ČUSTVA- PO SKRIPTI Flashcards
(11 cards)
OPREDELI ČUSTVA, PONAZORI NJIHOVE ZNAČILNOSTI:
ČUSTVA SO NOITRANJI PROCESI S KATERIMI ČLOVEK IZRAŽA SVOJE VREDNOTENJE DO ZUNANJEGA SVETA ALI SAMEGA SEBE, ZELO ZAPLETENI PROCESI KI VSEBUJEJO VEDENJSKE KOGNITIVNE IN FIZIOLOŠKE KOMPONENTE. DOŽIVLJAMO JIH V OKOLJU KJER JE ZA NAS NEKAJ SUBJEKTIVNO POMDEMBNO. KO PRIDEJO V PRAVIH OKOLIŠČINAH IMAJO PRILAGODITVENO FUNKCIJO.
JEZA
- KO OCENIMO DA SE NAM JE ZGODILO NEKAJ KRIVIČNEGA
- KO NEKAJ OGROŽA NAŠE ŽELJE..
STRAH
- KO SE POČUTIMO OGROŽENE, KADAR NALETIMO NA OVIRO KI SE NAM ZDI DA JE NEMOREMO PREMAGATI
VESELJE
- KADAR SE NEKAJ SKLADA Z NAŠIMI ŽELJAMI, VREDNOTAMI
ŽALOST
- KADAR IZGUBIMO NEKAJ KAR NAM JE POMEMBNO
KATERE VIDIKE ČUSTEV POZNAMO? OPREDELI JIH:
1) VREDNOSTNI VIDIK
- KAKŠNO VLOGO IN KAKO POMEMBNA SO ČUSTVA V NAŠEM ŽIVLJENJU
- ALI SO POZITIVNA ALI NEGATIVNA
- JOKAM KER SEM IZGUBILA HIŠENAGA LJUBLJEČKA, TO KAŽE NA VIDIK LJUBEHZNI DO LKJUBLJENČKA
2) AKTIVNOSTNI VIDIK
- KAKO ČUSTVA VPLIVAJO NA NAŠE DELOVANJE
- SO NEKAJ KAR NAS AKTIVIRA
- ŠIBKA ALI MOČNA
-NEKDO TI JE VZEL STVARI, IMAŠ MOČ DA JIH VZAMEŠ NAZAJ
3) JAKOSTNI VIDIK
- KAKO MOČNO NAS ČUSTVA PREPLAVIJO
- KAKO TO VPLIVA NA NAŠE DELOVANJE
- VZBURJAJOČA IN POMERJUJOČA
- IZGUBIŠP DRUŽINSKEGA ĆLANA, TI SI MIREN OSTALI JOKAJO
KATERA ČUSTVA POZNAMO PO SESTAVLJENOSTI? OPIŠI, OPREDELI S PRIMERI
1) TEMELEJNA ALI OSNOVNA- SO PRIROJENA IN UNIVERZALNA, POAVIJO SE ZGODAJ V NAŠEM RAZVOJU IN SE RAZVIJAJO NAPREJ, IZKAZIUJEMO JIH Z PODOBNIMI MIMIKAMI IZRAZA, IMAJO PRILAGODITVENO FUNKCIJO
- ŽALOST
- JEZA
- STRAH
- VESELJE
- GNUS
- PRESENEČENJE
2) KOMPLESKAN ALI SESTAVLJENA- V RAZVOJU SE POJAVIJO KASNEJE, ODVISNA OD KULTURE IN DRUŽBE, MEŠANICA OSNOVNIH ČUSTEV, TEŽJE JIH PREPOZNAMO
- LJUBUSUJME
- LJUBEZEN
- KRIVDA
- ZAVIST
KAKO JIH DELIMO PO JAKOSTI IN TRAJANJU?
1) AFEKTI
- KRATKOTRAJNI A MOČNI, POVZROČIJO IZGUBO NADZORA NAD VEDENJEM
- BES, PANIKA, GROZA, EVFORIJA
2) RAZPOLOŽENJA
- ČUSTVA SO MANJ INTENZIVNA
- TRAJAJO DLJE ČASA
- RAZVIJAJO SE POSTOPOMA KOT SLED DOLOČENE SITUACIJE ALI ČUSTEV
- NE VEMO KAJ TOČNO VPLIVA NA NJIHOV NASTANEK
- TESNOBNOST, POTRTOST
KAJ JE NEBESEDNO IZRAŽANJE ČUSTEV? KATERI SO PRIMERI?
VSAK NAČIN SPORAZUMEVANJA KI NE NE VKLJUČUJE BESED
1) TELESNA DRŽA
2) NAČIN GOVORA IN GLAS
3) MIMIKA OBRAZA
4) OČESNI STIK
OPIŠI RAZVOJ ČUSTEV:
1) KO JE OTROK NOVOROJEN, ČUSTEV ŠE NE IZRAŽA RAZEN SPONTANEGA NASMEHA NA DRAŽLJAJ ALIO DOTIK TER JOK GLEDE NA BOLEČINO, LAKOTO
2) PO 6 MESECU ZAČNE Z INTERAKCIJO Z DRUGIMI LJUDMI,
3) PO 1 LETU PRIKAŽEJO SE PRIMARNA ČUSTVA- STRAH, JEZA, VESELJE
4) PO 2 LETU PRIDEIJO KOMPLEKSNEJŠA ČUSTVA
-
KAKŠNA JE VLOGA ZORENJA IN UČENJA V ČUSTVENEMU RAZVOJU?
OBOJE JE POVEZANO
- ZORENJE: RAZVIJA SE TELO IN MOZGANI- TAKO CEZ ČAS PRIDOBNIMO SPOSOBNOST PO DOZIVLJANJU IN URAVNAVANJU CUSTEV
- OMOGOČA DA SE ČUSTVENE ZMOŽNOSTI SPLOH RAZVIJEJO
UČENJE: ČUSTEVNE SPRETNOSTI PRIDOBIVAMO SKOZI IZKUŠNJE, ODNOSE IN OPAZOVANJA DRUGIH
- KLASIČNO POGOJEVANJE
- INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE
- MODELNO UCENJE
PONAZORI VLOGO UČENJA ČUSTEV Z WATSONOVO RAZISKAVO ( DEČKOM ALBERTOM ) IN PRESODI RAZISKAVO IZ ETIČNEGA VIDIKA:
JE KESPERIMENT KI POKAŽE KAKO SE ČUSTVA LAHKO PRIUČIJO,
MALI ARBET, 11 MESECEV STAR DEČK
- NAJPREJ SO POKAZALI DA SE ALBERT NI BAL BELE PODGANE
- NATO PA VSAKLIČ LKO SO MU POKAZALI PODGANO SO GLASNO UDARILI PO ŽELENI PALICI- NASTAL JE ZVOK KI GA JE PRESTRAŠIL
- PON PARIH PONOVITVAH JE ALBERT ZAČEL JOKATI ŽE OB POGLEDU NA PODGANO
STRAHU SE LAHKO NAČUMI S POMOČJO KLASIČNEGA POGOJEVANJA, ALBERT JE POVEZAL NEVTRALEN DRAŽLJAJ ( PODGANA ) Z NEPRIJETMNIM DRAŽLJAJEM KAR JE POVZROČILO DA JE NEVTRAKLNI DRAŽLJAJ POSTAL NEPRIJETEN
DANES BI TA EKSPERIMENT STROGO PREPOVEDALI
1) SKODA ZA UDELEZENCA
2) UPORABA OTROKA KOT TESTNI SUBJEKT
OPIŠI ZNAČILNOSTI ČUSTVENE ZRELOSTI:
ČUSTVENA ZRELOST JE SPOSOBNOST, DA ČLOVEK SVOJE ČUSTVENE ODZIVE IN LASTNOSTI PREPOZNA, RAZUME, OBRAVNA IN KONTROLIRA, POVEZANA HZ
- POZITIVNIM DOŽIVLJANJEM OKOLJA IN SAMEGA SEBE
- SPOSOBNOST NAVEZOVANJA DO SOLJUDIĐ
- SPOSOBNOST KLIMATIZACIJE ČUSTEV
- ZMOŽNOST LKOMUNIKACIJE Z DRUGIMI LJUDMI
- OBVLADOVANJEM STRESA
- UPOŠTEVA ČUSTVA DRUGIH
RAZLOŽI POVEZANOST ČUSTVOVANJA Z OSTALIMI DUŠEVNIMI PROCESI:
MIŠLJENJE: MOČNA ČUSTVA LAHKOI ZMANJŠAJO OBJEKTIVNOST
OBNAŠANJE: ČUSTVA SPROŽIJO VEDENJSKO REAKCIJO ( BEG ALI NAPAD )
PRESODI POMEN ČUSTEV PRI MEDSEBOJEM SPORAZUMEVANJU V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH SITUACIJAH, KATERE FUNKCIJE POZNAMO?
1) MOTIVACIJSKE FUNKCIJE
- ČUSTVA NAS USMERJAJO IN VODIJO
2) AKTIVACIJSKE FUNKCIJE
- MOČNA ČUSTVA, POVEZANA Z MOČNIM FIZIOLOŠKIM RAZNURJENJEM
- TU DA ČLOVEKA PRIPRAVIJO NA BOJ ALI BEG
3) KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
- BESEDNO NEBESEDNO KOMUNICIRANJE
