STASLIŠČA, PREDSODKI, MOLRALNI RAZVOJ- SKRIPTA Flashcards
(11 cards)
OPREDELI IN RAZLIKUJE MED POJMI:
STALIŠČA
PREDOSDEK
STEREOTIP
STALIŠČA SO CELOTE PREPRIČANJ, ČUSTEV IN VREDNOSTNIH OCEN V ODNOSU DO SOCIALNIH SITUACIJ IN OBJEKTOV, KI DELUJEJO KOT PRIPRAVLJENOST ZA DOLOČEN NAČIN VEDENJA. TVOJE MNENJE NA DOLOČENO TEMO.
- NAJBOLJ ODVISNA OD SOCIALNIH DEJAVNIKOV IN H KRATI NAJBOLJ VPLIVA NA SOCIALNO DOGAJANJE- VOJNE, KONFLIKTI
PREDSODEK: STALIŠČA DO SKUPIN PRI LKATERIH JE KONITIVNA KOMPONENTA ŠIBKA, NAMESTOI PREKO RESLNIH INFORMACIJ, PREDSODKI TEMELJIJO NA IUKUŠNJAH POSAMEZNIKA, GOVORICAH IN NEPFREVERJENIH DEJSTVIH. SO VRSTA SRALIŠČ KI NOSO UTEMELJENA, A JIH SPREMLJAJO MOČNA ČUSTVA IN SO ODPORNA PROTI SPREMEMBAM. BOLJ OSEBNI ODNOS, VKLJUČUJE ČUSTVA
STEREOTIP: SO POENOSTAVLJENA IN POSPLOŠENA POIMOVANJA- SODBE O SOCIALNIH SKUPINAH IN NJIHOVIH PRIPRADNIKIH.
- LJUDI RAZVRŠČAMO V SKUPINE GLEDE NA NARODNOST, SPOL, STAROST, POKLIC, RASO, ŽIVLJENJSKI STIL , VIDEZ
- LAHKO SO POZITIVNI NEGATIVMNI ALI NEVTRALNI, PRI VSEH PA JE ZNAČILNO DA PREPIŠEMO NEKE ZNAČILNOSTI KUPINI LJUDI IJN ZANEMARJAMO NJIHOVE RAZLIKE
- NA ENI STRANI PRECENJUJEMO RAZLIKE MED SKUPINA IN PODCENJUJEMO RAZLIKE MED POSAMEZNIKI
POJASNI IN S PRIMERI PONAZORI KOMPONENTE STALIŠČ. KATERE SO?
1) KOGNITIVNA ALI SPOZNAVNA KOMPONENTA
- ZNANJE INFORMACIJE, ARGUMENTIANJE O OBJEKTU
- DEL STALIŠČA KI VSEBUJE MISLI, PREPRIČANJA, ZNANJE ALI INFORMACIJE O NEKI TEMI
PRIMER: ŠOLA JE DOOBRA ZA NADRAJEVANJE ZNANJA. KAJ SI MISLIM?
2) ČUSTVENA ALI AFEKTIVNA
- IZRAŽAJO SE SUBJEKTIVNE VREDNOTE DO TEME ALI OBJEKTA ( ODOBRAJAVNJE, VŠEČNOST )
- POZITIVEN ALI NEGATIVEN VPOGLED S ČUSTVI- JEZA, ZANIČEVANJE, NAKLONJENOST
PRIMER: V ŠOLI SE POČUTIM OTESNJENO IN OSAMLJENO. KAJ ČUTIM?
3) VEDENJSKA ALI DINAMIČNA:
- KAŽE SE SKOZI DEJANJA ALI VEDENJSKE NAMERE
- TEŽNJA DA DELUJEMO V SKLADU Z NAŠIIMI STALIŠČI
- TOREJ KAKO SE OBNAŠAŠ ALI KAK SI PRIPRAVLJEN RAVNATI GLEDE NEČESA
PRIMER: IZOGIBAM SE POUKU IN SE NE UČIM. KAJ NAREDIM?
RAZLOŽI IN UVREDNOTI POMEN STALIŠČ IN NJIHOV VPLIV NA VEDENJE IN MEDSEBOJNE ODNOSE:
STALIŠČA SE OBLIKUJEJO V PROCESU SOCIALIZACIJE
1) DRUŽINA IN ZGODNJE OTROŠTVO
- GLEDE NA INFORMACIJE OD STARŠEV PONOTRANJIMO NJIHOVE INFORMACIJE MNJENJA
2) IZKUŠNJE IN ZNANJA
3) PRIJATELJI IN SOVRSTNIKI
4) OSEBNE IZKUŠNJE- ALI IMAMO Z OBJEKTOM POZITIVNE ALI NEGATIVNE IZKUŠNJE
5) MEDIJI
STALIŠČA VPLIVAJO NA NAŠO POZORNOSTZ, POMNJENJE, MIŠLJENJE, UČINKOBITOST UČENJA. SO POMEMBEN DEL OSEBNOSTI- KO NEKDO NAPADE NAŠE STALIŠČE DOJAMEMO TO KOT NAPAD NA NAS SAME
1) USMERJAJO POZORNOST- BOLJ SMO POZORNI NA INFORMACIJE KI SO V SKLADU Z NAŠIMI STALIŠČI KOT TISTA KI NE
2) LAŽJE SI ZAPOMNIMO TO KAR OBSEGA NAŠE STALIŠČE
3) PRESOJE, MIŠLJENJE, ODENE: NAŠI ARGUMENTI SE NAM ZDIJO BOLJ POMEMBNI
4) UČINKOVITOST UČENJA- ČE IMAMO POZITIVNO STALIŠČE DO UČENJA, SE BOMO VEČ NAUČILI
5) PREK STALIŠČ IZRAŽAMO VREDNOTE: POVEMO OSTALIM NAŠA MNEJJA, TO KAR SI ŽELIMO, KAR NAM JE POMEMBNO
6) ZA OHRANJANJE SAMOSPOŠTOVANJA IN POZITIVNE SAMOPODOBE
LAPIER RICHARD JE UGOTOVIL, DA SE VELIKOKRAT NE VEDEMO V OKVIRU SVOKJIH STALIŠČ- RAZISKAVA ,MED PREDSODKI DO KITAJCEV IN DISKRIMINATORNIM VEDENJEM
KAJ SO STEREOTIPI? KATERE STEREOTIPE POZNAMO? ZAKAJ SO NASTALI STEREOTIPI?
KAJ POMENI STEREOTIPIZIRANJE? KAJ JE AVTOSTEREOTIP IN KAJ HETEROSTEREOTIP?
SO POENOSTAVLJENA IN POSPLOŠENA POIMOVANJA- SODBE O SOCIALNIH SKUPINAH IN NJIHOVIH PRIPRADNIKIH.
- LJUDI RAZVRŠČAMO V SKUPINE GLEDE NA NARODNOST, SPOL, STAROST, POKLIC, RASO, ŽIVLJENJSKI STIL , VIDEZ
- LAHKO SO POZITIVNI NEGATIVMNI ALI NEVTRALNI, PRI VSEH PA JE ZNAČILNO DA PREPIŠEMO NEKE ZNAČILNOSTI KUPINI LJUDI IJN ZANEMARJAMO NJIHOVE RAZLIKE
- NA ENI STRANI PRECENJUJEMO RAZLIKE MED SKUPINA IN PODCENJUJEMO RAZLIKE MED POSAMEZNIKI
TIPI STEREOTIPOV:
1) ETIČNI STEREOTIP- NEUTEMELJENA IN POENOSTAVLJENA POJMOVANJA O ETIČNIH SKUPINAH ALI PRIPADNIKIH TEH SKUPIN
PRIMER: italijani so glasni in čustveni, balkanci so agresivni in leni
2) SPOLNI STEREOTIPI- NEUTEMELJENA IN POENOSTAVLJENA POJMOVANJA O RAZLIKI MED SPOLOMA
PRIMER: MOŠKI SO MOČNIŽ
TEREOTIPIZIRANJE: PRIPISOVANJE LLASNOS+TI POSAMEZNIKU NA OSNOVI NJIHOVE SKUPINSKE PRIPADNOSTI
NASTALI ZARADI LAŽJEGA RAZLAGANJA SVETA, ZMANJŠANJU KOMPLEKNOSTI SVETA. NANJ PA VPLIVA VSE:
- DRUŽINA, PRIJATELJI, MEDIJI, PARTNERJI, ŠOLA
AVTOSTEREOTIP: VSAK PRIPIŠE SVOJEMU NARDOU BOLJŠE LASTNOSTI
HETEROSTEREOTIP: DRUGI NARODOM PREPISUJEMO NEGATIVNE LASTNOSTI
OŠPIŠI VRSTE PREDSODKOV IN JIH PONAZORI S PRIMERI:
PREDSODKI SO VRSTA STALIŠČ DO SOCIALNIH SKUPIN, KI NISO UTENELJENA IN JIH SPREMLJAJO MOČNA ČUSTVA IN SO ODPORNA PROTI SPREMEMBAM
- PONANVADI SO NEGATIVNI- ČUSTVENO SMO NEHATIVNO NARAVNANI
- SPADAJO MOČNA ČUSTVA KOT SOVRAŠTVIO, ZANIČEVANJE, STRAH, MANJVREDNOST
- SE NEKAKO ODPVEMU MIŠLJENJU IN RAZMIŠLJANJU, VODIJO NAS ČUSTVA NIN SUBJEKTOIVNE OCENE NE PA ARGUMENTI IN RESNICA
1) ETIČNI PREDSODKI: ZAVRAČANJE IN SOVRAŠTVO DO DOLOČENIH NACIONALKIH SKUPIN ALI V PREPRIČANJU DA SO SO DOLOČENE ETIČNE SKUPINE MANJVREDNE
PRIMER: NE ZAUPAM ROMOM, KER VSI KRADEJO
2) RASNI PREDSODEK: POVDARKJAJO PRIROJENO MANJVREDNOST DRUGIH RAS V PRIMERJAVI Z RASO DOMINANTNE SKUPINE- BARVA KOŽE, OBLIKA OBRAZA ALI OČI, LASJE
PRIMER: TEMNOPOLTI LJUDJE NE DELAJO NIČESAR, ZATO JIM NE DODELIM DELOVNEGA MESTA
3) SPOLNI PREDOSDEK: POJMOVANJU IN PRIMERJANJU ŽENSK Z MOŠKIMI, KI PA SO MANJVREDNE
PRIMER: MOŠKIM NE ZAUPAM, KER SO OD MENE MOČNEJŠI IN ME LAHKO NAPADEJO
4) VERSKI PREDSODKI: PREDSODKI DO VERSKIH SKUPIN: JEHOVIH PRIČ, MJUSLIMANOV
PRIMER: BOJIM SE VSEH MUSLIMANOV, KER SO GLASNI O SVOJI VERI
5) PREDOSKI DFO STAREJŠIH IN PREDSODKI DPO MARGINALNIH SKUPIN- AIDS, ČUSTVENE MOTNJE, HOMOSEKSUALCI
PRIMER: STAREJSI LJUDJE NE ZNAJO UPORABLJATI ELEKTRONIE, ZATO SO NEUPORABNI
PRIMER: LJUDJE KI SPREMENIJO SPOL SO PATETIČNO+I, KER NIMAJO SAMOSPOŠTOVANJA
RAZLOŽI IN PRESODI VZROKE OBLIKOVANJA PREDSODKOV ( EKONOSKI, POLIOTIČNI, SOCIALNI, FRUSTRACIJSKI VZROK )
NA OBLIKOVANJE PREDSODKOV VPLIVAJO VSI DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA OBLIKOVANJE STALIŠČ
1) IZVOR V PROCESU PRIMARNE SOCIALIZACIJE- OTROCI OD STARŠEV IN SKOZI MEDIJE PRIDOBIJO MNENJA O DOLOČENIH SKUPINAH
2) DOLLAR- TEORIJA O FRUSTRACIJI KOT POVODU ZA OBLIKOVANJE PREDSODKOV: LJUDJI KI JIH VIDIMO KOT GREŠNE KOZLJE TRPINČIMO IN NANJE SPRAVČJAMO NAŠO FRUSTRACIJO, KER NAM NI USPELO PRESKOČITI OVIRE
3) EKONOMSKI VZROK: DOMINANTNA SKUPINA ZVIŠA ŠTEVILO PREDSODKOV KO ONI SAMI IZGUBLJAJO MESTA ZA DELO
PRIMER: ZLATO KITAJCI IN AMERIČANI
OPIŠI IN S PRIMERI PONAZORI VPLIV PREDSODKOV NA VEDENJE, KATERE PRIMERE PREDSODKOV PO ALLPORTU POZNAMO?
KAJ JE ODKLONILNI ALI AVERZIVNI RASIZEM?
1) OGOVARJANJE: IZRAŽANJE NEGATOIVNEGA ODNOSA DO DOLOČENIH SKUPIN Z RAZLIČNIMI ŠALAMIK, VIVI, OBREKOVANJEM ZBADLJIVKAMI
NAPRIMER: SOŠOLCI SE NORČUJEJO IZ SOŠOLKE KER NOSI TRADICIONALNE KITKE
2) IZOGIBANJE: NAČIN PASIVNEGA IZRAĆŽANJA PREDSODKOV IN NAČIN S KATREIM POSTAVIMO RAZDALJO MED LJUDMI KI JIH OBSOJAMO
PRIMER: LJUDJE NA VIŠJEM SLOJU OBISKUJEJO DRUGAČNE ŠOLE KOT LJUDJE NA NIŽJEM
3) DISKRIMINACIJA: VEDENJE , KI JE USMERJENO NEPOSREDNO PROTI PRIPADNIKOM SKUPIN DO KATREIH IMAMO PREDSODKE, GRE SE ZA KRŠENJE NJIHOVIH TEMELJNIH ČLOVEŠKIH PRAVIV
- DISKRIMINANTNA SKUPINA IMA MANJŠE ZMOŽNOSTI IZOBRAĆEVANJA, ZAPOSLOVANJA, PREŽIVETJA
PIMER: DPOLNA DISKRIMINACIJA- ŽENSKA NE DOBI DELOVNEGA MESTA
4) NASILJE: STOPNJEVANA DISKRIMINACIJA, KI SE KAŽE V FIZIČNIH NAPADIH ALI DRUGIH OBLIKAH ONEMOGOČANJA NORMALNEGA ŽIVLJENJA OSEBE
- PRETEPI, MUČENJE, UNIČEVANJE LASTNINE
PRIMER: FANT SOVRAŽI MUSLIMANE, ZATO UNIČI MUŠEJO
5) GENOCID: JE IZTREBLJANJE ALI FIZIČNP PREGANJANJE CELIH SKUPIN, MANJŠIN ALI NARODOV
PRIMER: ŠPANCI UNIČILI INKE IN AZTEKE, NEMCI NA JUDE
6) POLITIČNE RAZMERE: POLITIKI S POMOČJO STEREOTIŠV PRIDOBIJO LJUDI NA SVOJO STRAN
ODKLONILNI ALI AVERZIVNI RASIZEM JE PASIVNO ODKLANJANJE DOLOČENIH SKUPIN- FIZIČNO ODDALJEVANJE, NEZANIMANJE, TIHI PREZIR, IZOGIBANJE
OPREDELI VREDNOTE TER POPIŠI IN S PČRIMERI PONAZORI GLAVNE KATEGORIJE VREDNOT PO MUSKU:
VREDNOTRE SO POSPLOŠENI CILJI, KI JIH CENIMO, ŽELIMO IN SE ZANJE ZAVZEMAMO. SORODNE SO STALIŠČEM A SO VEDNO POZITIVNE. NISO LE NEKAJ KAR SE NAM ZDI PRIVALČNO AMPAK ČUTIMO DA NAM MORAJO BITI DRAGOCENE. PRESEGAJO SPECIFIČNO SITUACIJO IN IZ ENE VREDNOTE IZHAJA VEČ RAZLIČNIH STALIŠČ.
PRIMER: VREDNOTA JE ŽIVLJENJE ZATO SE BO ČLOVEK POTEGOVAL Z STALIŠČI: BREZ DOSMRTNE KAZNI, PROTI SPLAVU, PROTI VOJNAM
- UREJENE NA RELATIVNO POMEMBNOST, VSI JIH CENIMO A JIM DAMOL RAZLIČNE TEŽE ZATO IMA VSAK SVOJO LESTVICO VREDNOT
- NASTAJAJO IN SE RAZVIJAJO OD ZGODNJEGA OTROŠTVA DO ADOLESCENCE PA TUDI DO ODRASLOSTI
MUSKOVA RAZVJNA TEORIJA VREDNOT: O PRAVIH VREDNOTAH LAHKO GOVORIMO V ČASU ABSTRAKTNEGA MIŠLJENJA, TO SE ZGODI V ADOLESCENCI, ZATOS ERAZVOJNA LESTVICA ZAČNE Z OBDOBJEM MLADOSTNIŠTVA
1) HEDONSKE VREDNOTE:
- KONEC ADOLESCENCE PRI PREHODU V ODRASLOST
- POVEZANE S ČUTNIMI DOBRINAMI IN POTREBAMI
- DOBRA HRANA IN PIJAČA, SPOLNOST, ZABAVE, DRUŽENJE, POČITEK, VARNOST
2) POTENČNE VREDNOTE:
- POVEZANE Z DOSEŽKI IN UVEELJAVLJANJEM,
- DENAR, SLUŽBA, SLAVA, MOČ, PRIZNANJE
3) MORALNE VREDNOTE:
- VREDNOTE DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
1) DRUŽINSKE- DOM, SKRB ZA OTROKE
2) SOCIALNE- ALTRUIZEM, SKRB ZA DRUGE,LJUBEZEN, PRIJATELJSTVO
3) MOLRALNO ETIČNE- POGUM, POŠTENOST, PRAVICA
4) DEMOKRATIČNE- ENAKOST, SVOBODA, STRPNOST, NAPREDEK
- SEM SODIJO TUDI EKONOMSKE VREDNOTE: DENAR, IMETJE
4) VREDNOTA IZPOLJNENOSTI IN DOVRŠITVE POSAMEZNIKOVE EKSISTENCE
1) SPOZNAVNE- RESNICA, SPOZNANJE, MODROST
2) KULTURE- UMETNOST, KULTURA
3) ESTETSKE- HARMONIJA, LEPOTA
4) VERSKE- ODREŠENJE, ZVELIČANJE. SVETO
5) SAMOAKTUALIZACIJA- SAMOIZPOPOLJEVALNE
6) ZPOLNITVENE- OBČUTEK ŽIVLJENJSKEGA SMILA IN IZPOPOLNJENOSTI
PRESOFDI POMEN VREDNOSTI ZA POSAMEZNIKA IN ZA DRUŽBO:
KAJ SO DRUŽBENE NORME? KAJ JE MORALA?
1) DELUJEJO MOTIVACIJSKO- POSTAVLJAMO SI SVOJE ŽIVLJENJSKE CILJE, GLEDE NA REDNOTE SE DOLOČAMO NA KAK NAČIN BOMO SVOJE POTREBE ZADOVOLJILI
2) VPLIVAJO NA NAŠE ODNOSE DO DUGIH LJUDI- BOLJE SE RAZUMEMO S TISTIMI KI CENIJO ISTE STVARI KOT MI
3) PRIPELJE LAHKO DO KONFLIKTA
4) ZUARADI VREDNOT SE LJUDJE POBIJAJO
5) Z VREDNOTAMI VREDNOTI O SVET, OVENJUJEMO LJUDI IN POJAVE, ZAJEMAMO KAJ JE DOBRO IN KAJ SLABO- DLOBRO JE V SKLADU Z NAŠIMI VREDNOTAMI
- VPLIVAJO NAŠA ČUSTVA
DRUŽBENE NORME: PRAVILA O SPREJEMLJIVEM IN PRIČAKOVANEM OBNAŠANJU V DRUŽBI
- VREDNOTRE SOS PLOŠNE SMERNICE, NORME PA TOČNA PRAVILA ALI KONKREZTNI NAPOTKI
MORALA: SISTEM PREPRIČANJ, VREDNOT IN SODB O TEM KAJ JE ALI NI NPRAV IZ DRUŽBENEGA VIDIKA
OŠIŠI IN PONAZORI RAVNI MORALNEGA PRESOIJANJA PO KOHLBERGU IN PIAGETU; KAJ JE MORALA? KAJ MORALNO PRESOJANJE?
MORALA JE SISTEM PREPRIČANJA, VREDNOT IN SODB O TEM KAJ JE PRAV IN NE Z DRUŽBENEGA VIDIKA
MORALNO PRESOJANJE: PRESOJANJE O TEM KAJ JE PRAV, PRAVIČNO, DOBRO ALI POŠTENO IN KAJ NI NA PODLAGI DRUŽBEMIH NORM.
MORALNI RAZVOJ PO PIAGETU:
1) Z VSE VIŠJO RAVNJO RFAZMIŠLJANJA SE OBLIKUJEJO NAŠA LASTNA MORALNA NAČELA
2) ZAČNEJO SE HETERONOMNE MORALE: ODVISNE OD TUJIH ZAKONOV- OTROK PRESOIJA PO TEM KAKŠNA PRAVILA DAJA AVTORITETA
3) TRAJA VSE DO AVTONOMNE MORALE ( SAMOLSTOJNE, SAMOSVOJE ) KO JE ČLOVEK SPOSOBEN KRITIČNEG RAZMILJANJA DO MORAL SAM
GLEDE NA LAWRENCA KOHLBERGA:—- NADALJEVAL PIAGETOV RAZVOJ
- SESTAVIL JE VEČ ZGODVB Z MORALNIMI DILEMAMI, KONFLIKTI V KATERIH SI NASPROTUJETA ZAKON IN OSEBNA POTREBA PSAMEZNIKA
- RAZISKOVAL JE NAČIN OPREDELOVANJA, ODLOČANJA V KONFLIKTNIH SITUACIJAH, SPLOŠNO ZGRADBO MORALNE SODBE
- OPREDELIL JE 6 TOPENJ MORALNEGA RAZVOJA, RAZDELIL PO DVE V 3 RAVNI
1) PREKONVENCIONALNA RAVEN
- ZNAČILNA ZA OTROKE MED 4 DO 10 LET
- TEMELJ ODLOČANJA: STRAH PRED KAZNIJO ALI ZADOVOLJEVANJE LASTNIH POTREB
1 STOPNJA- USMERJSNOT K POSLUŠNOSTI ZARADI STRAHU PRED KAZNOVANJEM
- OTROK PRESOJA ALI JE NEKAJ DOBRO ALI SLABO GLEDE NA PRAVILA KI JIH POSTAVLJA AVTORITETA
- TO POSTAVLJA ZATO KER SE BOJI KAZNOVANJA
- ZANIMA GA KAKŠNO JE DEJANJE IN KAKŠNE SO POSLEDIUCE NE PA ZAKAJ JE BILO NEKAJ STORJENO
- VERJAME DA TUDI ČE GA NIHČE NE VIDI BO ZA NAPAKO KAZNOVAN
2 STOPNJA- INSTRUMENTALNO RELATIVISTIČNA USMERJENOST- ZASLEDOVANJE CILJA IN VZAJEMNOST
- MORALNOST DEJANJA PRESOJA GLEDE NA TO KAJ SE Z NJIM DOSEŽE- DEJANJE JE INSTRUMENT ZA DOSEGANJE CILJA
- ALI LAHKO DJANJE ZADOVOLJI POSAMEZNIKOVO POTREBO
- PRAVIČNOST MERI PO VZAKJEMNI MENJAVI: TI MENI, JAZ TEBI
2) KONVENCIONALNA RAVEN
- OKROG 10 LETA STAROSTI
- POMEMBEN POSTANE DOGOVOR ALI KONVENCIJA MED LJUDMI
- NE UPOŠTEVA SE LASTEN VIDIK AMPAK SE UPOŠTEVA TUDI PRAVILO ŠIRŠE SKUPNOSTI
3 STOPNJA- USMERJENOLST V SKLADNE MEDOSEBNE ODNOSE
- PRI PRESOJI SLEDI PRAVILOM NJEMU POMEMBNIH LJUDI
- ŽELI DA IMA Z NJIMI DOBRE ODNOSE, ALI DA OBRAVNAVAJO NEGOVO VEDEJE SAJ JE NANJE NAVZEAN
- DEJANJE S SLABIMI POSLEDICAMI JE OPRAVIČLJIVO ČE JE IMEL ODZADAJ DOBER NAMEN
4 STOPNJA- USMERJENOST K ZAKONITOSTI IN REDU
- PRI PRESOJI ŽE UPOŠTEVA VREDNOTE, PRAVILA IN STALIŠČA DRUŽBENGA SISTEMA
- O SMISLU ZAKONOV, VEDENJA SE NE SPRAŠUJE A VSE ŠE VSEENO SPOŠTIUJE
- VERJAME DA DRUŽBENA PRAVILA VEDNO KRISTIJO IN ŠČITIJO DRUGE ZATO JIM MORA SLEDITI
3) POSTKONVENCIONALNA RAVEN
- POSAAMEZNIK PRESOJA KAJ J DOBRO IN KAJ ZLO PO NAČELIH PRIVLAČNOSTI IN POŠTENOSTI KI IMAJO SPLOŠNO VELJAVNOST
- NE PA GLEDE NA DOGOVRE DOLOČENE DRUŽBE
- OD 13 LETA DALJE
- POZNA DA SO POSAMEZNE NORME VEČKRAT V KONFLIKTU
5 STOPNJA: USMEJENOST K DRUŽBENI POGODBI IN DEMOKRATIČNO SPREJETIM ZAKONOM
- POSAMEZNIK UGOTOVI DA SO DRUŽBENA PRAVILA DOGOVORJENA
- UGOTOVIO DA SE JIH JE TREBA DRŽATI KER JE TO ZA VEČINO DOLGOROČNO NAJBOLJŠA POT ZA UREJANJE MEDOSEBNIH ODNOSOV
- VE DA JE POMEMBNO DA NORM NE KRŠI, SKUŠA PA JIH SPREMENITI PO DEMOKRATIČNI POTI
6 STOPNJA: USMERJENOST K UNIVERZALNIM ETIČNIM NAČELOM
- POSAMEZNIK SI POSTOPOMA IZ KONKRETNIH PRAVIL, ZAKONOV, NORM DOGOVOROV KI SO OMEJENI NA POSAMEZNE DRUŽBE OBLIKUJE VRHOVNO NAČELO- PRINCIP
- PO JEM URAVNAVA SVOJE ŽIVLJENJE
- ČE SE NE DRŽI TEGA ETIČNEGA PRINCIPA IMA SLABO VEST
OPIŠI POMEN MORALE ZA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO:
1) S POMOČJO MORALE ČLOVEK PREOBLIKUJE ZAVETS O TEM KAJ JE PRAV IN KAJ NI- TO MU POMAGA PRI NADZORU LASTNIH POTREB IN ORGANIZACIJI LE TEH
2) VSE TO JE POTREBNO ZA GRAJENJE DRUŽBE IN TO DA SE V NJEJ POČUTIMO VARNO
3) MOČNA ČUSTVA ZELO VPLIVAJO NA RAZUMSKO PRESOJANJE
