo SOE.
* Po atentatu sledi kruta represija (npr. Lidice).
* Canaris aretiran leta 1944.
41
Supervohuni in posamezniki: Dušan Popov in James Bond
* Dušan (Duško) Popov: srbski vohun z imenom Tricycle/Ivan.
* Dvojni agent – delal za Britance, izigraval Nemce.
* Navdih za James Bonda (Ian Fleming).
* Zavrnjen s strani Američanov pred Pearl Harborjem, kasneje viden kot ključni agent.
* Umrl leta 1981 v Franciji.
42
Slovenci v obveščevalni dejavnosti
* Vladimir Vauhnik: vojaški ataše, ustanovi BBZ (Berliner Börsen-Zeitung) z Antejem Anićem.
* Objavi zemljevid obveščevalne mreže v Argentini.
* Ni sodeloval s partizani, vprašanje lojalnosti (Anglija? Nemčija? Oboje?).
* Švica kot središče informacij, kjer deluje tudi Allen Dulles (CIA).
43
OSS v Italiji in razvoj CIA
* X-2 sekcija OSS → osredotočena na komunizem, infiltracije, povojno Evropo.
* Ključna figura: James Jesus Angleton – antikomunist, zvest katoliški Cerkvi.
* Aretacija Junia Valeria Borgheseja (1944) – sodelovanje kljub fašizmu.
* Povezave z načrti za povojno ureditev Italije.
44
Sovjetski vpliv v anglo-ameriških službah
* Učenje zahodnih navad, rekrutiranje študentov (npr. Norman John Klugmann).
* Klugmann: komunist v britanski vojski, informator za SZ, podpornik Stalina.
* Kasneje ostro proti Titu (»titofašizem«).
* Odkritja o mreži sovjetskih agentov med 1988–1992.
* Vprašanje: ali je Klugmann vplival na odpis Mihailovića in podporo Titu?
45
Povojna razmerja, dokumentacija in vloga obveščevalcev
* Zgodovina obveščevalcev fotografsko dokumentirana.
* Dosjeji in protidosjeji v arhivih (primeri spremljani tudi po vojni).
* Vojne zločine spremljajo mednarodne pravne razprave.
* Obveščevalne službe začnejo načrtovati sodbe in obračune s kolaboranti in nacističnim kadrom.
