SOCIALIZACIJA IN SKUPINE- SKRIPTA Flashcards
(12 cards)
OPREDELI SOCIALIZACIJO, POMEN IN POJEM- RAZLOŽI IN OCENI NJEN VPLIV:
KAKO DELIMO SOCIALNE SKUPINE?
SOCIALIZACIJA JE VSEŽIVLJENJSKI PROCES V KATREM OSVAJAMO VEDENJA KI V NEKEM OKOLJU ZAŽELJENA. S SOCIALIZACIJO POSTAJAMO DRUŽBENA BITJA. V SOCIALIZACIJI SO VPLETENI ŠTEVILNI LJUDEJ: STARŠI, DRUŽINA, ŠOLSKI SISTEM IN OSTALI POMEMBNI ODRASLI ( PARTNER, TRENERJI.. ) S SOCIALIZACIJO SE USTVARI NAŠA OSEBNOST! VZORCE ZA SOCIALIZACIJO DOBIMO OD SKUPINE V KATERO PRPRADAMO.
BREZ SOCIALIZIRANIH POSAMEZNIKOV, NI DRUŽBE. ČE BI VSAK ŽELEL ZADOVOLJITI SVOJE POTREBE IN SKRBETI SAM ZASE- BI PRIŠLO DO SPORA IN SOCIALIZACIJA BI RAZPADLA.
POMEMBNO JE TO DA LAHKO O SOCIALIZACIOJI GOVORIMO ŽE OD SAMEGA OTROKOVEGA ZGODNJEGA OTROŠTVA- TAM SE JE NAUČI, SKOZI ŽIVLJENJE PA JO SAMO RAZVIJA. ZATO SO ZGODNJI SOCIALNI ODNOSI V DRUŽINI ZELO POMEMBNI.
OD NARAVE NAUČENEGA IN NAJZGODNEJŠIH IZKUŠENJ OTROKA JE ODVISNO ALI SE BO OTROK PRAVILNO RAZVIJAL IN SE USPEL UMESTITI V SOCIALNI SISTEM.
1)OŽJE- VELJAJO LE V DOLOČENI SKUPINI- OTROK IMA FOLOČENO VLOGO V SVOJI DRUŽINI-
2)ŠIRŠE, DRUŽBENE- KULTURA, NACIONALNI ZNAČAJ
3)NAJŠIRŠE- VELJAJO ZA CELOTNO DRUŽBO ( PRSVILS, NR UBIJAJ..)
KAKO DELIMO SOCIALIZACIJO?
1) PRIMARNA SOCIALIZACIJA
- TISTA KI SE ODVIJA V DRUŽINI
- ZA NJO POSKRBIJO STARŠI S LKATERIMI JE OTROK V STIKU, PREOBLIKUJEJO NJEGOVE PRVE SOCIALNE ODNOSE
- DOBIVA SMERNICE KAKO SE NIRA OBNAŠATI DO OSTALIH IN SAMEGA SEBE, SVETA
2) SEKUNDARNA SOCIALIZACIJA
- POTEKA V IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU ( VRTEC, ŠOLA, GIMNAZIJA )
- PRIDOBI JO OD UČITELJEV, SOŠOLCEV, PARTNER, PRIJATELJI
- ZAČNR Z VSTOPOM V ŠOLO
- MEDIJI, KULTURA, SOSEDI, VERSKE SKUPINE- ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE
- SKOZI SVOJ RAZVOJ SE POSAMEZNIK PROILAGAJA DRUŽBENIM ZAHTEVAM
- ČEZ ČAS SE OPUŠČA VEDENJE KI GA ODOBRAVA DRUŽINA, SPREJMAJO SE NOVA PRAVILA IN STANDARDI POMEMBNI ZA DRZŽBO
3) TERCIARNA SOCIALIZACIJA
- ZGODI KASNEJE V ŽIVLJENJU,
- OB VELIKI SPREMEMBNI ALI SPREMEMBNI IDENTITETE
- INSTITUCIALNEM OKOLJU- ZAPOR, VOJSKA, ZDRAVLJENJE
- PONOVNO UČENJE NORM, VREDNOT!!!
- VRSTNIKI
- ŠOLA
- DRUŽINA
- INDUVIDUALNE OSEBNOSTI
- ŠIRŠE SOCIALNO KOLJE
KAJ SO DEJAVNIKI ALI NOSILCI SOCIALIZACIJE? KDO JE OD TEH NJAPOMEMBNEJŠI? ZAKAJ?
LJUDJE KI SO NAJPOMEMBNEJŠI: STARŠI, TRENERJI, PRIJATELJI, UČITELJI
OSTALI DEJAVNIKI: MEDIJI. KULTURA, VERSKE SKUPINE
NAJPOMEMBNEJŠA JE DRUŽINA- SAJ VPLIVA NA IZOBLIKOVANJE ODNOSA DO SEBE IN DRUGIH, TI ODNOSI POSTAJAJO OSNOVA ZA POSAMEZNIKOV SLOG ŽIVLJENJA, ODNOSA Z DRUGIMI IN OBIČAJNO V NAS OSTANE CELO ŽIVLJENJE.
KAJ JE KROG OBLIKOVANJA SEDANJEGA VEDENJA?
PREKO SOCIALNEGA UČENJA IN SOCIALIZACOIJE SE OTROK PRILAGAJA DRUŽBENIM NORMAM IN NIH SPREJME ZA SESTAVO SVOJEGA ŽIVLJENJA. ZATO PA JE POM,EMBNO DA JE OTROK ZREL, DOKLER NE DOZORI SE NE MORA SOCIALIZIRATI. Z GOVOROM PRIDE DO PRAVE SOCIALIZACIJE. IMA TEMELJNO VLOGO.
- ZAČRTAL J. BEČAJ
- PONAZARJA VPLIV DEJAVNIKOV NA OTROKOVO VEDENJE
NAJVEČJI VPLIV: PRETEKLOST OZIROMA VSE ŽE DOŽIVETO, IZKUŠNJE KI JIH NOSIMO S SEBOJKOT SMERNICE ODNOSA
OPREDELI IN PONAZORI POJEM SKUPINA:
KAKO DELIMO STRUKTURE SKUPIN? KAJ JE REFERENČNA SKUPINA?
KAJ PA PRIMARNA IN SEKUNDARNA?
KAJ JE RAZLOG DA SE VČLANIMO V SKUPINO?
JE SOCIALNA ENOTA, KI JO SESTAVLJA OMEJENO ŠTEVILO POSAMEZNIKOV, MED KATERIMI OBSTAJA STABILEN SISTEM ODNOSOV IN DOLOČENE NORME VEDENJA IN SO USMERJENI K DOSEGANJU SKUPNIH CILJEV. MED NJIMI JE TUDI NEPOSREDEN STIK, INTERAKCIJA IN VZAJEMNI VPLIV- VSAK VPLIVA NA VSAKEGA.
STRUKTURA JE RAZMEROMA TRAJNA RAZPOREDITEV DELOV V NEKO RAZMEROMA TRAJNO CELOTO. PRIPADNIKK SKUPINE IPOLNJUJWJO RAZLIČNE VLOGE, RAZPOREDIJO SE, DODELIJO SI STATUSE.
PRIMER: ZA VSAKO SKUPINO VELJA, DA EDEN VEDNO NOSI HRANO, DRUGI VEDNO VSE SPRAVLJA V SMEH..
KAKO SO NASTALE:
1) FORMALNA SKUPINA
- PREDPISANA ZA NAPREJ, ŽE PRIČAKOVANA IN UREJENA
- OD TISTEGA KI IMA NAJVEČJO SOCIALNO MOČ
- NPR: ŠOLKI RAZRED, ŠPORTNA EKIPA NA TEKMI, KAKO DELUJEJO ZDAVNIKI IN MEDICINSKE SESTRE MED OPRACIJO
- OBNAŠANJE, DELOVANJE, VLOGA, PRAVILA VNAPREJ DOLOČENA
- ČLAN KI NIMA POSEBENGA STATUSA SWE PODREJUJE NADREJENEMU ALI PA JE KAZNOVAN
- PODREJENI TO UPOŠTEVA BODISI ZATO DA SE IZOGNE KAZNI ALI PRIDOBI NAGARDO
PRIMER KAZNI: VOJAK VEDNO POZDRAVIO IN UBOGA NADREJENA DA I KAZNOVAN Z FIZIČNIM DELOM
NAGRADA: ČE SE ZAPORNIK VEDE PRIMERNO GA PREJ IZPUSTIJO
2) NEFORMALNE SKUPINE:
- VLOGE, STATUSI, ODNOSI, KOMUNIKACIJA SE OBLUKUJEJO SAMI, PO NARAVNI POTI
- NASTAJO MED SREČANJI
- NA ZAĆETKU TO SKUPINO POVEZUJEJO NEKI SKUPNI CILJI ALI SKUPNE DEJAVNOSTI
- SKUPINE MAMIC KI SO NOSEČE, REKREATIVNO IGRANJE ŠPORTOV, LJUBITELJI ŠAHA
- STRUKTURA TEMELJI NA NORMAH, SPREJETA JE S KONSENZOM ( SOGLASJEM ) VEČINE
- NI ODVISNO OD PRISILE, ČLANI SE ŽELIJO TAKO VESTI SAMI
- VSE POSAMEZNE VLOGE SO SPREJETE IN IVELJAVLJENE
PRIMER: EDEN OD PRIJATELJEV VEČ GOVORI, DRUGI ORGANIZIRA
REFERENČNA SKUPINA: NEFORMALNA SKUPINA KI IMA NA POSAMEZNIKA VELIK VPLIV IN POMEN
- KAKŠEN VPLIV IMA NA NAS SKUPINA
ODVISNA OD BLIŽINE ODNOSA
PRIMARNA: KADAR JE INTENZIVNOST ODNOSOV VELIKA: ČUSTVA, MOČ, VPLETENOST- DRUŽINA, PRIJATELJI
SEKUNDARNA: KJER NI INTENZIVNO- INFLUENCEWRJI, POLICNE SKUPIONE..
DRUŽINA: PRIMARNA KER JE POVEZANA IN SI VSI DELUJO ČUSTVA, IN H KRATI REFERENČNA SAJ IMA NA NAS VPLIV
RAZLOGI ZA VČLANSTVO?
RAZLOG ZA ZADOVOLJITEV SOCIALNO-PSIHOLOŠKIH POTREB,
1) SREDSTVO ZA DOSEGANJE CILJA
2) ČLANSTVO JE CILJ SAM PO SEBI
PRAVI SKUPNI CILJ NASTANE TAKRAT KO KADAR JE ZA DOSEGANJE CILJA POTREBNA SKUPNA AKTIVNOST, SODELOVANJE. SODELOVANJU NASPROTNO JE TEKMOVANJE.
OPREDELI IN OPONAZORI POJEM SOCIALNA VLOGA:
KATERE VRSTE SOCIALNIH VLOG POZNAMO? OD ČESA JE ODVISNO SPREJEMANJE VLOG?
MED DRUŽENJEM SE MED ČLANI VSAKE SKUPINE VEDNO IZOBLIKUJEJO NEKE NAVADE- AVTOMATIZMI VEDENJE
TE NAVADE SE NE NANAŠAJIO SAMO NA VEDENJE AMPAK TUDI NA STRUKTURI.
SOCIALNA VLOGA JE VSOTA PRIČAKOVANIH EDENJ, KI SO VEZANA NA DOLOČEN POLOŽAJ V SKUPINI. POMENI DOLOČENO SPECIALIZACIJO V SKUPINI. VLOGE SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO GLEDE NA STOPNJO PONOTRANJENOSTI:
1) LAHKO NAŠO VLOGO VIDIMO KOT NEKAJ VSILJIVEGA- V ŠOLI SO NAS VAJENI KOT TIHEGA, V REALNOSTI SMO GLASNIL ,
2) Z NJO SE POISTOVETIMO- POSTANE DEL NAŠE OSEBNOSZTI
UČITELJICA DOMA POSTANE STROŽJA
POIMOVANJE POSAMEZNIH VLOG JE ODVISNO OD PONAVLJAJOČEGA SE VEDENJA, KI JE ZA VSAKEGA POSEBEN IN DRUGAČEN. VSAKO VLOGO DRUGI ČLANI SPREJMEJO S SOGLASJEM IN JE ODVISNA OD:
1) PRIČAKOVANEGA VEDENJA
- TISTO KAR OD DOLOČENE VLOGE V SKUPINI OSTALI PRIČAKUJEJO
2) LASTNE ZAZNAVE
- VSE KAR V SKUPINI VIDI TISTI KI ZASEDA VLOGO
3) IZVEDENE VLOGE
- OD TEGA KAKO SE POSAMEZNIK DEJANSKO VEDE
VRSTE SOCIALNIH VLOG:
1) FORMALNA VLOGA: KADAR JE SKUPINA PREDPISANA, PODANA OD ZUNAJ IN JO NEKDO ZAHTEVA
PRIMER: UČITELJ, DIJAK, NAPADALCA PRI NOGOMETU
2) NEFORMALNA VLOGA: OBLIKUJE SE V NEFORMALNI SKUPINI, PRIČAKOVANJA KAKŠNO VLOGO NAJ BI NEKDO PREVZEL NISO IZREČENA AMPAK PRIČNE SKUPINA OD POSAMEZNIKA TO POČASI PRIČAKOVATI, DA SE OBNAŠA KOT PREJ
OPIŠE ZIMBAROV EKSPERIMENT V STANDFORSKIH ZAPORIH IN GA KRITIČNO PRESODI, POVEJ RAZLOGE OBNAŠANJA:
OPIS: TOMMY IN NJEGOVI KOLEGI SO BILI PROSTOVOLJCI ZA EKSPERIMENT PRI KATEREM SO OPAZOVALCI TESTIRALI IN OPAZOVALI NJIHOVO ČUSTVENO STABILNOST, ZMOŽNOST POISTOVETENJA IN OBNAŠANJE V VLOGI ZAPORNIKOV IN PAZNIKOV. PRISOTNIH JE BILO 34 ŠTUDENTOV, OPAZOVANO JE BILO NJIHOVO ZAPORNO ŽIVLJENJE. V 14 DNEH NAJ BI IGRALI VLGE ZAPORNIKOV IN PAZNIKOV. PAZNIKI SO BILI OBLEČENI V UNIFORME, IMELI SO PIŠČALKE, LISICE IN KLJUČE, GUMIJEVKE IN NOSILI SONČNA OČALA ZA ZAKRITJE IDENTITETE. IMELI SO IZMENSKI 8-URNI DELOVNIK. ZAPORNIKI SO MORALI NOSITI ORANŽNE UNIFORME S ŠTEVILKAMI, OSTAJATI V CELICI, RAZEN V ČASU HRANJENA, TELOVADBE IN PREŠTEVANJA. V VLOGI PAZNIKA SO SE PRIJAZNI ŠTUDENTI SPREMENILI V NESRAMNE, AGRESIVNE IN CELO SADISTIČNE PAZNIKE. VZTRAJALI SO DA MORAJO ZAPORNIKI IZPOLNJEVATI KAZNI, VSE IZPOLNITI BREZ VPRAŠANJ IN OBOTAVLJANJA, ČE NE SO JIH ODVZELI PRIVILEGIJE.
PO DRUGI STRANI SO SE ZAPORNIKI ZAČELI OBNAŠATI RESIGNIRANO, PASIVNO, PO 36 URAH SO ZARADI KRIKOV IN AGRESIVNEGA OBNAŠANJA, DEPRESIJE IN DEZORGANIZACIJE MIŠLJENJA ODPELJALI PRVEGA ZAPORNIKA. V NASLEDNJIH DNEH ŠE 4. ZATO JE SE EKSPERIMENT KONČAL PO 6 DNEVU.
PREDNOSTI:
1) PRISPEVAL JE K PREUČEVANJU KAKO SE ČLOVEK POESTOVETIU V DOLOČENO VLOGO
2) OPOZORIL JE DA SE LJUDJE OBNAŠAJO V SKLADU Z VLOGO TALO KOT JO ONI
SLABOSTI:
1) NOBEDEN IZMED PAZNIKOV NI PREPREČIL MUŠENJA ZAORMIKOV ( NISO SI POSTAVILI SVOJIH PRAVIL, MUČENJE UŠLO IZ NADZORA )
2) EKSPERIMENTATOIR NI PREDVIDEL KDAJ PREKINITI EKSPERIMENT, KAKŠNO VEDENJE SE LAHKO DOPUŠČA
3) NISO SE DOGOVORILI ZA PRAVILA KAKO LAHLKO IZSTOPIJO IZ EKSPERIMENTA
RAZLOGI OBNAŠANJA:
1) ZAČNEMO VERJETI DA MORAMO IGRATI TE VLOGE, SE NEZAVEDNO VLOGI PRILAGAJAMO
2) ČUSTVENO IN VEDENJSKO SE PRILAGAJAMO VLOGI
3) IZGUBIMO OBČUTEK ZA LASTNO IDENTITETO
RAZLOŽI IN OCENI PSIHOLOŠKE FUNKCIJE DRUŽINE ( VARNOST, SPREJETOST, RAZVOJ IN UVELJAVLJANJE, SAMOSTOJNOST.. )
DRUŽINA JE SKUPINA LJUDI, KI SO MED SEBOJ SORODSTVENO POVEZANI ALI PA DA JE NAJOSNOVNEJŠA OBLIKA ČLOVEŠKE DRUŽBE.
- MEDOSEBNA ODVISNOST ČLANOV- VSAK JE ODVISEN OD VSAKEGA
- REFERENČNA IN PRIMARNA SKUPINA- MED LJUDMI SE ODNOSI ODVIJAJO ZELO INTENZIVNO, Z VELIKO EMOCIJ IN MEDSEBOJNO POVEZANOSTJO
- DRUŽINA SE VDNO SPREMINJA
FUNKCIJA DRUŽINE- ČEMU SLUŽI, KAKŠEN JE NJEN NAMEN IN KAJ OMOGOČA-
1) BIOLOŠKO- REPRUDUKTIVNO
2) EKONOMSKO
3) SEKSUALNO
4) VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO
5) SOCIALIZACIJSKO
6) PSIHOLOŠKE FUNKCIJE
KAKO DELIMO PSIHOLOŠKE FUNKCIJE DRUŽINE:
KAJ JE SINDROM HOSPITALIZMA?
S POMOČJO ŠPSIHOLOŠKIH FUNKCIJ SDE ZADOVOLJIJO POTREBE PO:
1) VARNOSTI- DRUŽINA BI MORALA BITI PROSTOR KJER SE VSAK POČUTI VARNEGA, NIHČE MU NE MORA ŠKODITI, STARŠI SO TU ZATO DA OTROKA ŠČITIJO
2) LJUBENI, SPREJETOSTI, BLIŽINE ALI INTIMNOSTI: V DRUŽINI BI MORAL VSAK BITI SPREJET TUDI ČE DELA NAPAKE, LJUBLJEN NESKONČNO IN TOP SE MU MORA POKAZATI, MED SEBOJ SE ČLANI DUŽINE ZELO DOBRO POZNAJO IN TO UTRDI NIHOVO VEZ. KO JE KDO V STISKI VEDNO NAJ PREJ PRISTOPI DRUŽINA.
3) RAZVOJU IN UVELJAVLJANJU: V DRUŽINI SE ČLOVEK LAŽJE NAJDE, RAZISKUJE KAJ MJU JE VŠEČ, SE UVELJAVI BREZ DA JE POD PRITISKOM IN POSMEHOVANJEM
4) SAMOSTOJNOSTI: STARŠI SKRBIJO ZATO DA OTROK POSTANE SAMOSTOJEN, ODRASEL IN ODGOVOREN
OTROK SE V PRIMERU KO JE PREPUŠČEN SAM SEBI, BREZ DRUŽINE SPREMENI. IZGUBI MOTORIČMNE FUNKCIJE, APETIT, SPANJE, , ZMANJŠANA ODPORNOST, ZBOLEVANJE.. OPISAL RENE SPITZ- LOČITEV OD MATERE VPLIVA NA OTROKOV RAZVOJ
OPIŠI POMEN DRUŽINE, KAJ JE REFERENTNI OKVIR?
DRUŽINA JE NAJPOMEMBNEJŠA SKUPINA IN NJENA DOGAJANJA NAS TRAJNO ZAZNAMUJEJO. DAJE NAM SMERNICE V ŽIVLJENJU. ZADOVOLJI VSE NAŠE PSIHOLOŠKE FUNKCIJE ALI POTREBE, DRUŽINSKO ŽIVLJENJE SE V NAS TRAJNO VTIISNE, S SEBOJ JO NOSIMO DO KONCA.
REFERENTNI OKVIR JE NOTRANJI NAČRT KAKO ČUTITI, ZAZNAVATI, NA KAKŠNE NAČINE RAMIŠLJATI IN SE VESTI. ZGRADIMO GA V OTROŠTVU OB INTERAKCIJI S STARŠI.
V ODNOSU DO S DRUGIMI ALI SEBE LAHKO IZOBLIKUJEMO 4 TEMELJNE ALI EKSISTENCIALNE NARAVNANOSTI IN TO GLEDE NA TO ALI IMAMO DO DRUGIH ALI DO SEBE POZITIVNE ALI NEGATIVNE NARAVNANOSTI:
++ osebe ki so v skladu z realnostjo, imajo pozitiven odnos do sebe in drugih
+- ljudje ki menijo da so nekaj več od drugih, vzvišeni, arogantni, egoisti, psihopati
-+ ljudje ki druge vrednotijo pozitivno, sami pa imajo občutek da so potrejeni, manjvredni, depresivni
– niti do drugih niti do sebe nimajo pozitivnega odnosa, imajo občutek brezupnosti, nemoči, nagnjenost po samomoru . pojavljajo se psihosomatmke motnje, psihoza
OBLIKUJE SE Z INTERAKCIJO V DRUŽINI, NE ZAVEDAMO SE V ODVISNOSTI REALNIH OKOLIŠČIN, AMPAK SE SKLADAMO S REFERENČNIM OKVIROM.
OPIŠE IN S PRIMERI PONAZORI NAČINE VZGAJANJA- VZGOJNE STILE:
TEMELJI NA TEMU KAKO STARŠI SVOJEGA OTROKA NADZORUJEJO IN KAKO POSTAVLJAJO PRAVILA V DRUŽINI.
DELIMO JIH GLEDE NA TO KAKO STROGI SO STARŠI DO OTROKA IN ALI OTZROKA SPREJMEJO ALI NE- DIANA BAUMRID, DELIMO:
1) AVTORITARNA VZGOJA:
- TEMELJI NA PODREJANJU STARŠEM
- V LATINŠČINI POMENI OBLAST
- V OSPREDJU SO ZAHTEVE STARŠEV, KI PRIČAKUJEJO DA JIH BO OTROK UBOGAL IN IZPOLNIL
- HATEVE SO VISOKE, RAVEN SPREJEMANJA OTROKA PA JE NIZKA
PRIMER: MAMA OTROKA, KI JI JE VZEL ČOKOLADO PELJE A POLICIJSKO POSTAJO DA NE KRADE VEČ
POSLEDICE:
- OTROK SE UPIRA STARŠEM, ZAČNE UVELJAVLJATI ISTO PROTI OSTALIM
- POSTANE PRETERANO PRTILAGODLJIV- OSTALE POSTAVI PRED DRUGE SAM SEBE PA PONIŽUJE, ŽELI USTREZATI DRUGIM
PRIDE LAHKO DO TRPINČENJE ALI ZLORABLJANJE SAJ JE RAZLOG ZA TGAKŠNO VGOJO NUJA PO NADMOĆI, ŠIBNKEJŠE ZLORABLJAMO DA SE POČUTIMO MOČNEJŠE.
2) PERMISIVNA VZGOJA
- OTROKU DOPUŠČENO VSE, SKORAJDA BREZ OMEJITEV
- OTROCI MEJE PRESTOPAJO IN JIH PRILAGAJAJO GLEDE NA SVOJE PROBLEME IN POTREBE
- SPREJEMANJE OTROKA JE PREVISOKO, NADZOR PA PRENIZEK
- REZULTAT: OTROK KIJE PRETIRANO RAZVAJEN, NESOCIALEN, ANTISOCIALEN
- SMERNICA OTROKA JE ZADOVOLJEVANJE LASTNIH POTREB
3) AVTORITATIVNA VZGOJA
- DRUGALČE JI PRAVIMO DEMOKARTIČNA, NAVEZUJE SE NA ENAKOST, SVOBODO IN ODGOVORNOST
- IZBIRAJO SE ELEMENTI MED POPUSTLJIVOSTJO IN AVTORITARNOSTJO
- VELIKO SVOBODE POD NORMALNIMI MEJAMI, DOPUŠČA SE UVELJAVLJENJE ŽELJ, BREZ DA ŠKODUJEMO DERUGIM
- NIKOLI PONIŽUJOČE A STRIKTNO
- NPRILAGAJANJE GLEDE NA ZRELOST OTROKA
NE TEMELJI NA PODREJANJU AMPAK NA DOGOVARJANJU
PRIMER: DOMAČA OPRAVILA SE RAZDELIJO MED OTROCI
4) BREZBRIŽNI VZGOJNI STIL
- STARŠI NISO ZMOŽNIO VSPOSTAVLJATI ČUSTVENEGA ODNOSA - NITI POZITIVNEGA NITI NEGATIVNEGA S SVOJIM OTROKOM
- ZANEMARJANJE VZGOJE
5) KAOTIČNA VZGOJA
- POJAVLJA SE VEČ STILOV OD AVTORITARNE DO POPUSTLJIVE IN TO NEKONSISTENTNO
- OTROK NIMA NOOBENE PRAVE ORIENTACIJE, NEKAJ KAR JE ENEM TRENUTKU PODPIRANO JE V DRUGEM KAZNOVANO
OPREDELI POJEM SOCIALNEGA ZAZNAVANJA IN RAZLOŽI IN S PRIMERI PONAZORI MOŽNE NAPAKE V SOCIALNEM ZAZNAVANJU:
- PRVI VTIS
- HALO UČINEK
- NAPAKA SIMPATIJE
SOCIALNO ZAZNAVANJE JE PROCES ZAZNAVANJA IN PESOJANJA DRUGIG LJUDI, SAMIH SEBE IN SOCIALNIH ODNOSOV IN SITUACIJ
DEJAVNIKI:
1) ČUSTVA, RAZPOLOŽENJA
2) PRIČAKOVANJA IN DRUŽBENE NORME
3) POJMOVANJA
4) VREDNOTE
5) INFORMACIJE O DRUGIH LJUDEH
1) PRVI VTIS
INFORMACIJE O POSAMEZNIKU SO NAJPOMEMBNEJŠE TAKRAT KO GA VIDIMO PRVIČ
- OBLIKUJEJO SE OB PRVEM SREČANJU Z OSEBO ALI PRIDOBITEV PRVE INFORMACIJE O NJEJ
- SE OHRANI, VPLIVA NA NAŠE ZAZNAVANJE POSAMEZNIKA OB PONOVNEM SREČANJU ALI INFORMACIJAH
- TRDOVRATNA- NOVE INFPRMACIJE NE SPREMENIJO STARIH, REDKO SE SPREMENIJO RAZEN ČE SO DRUGE INFORMACIJE ČISTO NASPROTUJOČE PRVI
- ZELO POMEMBEN JE ZUNANJI VIDEZ
2) HALO UČINEK
- NA TEMELJU POZNAVANJA ENE LASTNOSTI OCENJUJEMO TUDI DRUGE LASTNOSTI ALI OSEBO KOT CELOTO
- NAJMOČNEJŠI KADAR PRESOJALCE ZELO MALO VE O DRUGI OSEBI IN KADAR POSKUŠA OSEBO OCENITI PO MORALNIH LASTNOSTIH
- PREUČEVAL THORDIKE- POSKUSNIM OSEBAM JE DAL OPIS NAMIŠLJENE OSEBE IN JE OPISAOVAL ENO ALIO DVE POZITIVNI OCENI ZATO SO POSKUSNE OSEBE DODALE ŠE DRUGE POZITIVNE OCENE
- KO PA JE OSEBI DODAL ENO SLABO BESEDO: KRUTOST, HLADNOST SO LJUDJE TO PRESOJALI KOT NEGATIVNO
3) NAPAKA SIMPATIJE
- OCENJUJEMO OSEBO PO SIMPATIČNOSTI
- NEKOGA PRESOJAMO BOLJ POZITVNO KER JE SIMPATIČEN , NELOGA NEGATIVNO KER JE ANTIPATIČEN
- NAPAKE OSEB KI SO NAM VŠEČ LAŽJE PRENAŠAMO
SOCIALNO ZAZNAVANJE JE NAVADNO VZAJEMNO- POMENI DA NAŠA PRIČAKOVANJA IN PRESOJE VPLIVAJO NAJPREJ NA NAŠE VEDENJE- POZENJE NA PRIČAKOVANJA IN PRESOJE IN VEDENJE DRUGIH LJUDI TER OBRATNO- UČINEK PRIČAKOVANJA
