GLASBENE AKTIVNOSTI Flashcards
(19 cards)
1
Q
Kaj je glasba?
A
- Glasba človeka privlači in mu veliko pomeni že od nekdaj.
- Vsakomur pomeni nekaj drugega, odvisno od osebnostnih značilnosti, izkušenj, socialne skupine ipd.
- Je nenehen spremljevalec našega življenja.
- Je umetnost, katere snov so toni.
- Povezuje nas z različnimi kulturnimi okolji in obdobji ter nam odkriva svet zvoka
2
Q
Kateri so osnovni elementi glasbe?
A
- Glasba je posebna vrsta zvoka.
- Elementi (izrazila) glasbe so:
- Ton: Zvok, iz katerega so skladbe, sestavljajo melodijo (višina, moč, barva).
- Ritem: Organizacija zvokov, vzorec, ki se ponavlja, sosledje kratkih in dolgih časovnih enot.
- Melodija: Niz tonov (višina in nižina), različnih po višini in trajanju, ki tvorijo smiselno celoto.
- Harmonija: Kadar toni zvenijo hkrati in se časovno odvijajo drug poleg drugega.
- Dinamika.
- Tempo.
- Zvočna barva.
3
Q
Muzikalnost (posluh)
A
- Muzikalnost (posluh) je prirojena sposobnost človeka, da lahko razlikuje melodije in harmonije.
- Je tudi sposobnost, da slišano ponovi z glasom.
- Vsak posameznik jo ima od rojstva, njen razvoj pa je odvisen od več dejavnikov in je pogosto zanemarjen ali napačno usmerjen.
4
Q
Ljudska glasba
A
- “Ljudska pesem je del našega življenja, del slovenske kulturne dediščine.” (Zmaga Kumer/Matija Tomc)
- V izvirni obliki jo izvajajo ljudski pevci, godci, plesalci, ohranjena je tudi v zapisih in zbirkah zbiralcev ljudskega blaga.
- Ohranjamo izročilo svojih prednikov.
- Ljudska pesem prikazuje življenje ljudi v posameznih predelih, v različnih jezikih in narečjih.
- Melodije ljudskih pesmi so raznolike, pogosto obogatene s sozvočji (dvo- ali večglasno izvajanje).
- Skupaj z glasbo je ohranjenih tudi veliko število starih ljudskih plesov in številna (ljudska) glasbila.
- Ljudje, predvsem starejše osebe, imajo radi ljudsko glasbo.
5
Q
Stara glasbila
A
Primeri starih glasbil: žvegla, orglice, ksilofon, metalofon, palčke, kastanjete, lončeni bas, oprekelj, klavirska harmonika, diatonična harmonika, nunalica, drumelca, roženice ali sopile.
6
Q
Kakšen vpliv ima glasba na človeka?
A
- Glasba vpliva na ljudi, zato je pomembno, da se tega vpliva zavedamo.
- V življenju smo obkroženi z zvoki, šumi in toni.
- Glasbo uporabljamo kot pripomoček pri tehnikah učinkovitejšega in hitrejšega pomnenja, za opremo filmov, reklam – povsod, kjer želimo vplivati na človeka.
- Glasba deluje na različne načine (pomirjevalno, stimulativno, povečuje delovno sposobnost, itd.) in vpliva skoraj na vsa področja človekovega bivanja.
- Glasba ima terapevtsko moč, kar je človeku poznano, odkar se zaveda samega sebe, in skozi tisočletja se je zdravil z njeno pomočjo.
7
Q
Muzikoterapija
A
- Muzikoterapija je znanstvena uporaba glasbe za dosego terapevtskih ciljev.
- Cilji muzikoterapije so: obnoviti, obdržati in izboljšati duševno in telesno zdravje posameznika.
- Strokovnjaki, ki izvajajo muzikoterapijo, so muzikoterapevti, ki imajo dodatna znanja.
- Delovni terapevti niso muzikoterapevti.
8
Q
Glasbene aktivnosti in delovna terapija
A
- Glasbene aktivnosti so orodja, ki jih delovni terapevt uporablja v procesu obravnave osebe za doseganje različnih ciljev.
- Lahko se uporabljajo tudi kot ocenjevalno orodje.
- Uporabljajo se pri zelo različnih uporabnikih, v vseh starostnih obdobjih in na vseh področjih.
9
Q
Glasbene aktivnosti – individualno/skupinsko, dejavniki izbire, vpliv
A
- Glasbene aktivnosti se lahko izvajajo individualno ali kot skupinska oblika.
- Ločimo pasivne in aktivne glasbene aktivnosti.
- Na izbiro aktivnosti vpliva več dejavnikov: uporabnik (informacije), cilji, in drugi dejavniki (npr. materialne možnosti).
- Glasba s svojimi vsebinskimi in oblikovnimi elementi učinkuje na človekovo telesno in duševno zdravje in počutje.
- Spodbuja k aktivnosti, razvija in krepi oz. ohranja različne spretnosti.
- Nudi možnosti pripadnosti skupini in iskanje vloge v skupini.
- Omogoča odkrivanje lastne ustvarjalnosti in občutka lastne vrednosti.
- Dviguje samozavest in samopodobo.
10
Q
Zavedanje delovnega terapevta pri uporabi glasbenih aktivnosti
A
- Delovni terapevt se mora zavedati, da uporaba glasbenih aktivnosti (v terapevtske namene) ni nujno primerna za vsakega.
- Za celovito delo potrebuje kvalitetna avdio sredstva in nekaj instrumentov (Orffovi instrumenti, Ulwilla instrumenti).
- Poznati mora in znati primerno vrednotiti vse glasbene zvrsti ter izhajati iz glasbe, ki je uporabnikom blizu.
- Posluževati se mora čim bolj raznovrstnih glasbenih aktivnosti.
- Za ustrezno uporabo glasbenih aktivnosti v terapevtske namene je nujno poznavanje posameznega uporabnika in ciljev, ki jih želi doseči.
11
Q
Najpogosteje uporabljene glasbene aktivnosti v delovni terapiji - Aktivne oblike
A
- Izbira glasbenih aktivnosti v delovni terapiji je precejšnja in raznovrstna.
- Najpogosteje uporabljene aktivne oblike so: poslušanje, petje, igranje na instrumente, slikanje ob glasbi, gibanje (ples) ob glasbi.
12
Q
Poslušanje glasbe
A
- Poslušanje glasbe je lahko aktivno ali pasivno.
- Pasivno poslušanje je, kadar je glasba spremljevalec neke druge aktivnosti (glasbena kulisa, ozadje).
- Uporabnik glasbo spremlja in sprejema podzavestno, o njej ne razmišlja, včasih je celo ne zazna.
13
Q
Aktivno poslušanje glasbe
A
- Aktivno poslušanje glasbe pomeni osredotočeno poslušanje.
- Omogoča opazovanje glasbenih elementov (ritem, melodija, dinamika).
- Uporabnik lahko prepozna instrumentalne zasedbe, sloge, zvrsti.
- Spodbuja imaginacijo, asociacije, pomnenje, komunikacijo.
- Uporablja se pri skupinskih in individualnih terapijah.
14
Q
Uporabniki in pomen poslušanja
A
- Primerno za vse starostne skupine.
- Posebej pomembno za starejše, dementne, osebe po možganski kapi, osebe z motnjami sluha.
- Pomembno je izbrati glasbo, ki je uporabniku blizu (žanr, tempo, besedilo, spomini).
- Glasba lahko sproži spomine, misli, čustva.
15
Q
Petje
A
- Petje je uporaba glasu pri izvajanju glasbenih del.
- Je dejavnost, ki ohranja kondicijo.
- Pomaga pri dihalnih vajah.
- Služi kot sprostitvena tehnika.
- V DT se uporablja za sprostitev, vzdrževanje, krepitev glasilk, dihalnih mišic.
- Izboljšuje držo, koordinacijo, ritem, pomnenje.
- Pozitivno vpliva na samozavest, socialne veščine.
16
Q
Igranje na instrumente
A
- Igranje na instrumente je ena najpogostejših oblik glasbenih aktivnosti v DT.
- Omogoča sprostitev, izražanje čustev.
- Izboljšuje motorične in procesne spretnosti, ritem, sluh.
- Orffovi instrumenti so zelo primerni.
- Omogoča ustvarjanje glasbe, komponiranje.
17
Q
Gibanje in ples ob glasbi
A
- Glasba spodbuja gibanje.
- Uporabnik lažje sprejme svoje telo, svojo zunanjost, lažje navezuje socialne odnose, spreminja svojo samopodobo, izraža občutke in čustva, doživljanje, popravlja držo.
- Primer: glasbeno izrazna skupina (povezujeta se dva medija).
18
Q
Likovno izražanje ob glasbi
A
- Likovno izražanje lahko pomaga analizirati in interpretirati doživetje glasbe pri uporabnikih, ki jim je tak način izražanja bližji.
- Ti dve umetnosti sta zelo lepo združljivi, kljub temu da sta različni.
- Največja razlika: likovna umetnost temelji na vizualnem dojemanju, glasba pa na slušnem dojemanju.
19
Q
Pasivne oblike glasbenih aktivnosti
A
- Pasivne oblike so vse tiste, pri katerih uporabnik glasbo posluša, a ni sam udeležen pri izvajanju.
- Primeri: poslušanje glasbe ob kaki drugi aktivnosti (glasba kot kulisa), obiskovanje različnih glasbenih prireditev.
- Pomembna izkušnja za uporabnika je živa glasba.
