MEDOSEBNI ODNOSI IN KOMUNIKACIJA- SKRIPTA Flashcards
(10 cards)
OIŠE KAJ JE PROSOCIALNO VEDENJE IN PRESOJA DEJAVNIKE KI VPLIVAJO NA RAZVOJ: KATERE OBLIKE PROSOCIALNEGA VEDENJA POZNAMO?
ZAJEMA VSE AKTIVNOSTI KI JIH DRUŽBA POZITIVNO UVREDNOTI, ZAVZEMA VEDENJE KI JE NARAVNANO NA POMOČ DRUGIM, V ISKANJU KORISTI ZA DRUGE, V ZADOVOLJEVANJU POTREB DRUGIH LJUDI.
NANJ NAJBOLJ VPLIVA: ODNOS STARŠEV DO OTROK, RAZVIJA SE MED SOCIALIZACIJO, POZNEJE GA OBLIKUJEJO TUDI VRSTNIKI IN DRUGI LJUDJE
- PRI OTROKU KO ZAČNE RAZVIJATI SAMOEMPATIJO, PO PETEM LETU STAROSTI
1) POMOČ JE POSEBNA OBLIKA PROSOCIALNEGA VEDENJA, , JE VEDENJE KI KORISTI DRUGIM A LAHKO IMA SLABE POSKEDICE NA ČLOVEKA KI POMAGA. PO DRUGI STRANI PA JE MORALNA OBVEZA IN PRINESE DOBIČEK- HVALEŽNOST, VESELJE, PONOS, ZVIŠANJE SAMOPODOBE.
ODVISNA OD NEZAVEDNIH ( BOJAZEN, NARAVNANOST ) IN ZAVESTNIH ODLOČITEV PRI ČEMER NAJ BI BILA POMOČ ODVISNA OD TEGA ALI JE NAGRADA VEČJA OD IZGUBE.
PRIMER; GOSPA MNA AVTOBUSU NIM prostega sedeža, zato ji odstopiš prostor brez da bi od tega kaj imel
2) KADAR POMOČ DRUGIM NE PRINAŠA NOBENE KORISTI TISTEMU KI POMAGA, H KRATI PA NJEGOVO VEDENJE KORISTI DRUGIM GOVORIMO O ALTRUIZMU.
POMEMBNA PSIHOLOŠKA OSNOVA ALTRUIZMA JE EMPATIJA ALI ZMOŽNOST UŽIVETI SE V DRUGO OSEBO.
PRIMER: opozorilo v lepem tonu, npr. nekdo ti daja težke naloge zato se z osebo pogovoriš
3) INFERIORNOST: NEREALNA NESAMOZAVEST, V OSPREDJU SO POTREBE DRUGIH, OBČUTEK MANJVREDNOSTI
4) SODELOVANJE: SKUPNA AKTIVNOST ZA BOLJŠE OPRAVLJANJE NEKEGA DELA IN DOKONČANJA NALOG, KI PRINAŠA KORISTI VSEM.
KATERI SO GLAVNI DEJAVNIKI ZA PROSOCISLNO VEDENJE? KATERI SO NAČINI ZA SPODBUJANJE LE TEGA?
1) MODELNO UČENJE: DRUŽINA, POSNEMMO VEDENJE OSEB KI SO NAM BLIZU
2) OSEBNE IZKUŠNJE
3) MEDIJI: POSREDOVANJE INFORMACIJ O STISKI LJUDI
4) UČENJE V DRUŽBI: V DRUŽBI SE UČIMO VEDENJA, DELJENJA, POTRPEŽLJIVOSTI, SPOŠTOVANJA
5) EMPATIJA
6) RAZPOLOŽENJE: LJIUDJE V DOBREM RAZPOLOŽENJU VEČKRTAT POMAGAJO
7) NORME IN DRUŽBWNI PRITISK
8) GENETIKA VPLIVANA EMPATIJO
UČINELK OPAZOVALCA- VEČ KOT JE LJUDI PRISOTNIH, MANJŠA JE MOŽNOST DA BO KDO POMAGAL
NAČINI ZA SPODBUJANJE PROSOCIALNEGA VEDENJA:
1) NAGRAJEVANJA OTROKA KI SE OBNAŠA PROSOCIALNO- PPOHVALA
2) UČENJE KONKRETNIH POSTOPKOV POMOČI IN VEDENJA V DOLOČENIH POLOŽAJIH
3) RAZVIJANJE MORALNIH VREDNOST IN VREDNOSTI PRI OTROKU
OPREDELI IN S PRIMERI PONAZORI PROINDIVIDUALNO VEDENJE? KAKO GA DELIMO?
KADAR V MEDOSEBNEMU ODNOSU POSTAVLJAMO V OSŠPREDJE SAMEGA SEBE IN SVOJE KORISTI GOVORIMO O PROINDUVIDUALNEMU ODNOSU ALI VEDENJU
1) EGOIZEM: KORIŠČENJE NA RAČUN DRUGEGA, SAM SE PREVEČ CENI, POTREBE DRUGIH MU NISO POMEMBNE
PRIMER: OČE IN MAMI SKUPAJ SHRANJUJETA DENAR ZA DOLGOVE A OČE VSE PORABI ZA IGRE NA SREČO
2) ASERTIVNO VEDENJE: POSTAVIŠ SE ZASE A TAKO DA NE ŽALIŠ DRUGIH
3) TEKMOVALNOST: DOSEČI VEČ IN BITI BOLJŠI OD DRUGIH
OPREDELI IN S PRIMERI OPONAZORI DISOCIALNO VEDENJE:
TO JE TISTO VEDENJE KI NI V SKLADU Z NORMATIVI NEKE DRUŽBE
DELIMO NA :
1) ANTISOCIALNO VEDENJE: TISTO KI NEPOSREDNO OGROŽA INTERESE DRUGIH - PRETEPANJE, GROŽNJA, UNIČEVANJE LASTNINE
- GRE ZA RUŠENJE NORM ALI ZAKONOV SPREJETIH V NEKEM DRUŽBENEM OKOLJU
POSLEDICE: STRAH IN UMIK ALI OSTRI IN AGRESIVMI ODZIVI ŠIRŠE OKOLICE
VZROKI? INTROVERTIRANOST, ANKSIOZNOST, DEPRESIJA, NIZKA SAMOZAVEST, VZGOJA, TRAVMATIČNE IZKUŠNJE- USTRAHOVANJE V MLADOSTI..
2) ASOCIALNO VEDENJE: NORME SE NE RUŠIJO IN NE OGROŽAJO A VEDENJE I RAVNO V SKLADU Z NJIMI
- NEAKTIVNOST, LAGODNOST, POSTOPANJE
VZROKI? POMANJKANJE EMPATIJE, MOTNJE VEDENJA V OTROŠTVU- IZBRUHI NASILJA, LAGANJE, POŠKODBE ALI NEPRAVILNOSTI V MOŽGANIH, ZLORABA DOMA, SLABA DRUŽBA, POMANJKANJE VARNE NAVEZANOSTI
KAJ JE DISOCIALNI VEDENJSKI SINDROM? KAKŠNE TEŽAVE SE KAŽEJO?
GRE ZA VZOREC DOLGOTRAJNEGA PONAVLJAJOČEGA SE VEDNJA KI KRŠI DRUŽBENE NORME IN PRAVICE DRUGIH. JE MOTNJA VEDENJE KI SE ZAČNE ŽE V OTROŠTVU ALI ADOLESCENCI.
TEŽAVE NA PODROČJIH:
1) UČINKOVITOST ALI NEUĆINKOVITOST: KAŽE S EKOTG UČNA NEUSPEŠNOST
2) POMANJKANJE AKTIVNIH INTERESOV: V PREDNOSTI PASIVNI INTERESI- KAJENJE, ALKOHOL, DROGE, VANDALIZACIJA NI ZANIMANJA ZA AKTIVNOSTI KI ZAHTEVAJO DELO
3) POMANJKANJE DELOVNIH NAVAD
4) POMANJKANJE STIKOV Z VEDENJSKO NEMOTEČIMI VRSTNIKI MED VRSTNIKI KI NIMAJO MOTENJ NIMAJI VEČ PRIJATELJEV
5) IZLOČENOST IZ SOCIALNEGA OKOLJA
6) POMANJKANJE POZITIVNEGA ČUSTVENEGA STIKA Z ODRASLIMI
OPREDELI IN S PIMERI PONAZORI AGRESIVNO VEDENJE TER RAZLOŽI NJEGOV RAZVOJ: KATERE OBLIKE AGRESIJE POZNAMO?
FIZIČNPO ALI BESEDNO VEDENJE KI NASTANE ZATO DA SE POVZROČI FIZIČNA ALI PSIHIČNA ŠKODA, PREDSTAVLJA VSAK AKTIVEN PRISTOP
POSLEDICA: NEKEGA ČUSTVA IN SE POJAVI KADAR MISLIMO DA DOGODKI NE TEČEJO PO NAŠIH IDELAIH, ALI KADAR NAS JE STRAH
JE ZELO RAZNOVRSTNO VEDENJE KI OBIČAJNO NASTANE ZARADI STRAHU JEZE , ŽELJE ALI FRUSTRACIJE DA PRI DRUGIH SPORŽILI STRAH ALI UMIK ALI TEŽNJE PO TEM DA BI POSTAVILI V OSPREDJE SVOJW LASTN IDEJE ALI INTERESE
NAČIMN IZRAŽANJA:
1) ČUSTVA
2) KONSTRUKTIVNO– V ŠPORTU LOT TEŽNJA PO TEM DA PREMAGAMO NASPROTNIKA
1) BESEDNO AGRESIJO-ŽALJENJE, NEPRIMERNE OPAZKE IN ŠALE
2) POSREDNO AGRESIJO- SPLETKARJENJE
3) AGRESIJA USMERJENA NAVZVEN- PROTI DRUGIM LJUDEM
4) AGRESIJA KI JEVSMERJENA NAVZNOTER
5) INSTRUMENTALNA AGRESIJA- SLUŽI DOSEGANJU NEKEGA CILJA, AGRESIJA JE SREDSTVO
6) SOVRAŽNA AGRESIJA- POŠKODOVATI ALI UBITI NEKOGA
7) AKTIVNA AGRESIJA- NKAJ SE POČNE DEJVNO, IN ŠKODUJE DRUGEMU
8) PASIVNA AGERIJA- KO NEKAJ NE NAREDIŠ POVZROČIŠ ŠKODO- KO VIDIŠ DA SE NEKDO PRETEPA IN NE POMAGAŠ
9) ZAVESTNO KONTROLIRANO- HLADNOKRVNO NAČRTOVANJE ROPA
10) IMPULZIVNA AGRESIJA- NEKDO TE SPOTAKNE ZATO GA UDARIŠ
KADAR ŽELIMO POVDARITI NAGATIVNO IZRAŽENO AGRESIJO:
1) TRPINČENJE- KADAR JE NEKDO V DALJŠEM ČASOVNEM OBDOBJU VEČKRAT IZPOSTAVLJEN AGRESIVNEMU VEDENJU
2) NASILJE- NEPRAVIČNA ALI ZLORABLJENA UPORABA MOČI ALI FIZIČNEGA NMASILJA ZATO DA BI ŠKODOVALI DRUGIH
KAKŠNA JE RAZLIKA MED AGRESIJO, DESTRUKCIJO IN AGRESIVNOSTJO?
ALI JE AGRESIJA LAHKO POZITIVNA? OPIŠI PRIMERE.
AGRESIVNOST- LASTNOST NEKOGA , TRAJNEJŠA NAGNJENOST K AGRESIVNEM VEDENJU
- TEMELJI NA SPREMINJANJU
- JEZA
- KADAR DOHGODKI NEUPRAVIČENO NE TEČEJO Z NAŠIMI ŽELJAMI..
AGRESIJA JE FIZIČNO ALI BESEDNO VEDENJE KI NASTANE ZATO DA SE POVZROČI NEKA FIZIČNA ALI PSIHIČNA ŠKODA.
ZGODI SE LAHKO:
1) ČUSTVENO- JEZA, STRAH
2) KONSTRUKTIVNO
KAKO LOČIMO AGRESIJO:
- FIZIČNO ( FIZIČNA AGRESIJA, GROŽNJE )
- SOCIALNA AGRESIJA ( GOVORICE, IZKLJUČEVANJE IZ DRUŽBE, MANIPULIRANJE Z ODNOSI )
DESTRUKCIJA: UNIČENJE, RAZDIRANJE..VEČINOMA NA SIMBOLIČNI RAVNI. PONIŽEVANJE, RAZVREDNOTENJE, OPRAVLJANJE IN MOŽNO TUDI NA FIZIČNI RAVNI- UMOR
- TEMELJI NA IZNIČENJU
- SOVRAŠTVO
SLABA: DIJAK SE RAZJEZOI KER JE DOBIL SLABO OCENO ZATO SE RAZJEZI IN VRŽE STOL V UČITELJA
DOBRA: NEKDO ZAŠČITI PRIJATELJA KI GA USTRAHUJE KLAPA.
KAKO JO DELIMO NA BIOLOŠKO, FRUSTRACIJSKO IN SOCIALNO/ VEDENJSKO:
1) PRIROJENO ALI BIOLOŠKO AGRESIVNO VEDENJE
- NAGONI IN ZNAČILNOSTI DELOVANJA ORGANIZMA, TRDIJO DA JE AGRESIJA PRIROJENA
- KONRAD LORENZ: AGRESIVNOST JE NOTRANJA ENERGIJA POSAMEZNIKA KI TEŽI K REALIZACIJI
- ČE SE NE MOREMO REGULIRATI V RITUALIZIRANIH AGRESIVNOSTIH- ŠPORT SE IZRAZI V ANTISOCIALNI AGRESIJ
- FREUD: AGRESIVNOST JE SAMOSTOJEN NAGON , KI SE LAHKO SPROŠČA S AGRESIVNIMVEDENJEM ALI NA SOCIALNO SPREJEMLJIV NAČIN- SUBLIMACIJO
- POVEZAN Z LIBIDOM IN NEGATIVNO DESTRUKTIVNO ENERGIJO TANATOSA
2) SOCIALNO VEDENJSKO
ODVISNO OD SOCIALNEGA OKOLJA, SOCIALNIH NORM
- Z NORMAMI SE DOLOČA KDAJ SE NEKO OBNAŠPANJE SPLOH UVELJAVI KOT AGRESIVNO
- AGRESIVNO VEDENJE SE LAHKO SPREJME SAMO TAKRAT KO VEČINA LJUDI POTRDI DA JE AGRESIJA LEGITIMNA IN SE SKLDA Z NORMAMI
3) AGRESIVNO VEDENJE KOT ODGOVOR NA FRUSTRACIJO
- AGRESIVNO VEDENJE JE POSLEDICA FRUSTRACIJE ČE JE ČLOVEKU PREPOVEDANA URESNIČITEV CILJA
- JOHN DOLLAR- 1939 REKEL DA SMO LJUDJE NARAVNO NEAGRESIVNI RAZEN ČE AGRESIVNOST SPROŽI FRUSTRACIJA- FRUSTRACIJSKA AGRESIJA
- KO OCENIMO DA JE AGRESIJA PREMOČNA SE TA LAHKO PREUSMERI NA NADOMESTNI OBJEKT ( MAMA NI BILA PRAVIIČNA DO OTROKA, AZATO SE ON SPRAVI NA BRATA )
VEDENJSKE RAZLAGE AGRESIJE:
- NAUČIMO SE JE SAMI- BANDURA
1) LJUDJE SE VEDEJO AGRESIVNO KER POSNEMAJO VEDENJE- IDENTIFIKACIJO
2) LJUDJE SE VEDEJO AGRESIVNO KER SE NAUČIJO DA JE AGRESIVNO VEDENJE NAGRAJEVALNO- INSTRUMENTALNO VEDENJE
OPREDELI POJEM KOMUNIKACIJA, OPREDELI POJEM SPROŠČANJE IN OPIŠE KOMUNIKACIJSKE PROCESE:
1) POŠILJATELJ
2) PREJEMNIK
3) KANAL
4) KODIRANJE
5) DEKODIRANJE
6) ŠUM
KATERE OSTALE VRSTE KOMUNIKACIJE ŠE POZNAMO:
MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA JE PROCES V KATREM VSI UDELEŽENCI SPREJEMAJO POŠILJAJO IN INTERPRETERAJO SPOROČILA OZIRMA SIMBOLE, KI SO POVEZANI Z NEKIM POMENOM.
- KOMINIKACIJA JE VEDNO DVOSMERNI PROCES, SAJ POVEZANA Z MEDSEBOJNO ZAZNAVO IN IZMENJAVO SPOROČIL
- OMOGOČA NAM VSKLAJEVANJE MNENJ, DOSEGANJE RAZLIČNIH CILJEV, VZPOSTAVLJANJE VZDRŽEVANJE IN SPREMINJANJE MEDOSEBNIH ODNOSOV.
- NEMOGOČE JE DA SE LJUDJE KI SE MED SEBOJ ZAZNAVAJO NEBI PRI TEM KOMUNICIRALI!!
- POMEN STVAREM DAJMAO SAMI
KODIRANJE: POMENI PRETVORBO ČUSTEV, NAMENOV , STALIŠČ
ŠUM: VSAK ELEMENT KI OVIRA KOMUNIKACIJO
KANAL: NAČIN PRENAŠANJA SPOROČILA
KADAR GRE V SAMO ENO SMER: NE GRE ZA KOMUNIKACOKJO AMPAK SPOROČANJE, SPOROČILO POTEČE IZ ENE SMERI, ENOSMERNA ZAZNAVA
OSTALE VRSTE KOMUNIKACIJE:
1) MNOŽIČNA KOMUNIKACIJA- KONCERTI
2) NOTRANJA KOMUNIKACIJA- SAM S SABO, NOTRANJI DIALOG
RAZLIKUJE IN S PRIMERI PONAZORI BESEDNO IN NEBESEDNO KOMUNIKACIJO:
KDAJ JE KOMUNIKACIJA MED POSŠILJATELJEM IN PREJEMNIKOM UČINKOVITA? KATERE SO LAHKO OVIRE?
BESEDNA KOMUNIKACIJA: BESEDNO SPORAZUMEVANJE JE VSAKO SPORAZUMEVANJE KI VKLJUČUJE BESEDE IN SIMBOLE KI BESEDE NADOMEŠČAJO
IMENUJEMO RAZLIČNE INFORMACIJE
KAKO POTEKA PROCES KOMUNIKACIJE:
1) LINERANI MODELI– POŠILJATELJ SPOROČILO KODIRA–ŠUM–POŠLJE OSEBI 2 KI JO DEKODIRA
2) MODEL IZMENJAVE- DVOSMERNI PROCES
POŠILJATELJ–KODIRA SPOROČILO—PO KANALU—PREJEMNIK DEKODIRA—-POŠILJATELJ
KO SI PREJEMNIK RAZLAGE INFORMACIJE NA ISTI NAČIN KOT POŠILJATELJ
OVIRE:
1) MEHANIČNE- HRUP, ROPOT
2) PSIHOLOŠKE- PREDSOTKI, STALIŠČA, VREDNOTE
3) PRI ZAZNAVANJU IN FILTRIRANJU- SPREGLEDAMO KAKO POMEMBEN JE NEK PODATEK
4)POMENSKE OVIRE- SEMANTIČNE- RABA PRAVILNIH BESED
NEBESEDNA KOMUNIKACIJA:
NEBESEDNO SPORAZUMEVANJE, JE SPPRAZUMEVANJE KI NE VSEBUJE BESED ALI SIMBOLOV, KI BESEDE NADOMEŠČAJO, NANAŠA SE NA VSE KAR NI IZGOVORJENO Z JEZIKOM
TIPI NEBESEDNE KOMUNIKACIJE
1) PARALINGVISTIČNO- OBJEZIKOVNA: HITROST, TON, BARVA, FREKVENCA GLASU, AMWH , KRIČANJE..
2) GOVORICA TELESA:
- OBRAZNI IZRAZI, OČESNI STIK
- GIBI
- DRŽA TELESA
- TELESNI PROSTOR IN BLIŽINA
- DOZIK
3) DODATKI: NAKIT, FRIZURA, LIČENJE
POVE O ODNOSU MED OSEBAMI, ČUSTVIH, NAMENIH..
