PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST

Question 1

KAJ DOBESEDNO POMENI BESEDA PSIHOLOGIJA, IZ BESEDE?

Answer 1

DOBESEDNO POMENI ZNANOST O DUŠI, O DUŠEVNOSTI
GRŠKO PSYCHE: DUŠA
LOGOS: BESEDA, NAUK , ZNANOST

Question 2

KAJ JE ŠE POVEZANO Z PSIHOLOGIJO POLEG DUŠEVNIH PROCESOV?

Answer 2

TELESNI PROCESI IN VEDENJE, VSE SKUPAJ JE TESNO POVEZANO

Question 3

TOREJ KAKŠNA JE DEFINICIJA PSIHOLOGIJE?

Answer 3

PSIHOLOGIJA JE VEDA, KI PREUČUJE DUŠEVNE PROCESE, OSEBNOST IN VEDENJE.
JE IZKUSTVENA ALI EMPIRIČNA ZNANOST SAJ PROUČUJE POJAVE KI SO DOSTOPNI ČUTNI IZKUŠNJI IN JIH JE MOGOČE OPAZOVATI IN MERITI. PREUČUJE POJAVE DOSTOPNE ČUTILOM.

Question 4

KAJ JE DUŠEVNI PROCES?

Answer 4

JE NOTRANJI PROCES, KI POTEKA V DOLOČENEMU ČASOVNEMU ZAPOREDJU IN POSLEDIČNOL VODI DO DOLOČENEGA IZIDA, OMOGOČAJO DOŽIVLJANJE IN VEDENJE. DELIMO NA TRI GLAVNE: ČUSTVENE ALI AFEKTIVNE, MOTIVACIJSKE ALI VOLJNE IN KOGNITIVNE ALI SPOZNAVNE. NIKOLI NE POTEKAJO NEODVISNO DRUG OD DRUGEGA, AMPAK SO MED SEBOJ SOODVISNI. MED SEBOJNO SE PREPLETAJO.

Question 5

KATERE 3 VRSTE DUŠEVNIK PROCESOV POZNAMO?

Answer 5

1) ČUSTVENE ALI AFEKTIVNE ( POVEZANI Z DOŽIVLJANJEM NAŠIH ČUSTEV )
2) MOTIVACIJSKE ALI VOLJNE ( POVEZANI Z NAŠIMI ŽELJAMI, NAMENI, HOTENJI )
3) SPOZNAVNE ALI KOGNITIVNE ( MISELNA OBDELAVA INFORMACIJ, KI JIH ČLOVEK SPREJME IZ OKOLJA ALI NOTRANJIH INFORMACIJ )

Question 6

NA KAJ PA SE DELIJO KOGNITIVNI PROCESI ALI SPOZNAVNI PROCESI?

Answer 6

1) OBČUTENJE ALI SENZACIJA: ZAČETNA FAZA SPREJEMANJA INFORMACIJ PREKO ČUTIL
2) ZAZNAVANJE ALI PERCEPCIJA: ORGANIZACIJA IN INTERPRETACIJA ČUTNIH INFORMACIJ, DA JIM LAHKO DODAMO POMEN
3) UČENJE: PROCES PRIDOBIVANJA IN SHRANJEVANJA NOVIH ZNANJ, INFORMACIJ, SPRETNOSTI IN IDEJ
4) MIŠLJENJE: VIŠJI KOGNITIVNI PROCES, KI VKLJUČUJE REŠEVANJE PROBLEMOV, SKLEPANJE, ODLOČANJE, NAČRTOVANJE

Question 7

KAJ POMENI DA NEKAJ DOŽIVLJAMO? ALI DOŽIVLJAMO DUŠEVNE PROCESE?

Answer 7

NOTRANJE SUBJEKTIVNO IZKUŠAMO, KAR POSLEDIČNO POVZROČI NAŠE OBNAŠANJE, VEDENJE. JA IN GLEDE NA DUŠEVNE PROCESE, NJIHOVO DOŽIVLJANJE SE POTEM TUDI TAKOOBNAŠAMO OZIROMA VEDEMO.

Question 8

KAKŠNA JE RAZLIKA MED VEDENJEM IN OBNAŠANJEM?

Answer 8

1) VEDENJE JE VSAKA DEJAVNOST ALI AKTIVNOST ORGANIZMA, KI JO ČLOVEK IZVEDE KOT ODZIV NA DOLOČENO SITUACIJO. JE VSAKA NOTRANJA ALI ZUNANJA DJAVNOST. LAHKO JO OPAZUJEMO ALI MERIMO ( JOK, SMEH, GOVOR, TELESNE HIBE, MIMIKA OBRAZA, ZARDEVANJE ). NAPRIMER: VESELI SMO ZATO SE SMEJIMO.
2) OBNAŠANJE: NAČIN KAKO SE POSAMEZNIK VEDE V DLOČENI DRUŽBENI ALI KULTURNI OKOLISŠČINI. JE BOLJ DRUŽBENO POGOJENO VEDENJE, ZAZNANO NAVZVEN IN JE LAHKO PRIMERNO ALI NEPRIMERNO.

Question 9

KAJ JE IZKUSTVENA ALI EMPIRIČNA ZNANOST?

Answer 9

PREUČUJE POJAVE DOSTOPNE ČUTILOM, TEMELJI NA IZKUŠNJAH, OPAZOVANJU, MERJENJU DEJANSKEGA SVETA. PODATKE DOBIMOS POMOČJO RAZISKOVANJA, OPRAZOVANJA, IN NE LE Z LOGIKO.

Question 10

KAJ JE OSEBNOST? KAJ SO NJENI SESTAVNI DELI?

Answer 10

JE TRAJNA IN EDINSTVENA CELOTA DUŠEVNIH, VEDENJSKIH I TELESNIH ZNAČILNOSTI POSAMEZNIKA. SESTAVNI DELI SO LASTNOSTI.

Question 11

KAJ JE LASTNOST? KATERE LASTNOSTI NA PRIMER POZNAMO? ALI SO POVEZANE Z DUŠEVNIMI PROCESI?

Answer 11

LASTNOST JE OSEBNOSTNA ZNAČILNOST, USTALJEN NAČIN DOŽIVLJANJA IN VEDENJA. POZNAMO IN SE RAZLIKUJEMO PO DRUŽABNOSTI, ZGOVORNOSTI, PLAHOSTI, POŠTENOSTI. MARLJIVOSTI, INTELIGENTNOSTI.

JA SO POVEZANE Z DUŠEVNIMI PROCESI, SAJ NA UČENJE LAHKO VPLIVA MOTIVACIJA.

Question 12

KATERE LASTNOSTI POZANMO, KATEGORIJE?

Answer 12

1) TELESNE LASTNOSTI
2) DUŠEVNE LASTNOSTI
3) VEDENJSKE LASTNOSTI

Question 13

KDO JE BIL PRVI KI JE PSIHOLOGE OPOZORIL NA TO DA IMAMO TUDI PRIKRITA DUŠEVNA DOGAJANJA?

Answer 13

SIMNUND FREUD ( 1856- 1939 ) POVEDAL DA JE POLEG ČUSTEV, MISLI, MOTVOV IN ZAZNAV, KI SE JIH ZAVEDAMO POZANMO TUDI NEZAVEDNO DUŠEVNO DOGAJANJE.

Question 14

KAJ SO NEZAVEDNI PROCESI?

Answer 14

SO VSI DUŠEVNI PROCESI IN VSEBINE, KI NISO DOSTOPNI ZAVESTI, A LAHKO VSEENO VPLIVAJO NA NAŠE VEDENJE IN DOŽIVLJANJE. NAŠE VEDENJE JE POGOSTO NEZAAVEDNO MOTIVIRANO ( NEKDO JE AGRESIVEN , KER ŽELI POZORNOST STARŠA )

Question 15

KAJ JE ZAVEST?

Answer 15

JE NEKA SPOSOBNOST ČLOVEKA DA SE ZAVEDA SAM SEBE, SVOJEGA NOTRANJEGA DOŽIVLJANJA, ČUSTEV, MISLI IN OKOLICE. IMAMO ZAVESTN IN PODZAVEST.

Question 16

KAKO JE PODZAVEST SIGMNUD FREUD PONAZORIL V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU?

Answer 16

Z GOVORNIMI SPODRSLJAJI, BESEDE IZREČENE PO PRAVICI V SITUACIJAH KJER PRIDE DO SPODRSLJAJA PRI GOVORJENJU

Question 17

KAJ SO SPOZNAVNI PROCESI?

Answer 17

KOGNITIVNI ALI SPOZNAVNI PROCESI SO DUŠEVNI PROCESI S KATERIMI ČLOVEK SPREJEMA, PREDELUJE, SHRANJUJE IN UPORABLJA INFORMACIJE IZ OKOLJA IN LASTNIH IZKUŠENJ. Z NJIMI SPOZNAVAMOL SVET. POTEKAJO SAMODEJNO ALI AVTOMATIZIRANO. POMENI DA SE JIH NE ZAVEDAMO ALI JIH NAMERNO NADZIRAMO.

Question 18

KAJ JE ZNANOST? KAJ JE PREDMET ZNANOSTI?

Answer 18

SO Z ZNANSTVENO METODO PRIDOBLJENA IN SISTEMATIČNO UREJENA SPOZNANJA, KI POJASNJUJEJO DOLOČENE POJAVE.BITI MORAJO ČIMBOLJ OBJEKTIVNI, ZANESLJIVI, LAHKO JIH PONOVIMO IN PREVERIMO.

PREDMET ZNANOSTI: PODROČJE KI GA DOLOČENA ZNANPST PREUČUJ, PRI PSIHOLOGIJI JE TO ČLOVEK.

Question 19

KAJ JE POMEMBNO PRI ZNANOSTI?

Answer 19

1) KAKŠNA VRPRAŠANJA SI POSTAVLJAMO
2) KAKO RAZISKUJEMO ODGOVORE NANJE, KAKŠNE POSTOPKE UPORABLJAMO

Question 20

KAJ SE UPORABLJA ZA PRIDOBIVANJE NOVIH SPOZNANJ?

Answer 20

ZNANSTVENA METODA

Question 21

KAKO POTEKA ZNANSTVENO SPOZNAVANJE?

Answer 21

1) OPAZOVANJE RAZLIČNIH POJAVOV V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, ZASTAVLJANJE VPRAŠANJ, ODPIRANJE RAZISKOVALNIH PROBLEMOV
2) RAZVIJANJE TEORIJE, S TEM POISKUŠAMO POJASNITI OPAŽENO IN ODGOVORITI NA ZASTAVLJENO UPRAŠANJE
3) POSTAVLJANJE HIPOTEZE ALI NAPOVEDI, KI JO JE MOGOČE PREVERITI
4) NAČTOVANJE, IZVEDBA RAZISKAV, KI OMOGOČA PREVERJANJE HIPOTEZE
5) VREDNOTENJE TEORIJE GLEDE NA REZULTATE RAZISKAV : UGOTAVLJAMO ALI REZULTATI PODPIRAJO ALI OVRŽEJO TEORIJO

Question 22

KAJ JE ZNANSTVENO SPOZNANJE?

Answer 22

ZANANSTVENA SPOZNANJA, ZAKONITOSTI, TEORIJE JE PREVERJENO IN DOKAZANO ZNANJE, KI GA RPIDOBIMO Z OPAZOVANJEM, RAZISKOVANJEM, LOGIČNIM RAZMIŠLJANJEM TERNAČRTOVANJEM ZA FIZIČNO IZVEDBO RAZISKAVE, KI JO JE MOLGOČE PONOVITI ALI PREVERITI.

Question 22

KAJ JE NEZNANSTVENO SPOZNAVANJE? KAKO MU DRUGAČE REČEMO? KAKO SE LAHKO TEMU IZOGNEMO?

Answer 22

LAIČNOALI HZDRAVORAZUMSKO JE V PRIMERJAVI Z ZNANSTVENIM BOLJ SUBJEKTIVNO, POVRŠNO, NEKRITIČNO IN NESESTIMATIČNO TER PODVRŽENO NAPAKAM. V VELIKIH PRIMERIH SO ZMOTNA, OPIRAMO SE NA IZKUŠNJE, PREPRIČANJA MNENJA, SAMOPRESOJA.

KRITIČNO MIŠLJENJE

Question 23

KAJ JE KRITIČNO MIŠLJENJE?

Answer 23

ZMOŽNOST IN PRIPRAVLJENOST DA SPREJEMAMO ALI OHRANJAMO TISTA PREPRIČANJA KI SO RAZUMNO UTEMELJENA.

Question 23

KATERE NARAVNANOSTI NAS VODIJO DO KRITIČNEGA MIŠLJENJA?

Answer 23

1) RADOVEDNOST ( TEŽNJA PO RAZISKOVANJU, RAZUMEVANJU IN ODKRIVANJU NOVEGA ) 2) DVOM ALI SKEPSA ( PREVPRAŠEVANJE ZNANEGA, PREVERJANJE RAZLOGOV O TRDITVI ) 3) INTELEKTUALNA SKROMNOST ( ZAVEDANJE OMEJENOSTI ZNANJA ) 4) INTELEKTUALNA POŠTENOST ( PRIPRAVLJENOST ODREČI SE SVOJIM TEORIJAM ALI PREPRIČANJEM ČE SE IZKAŽEJO ZA NEUTEMELJENE )

Question 23

KDO JE PRBI UPORABIL ZNANSTVENO METODO PSIHOLOGIJE?

Answer 23

EKSPERIMENT IN OPAZOVANJE ALI INTEROSPEKCIJA, PRI PREUČEVANJU DUŠEVNOSTI - NEMŠKI FILOZOF IN FIZIOLOG WILHELM WUNDT ( 1832- 1920 )

Question 24

KDAJ SE JE RAZVILA PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST?

Answer 24

KONEC 19. STOLETJA - LETA 1879 KO JE WUNDT V LEIPZIGU USTANOVIL PRVI PSIHILOŠKI LABORATORIJ

Question 24

KATERA DVA TIPA ZNANOSTI POZNAMO?

Answer 24

1) IZKUSTVENE- BIO, SOCIO 2) FORMALNE- MAT, LOGIKA- NI ČUTNE IZKUŠNJE

Question 24

KATERA SO NAČELA ZNANSTVENEGA SPOZNAVANJA?

Answer 24

1) UTEMELJENOST: RAZISKAVA MLORA BITI UTEMELJENA Z LOGIČNIMI POJASNITVAMI, OSEBNA PREPRIČANJA, POSAMWZNI PRIMERI NE VELJAJO 2) OBJEKTIVNOST: NI SUBJEKTIVNOSTI, PROFESIONALNOST, STRIKTNOST, ČIMBOLJ NEODVISNI 3) SISTEMATIČNOST: ZNANSTVENA SPOZNANJA MORAJO BITI PRIDOBLJENA NA NATEANČEN, METODIČEN NAČIN, BITI MOLRAJO POTRJENA, VERIFICIRANA 4) ODPRTSOST: SPOZNANJA SE LAHKO SPREMENIJO, ZNANOST JE ODPRTA ZA NOVE IDEJE

Question 24

ČEMU SI JE PSIHOLOGIJA BLIZU OD VED?

Answer 24

1) DRUŽBOSLOVNIMI ZNANOSTMI - SOCIOLOGIJA, ZGODOVINA, EKONOMOJA OSREDOTOČENO NA VEČJI SPEKTOR LJUDI - PSIHOLOGIJA NA ENEGA ČLOVEKA, INTERAKCIJO Z OKOLJEM IN SKUPINAMI 2) NARAVOSLOVNIMI ZNSNODTMI - BIOLOGIJA - DUSEVNI PROCESI TEDNO POVEZANI Z BIOLOSKIMI ( NEVRONI, GENI, MOZGANI )12004

Question 24

KAKO DELIMO CILJE PSIHOILOGIJE?

Answer 24

1) TEORETIČNE CILJE: OPISOVANJE IN RAZLAGANJE, 2) UPORABNE ALI PRAKTIČNE CILJE

Question 24

CILJI PSIHOLOGIJE

Answer 24

1. OPISOVANJE POJAV OPREDELIMO, OPISEMO NJEGOVE ZNAČILNOSTI IN GA RAZLIKUJEMO OD DRUGIH POJAVOV - PRIMER- OREDELIMO STRES, OPISEMO TELESNE IN VEDENJSKE TER DUŠEVNE ZNAKE STRESA 2. RAZLAGANJE - RAZISKUJEMO IN POJASNJUJEO DEJAVNIKE, KI VPLIVAJO NA POSAMEZEN DUŠEVNI POJAV - POJASNJUJEMO INTERAKCIJE MED NJIMI, RAZLAGAMO POTEK IN RAZVOJ DUSEVNIH PROCESOV 1. RAZISKUJEMO SITUACIJSKE DEJAVNIKE ( VSAKODNEVNE SKRBI, ŽIVLJENJSKI PROBLEMI ) 2. OSEBNOSTNE DEJAVNIKE ( OSBNOSTNA ČVRSTOST ) KI VPIVAJO NA STRES 3. NAPOVEDOVANJE - NAPOVEMO KAKO SE BO POSAMEZEN POJAV NAJBRŽ SPREMENIL - PREDVIDEVAMO KAJ BO POSAMEZNIK STORIL V DOLOČENIH SITUACIJAH - OPISUJEMO POZITIVNE IN NEGATIVNE UČINKE DEJAVNIKOV NA POSAMEZNIKOVO DUŠEVNOST, VEDENJE ALI OSEBNOST PRIMER: NAPOVEMO KAKO SE BO ĆLOVEK ODZVAL NA PROMETNO NESREČO 4. SPREMINJANJE - POSKUŠSAMO SPREMENITI NEGATIVNE DEJAVNIKE SITUACIJE -ODSTRANJUJEMO NEGATIVNE IN NEŽELE UČINKE VEDENJ - IZBOLJŠUJEMO VEDENJE, POGOJE POSAMEZNIKOVEGA VEDENJA, RAZVOJA

Question 24

KATERE PANOGE ALI DISCIPLINE PSIHOLOGIJE POZNAMO

Answer 24

1) TEORETIČNE PANOGE ( USMERJENJE K PRIDOBIVANJU NOVIH ZNANJ ) - OBČA PSIHOLOGIJA - RAZVOJNA PSIHOLOGIJA - SOCIALNA PSIHOLOGIJA - KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA 2) UPORABNE ALI PRAKTIČNE PANOGE ( UPORABA PRIDOBLJENIH ZNANJ, PRIDOBIVAMO ZNANJA KAKO PSIHOLOGIJO UPORABIMO V PRAKSI ) - PSIHOLOGIJA DELA - KLINIČNA PSIHOLOGIJA - PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA - ŠPORTNA PSIHOLOGIJA

Question 24

KAJ JE OBČA PSIHOLOGIJA?

Answer 24

JE TEORETIČNA PANOGA PSIHOLOGIJE KI UGOTAVLJA SPLOŠNE ZAKONISTOSTI DUŠEVNEGA DELOVANJA PRI NORMALNIH ODRASLIH OSEBAH.

Question 25

KAJ JE RAZVOJNA PSIHOLOGIJA?

Answer 25

JE TEORETIČNA PANOGA PSIHOLOGIJE KI PROUČUJE SPREMEMBE DUŠEVNIH PROCESOV, VEDENJA IN OSYEBNOSTI KI SO POVEZANE Z RAZVOJEM- UGOTAVLJA ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH RAZVOJNIH OBDOBIJ

Question 25

KAJ JE SOCIALNA PSIHOLOGIJA?

Answer 25

JE TEORETIČNA PANOGA PSIHOLOGIJE, KI RAZISKUJE DUŠEVNE POJAVE IN VEDENJE POSAMEZNIKA V DRUŽBENIH ODNOSIH IN SITUACIJAH TER VPLIV SOCIALNIH DEJAVNIKOV NA ČLOVEKA.

Question 25

KAJ JE KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA?

Answer 25

JE TEORETIČNA PNOGA PSIHOLOGIJE, KI TEMELJI NA RAZISKOVANJU KOGNITIVNIH ALI SPOZNAVNIH PROCESIH ČLOVEKA: UČENJE, ZAZNAVANJE, POZORNOST, MIŠLJENJE, POMNJENJE IN SPOMIN, REŠEVANJE PROBLEMOV.

Question 25

KAJ JE PSIHOLOGIJA DELA?

Answer 25

JE PRAKTIČNA ALI UPORABNA PANOGA PSIHOLOGIJE, KI UPORABLJA PSIHOLOŠKA SPOZNANJA NA PODROČJU DELA, UKVARJA SE S SELEKCIJO DELOVCEV, KI JIM PREUZČUJEMO ZNANJE, MOTIVACIJO, MEDSEBOJNE ODNOSE, IN DELOM NA DOLOČENEM DELOVNEM MESTU.

Question 25

KAJ JE KLINIČNA PSIHOLOGIJA?

Answer 25

JE UPORABNA ALI PRKTIČNA PANOGA PSIHOLOGIJE, KI UPORABLJA PSIHOLOŠKA SPOZNANJA PRI SVETOVANJU IN PSIHOLOŠKI POMOČI PRI LJUDEH KI SE SOOČAJO Z LAŽJIMI ALI TEŽJIMI PSIHOLOŠKIMI STISKAMI, TEŽAVAMI ALI MOTNJAH TER PRI NJIHOVEM ZDRAVLJENJU ALI ODPRAVLJANJU.

Question 25

KAJ JE PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA?

Answer 25

JE UPORABNA ALI PRAKTIČNA PANOGA PSIHOLOGHIJE, KI UPORABLJA SPPZNANJA PSIHOLOGIJE NA PODROČJU VZGOJE, IZOBRAŽEBVANJA IN ŠOLANJA. UKVARJA SE Z RAZVIJANJEM UČNIH STRATEGIJ, ODPRAVLJANJE ALI ZMANJŠEVANJE UČNIH TEŽAV, IZBOLJŠEVANJEM RAZREDNE KLIME IN MEDOSEBNIH ODNOSOV.

Question 25

KAJ JE ŠPORTNA PSIHOLOGIJA?

Answer 25

JE PTRAKTIČNA ALI UPORABNA PANOGA PSIHOLOGIJE, KI UPORABLJA SPOZNANJA PSIHOLOGOJE NA PODROČJU ŠPORTA, ŠPORTNE MOTIVACIJE, RAZVIJANJE SAMOZAUPANJA, ZA HZBRANOST NA TEKMAH, SKUPNO DELO PRI ŠPORTU

Question 25

KATERI DVE DRUGI PANOGI STA KRIVBI ZA RAZVOJ PSIHOLOGIJE?

Answer 25

MEDICINA IN FILOZOFIJA

Question 26

KDO JE V STARIH ČASIH PRISPEVAL K RAZVOJU PSIHOLOGIJE?

Answer 26

HIPOKRAT ARISTOTEL DESCARTES

Question 26

KDO JE REKEL: ZGODOVINA IMA DOLGO PRETEKLOST IN KRATKO ZGODOVINO?

Answer 26

H, EBBINHHAUS, NEMŠKI PSIHOLOG 1850-1909

Question 26

KATERO LETO JE NASTALA PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST? ZAKAJ

Answer 26

1879, KO JE WILHELM WUNDT V LEIPZIGU USTNOVIL PRVI PSIHOLOŠKI LABORATORIJ

Question 26

KAJ JE TAM POČEL?

Answer 26

Z INTERSPEKCIJO JE PREUČEVAL DUŠEVNOST IN NJENE TEMELJNE ELEMENTE PREPRIČAN JE B IL DA LAHKO DUŠEVNOST POVEŽEMO Z FIZIKO, KEMIJO IN NOSTALE NARAVOSLOVNE ZNANOSTRI, - NJEGOVA PSIHOLOGIJA: ELEMENTARIZEM ALI STRUKTURIZEM

Question 27

KAJ JE ELEMENTARIZEM ALI STRUKTURIZEM?

Answer 27

WUNDT JE POUDARIL ISKANJE OSNOVNIH, PRIMARNIH DUŠEVNIH ELEMENTOV IN STRUKTURO DUŠEVNOSTIO, WUNDTOVA PSIHOLOGIJA

Question 27

ZAKAJ NJE PSIHOLOGIJA POMEMBNA? ALI JE LAHKO PSIHOLOGIJA SPORNA?

Answer 27

KER KOT ZNANOST ŠPREUČUJE PODROČJA IN PROBLEME, KI SO POMEMBNI ZA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO, N ENI STRANI PRIPOMORE K BOLJŠENU RAZUMEVANJU NAS SAMIH, PO DRUGI STRTANI PA RAZUMWVNJU LJUDI OKOLI NAS PSIHOLOGIJA JE LAHKO SPORNA PRI OGLAŠEVANJU ALI VOJSKOVANJU, PROPAGANDA, PRANJE MOŽGANOV

Question 28

KAJ JE PRANJE MOŽGANOV IN KAKO SE TO DOSEŽE?

Answer 28

PRISILNMA OBLIKA PREPRIČEVANJA, KATERE NAMEN JE ZMANJŠANJE ZMOŽNOSTI SAMOSTOJNEGA RAZMIŠLJANJA IN ODLOČANJA, KAR POSAMEZNIKA PRIVEDE DO DELOVANJA KI NI V NJEGOVEM PRVOTNEM INTERESU 1) SOCIALNA IZOLACIJA 2) BRISANJA INDUVIDUALNOSTI Z UNIFORMO, ČINI, IMENOM 3) RAZČLOVEČENJE ( BRITJE GLAV, OŠTEVILČEVANJE ZAPORNIKOV

Question 29

KAJ SO ETIČNA NAČELA?

Answer 29

PRAVILA, KI DOLOČAJO KAKŠEN JE USTREZEN ODNOS DO NEKIH UDELEŽENCEV V RAZISKAVII

Question 30

KAKO SE DELIJO PSIHOLOŠKE SMERI? ZAKAJ SO SE OBLIKOVALE?

Answer 30

ZARADI KOMPLEKSNOSTI NJENEGA PREDMETA KI GA PREUČUJEMO RAZLIKUJEJO SE PO 1) VPRAŠANJIH KI SI JIH POSTAVIMO 2) RAZLAGAH ČLOVEŠKEGA VEDENJA IN DOŽIVLJANJA 3) PO METODAH KI JIH UPORABLJAMO ZA RAZISKOVANJE 4) PO PREDPOSTAVKAH O ČLOVEŠKI NARAVI IZ KATERE IZHAJAJO, DEDNOSTZ IN OKOLJE

Question 31

KATERE PSIHOLOŠKE SMERI POZNAMO?

Answer 31

1) PSIHOANALIZA 2) BEHAVIORIZEM ALI VEDENJSKA SMER 3) HUMANISTIČNA SMER 4) KOGNITIVNA SMER

Question 31

OPIŠI PSIHOANALIZO:

Answer 31

- OČE PSIHOANALIZE JE SIGMUND FREUD KI JE POLEG ZAVEDNE DUŠEVNOSTI OPOZORIL, DA OBSTAJAJO TUDI PREKRITA ČUSTVA ALI NEZAVEDNO -- NEZAVEDNO TVORIJO POTLAČENE VSEBINE, VSE KAR SMO IZRINILI IZ ZAVESTNEGA KER JE NEPRIJETNO OZIROMA OGROŽA NAŠE ZAVESTNO DELOVANJE - FREUD JE SVOJA SPOZNANJA RAZVIJAL S ŠTUDIJAMI PRIMEROV ( PREUČEVANJE POSAMEZNIKOV ) IN IZDELAL TEHNIKE, DA JE LAHKO PREUČEVAL NEZAVEDNO: PROSTE ASOCIACIJE IN ANALIZA SANJ - CARL GUSTAV JUNG GA PODPIRAL- INTERPRETACIJA SAN - ERIK ERIKSON- NE PRIDE DO RAZVOJNIH SPREMEMB SAMO V OTROŠTVU AMPAK TUDI V MLADOSTNIŠTVU- 8 FAZ ŽIVLJENJA 1) JE PSIHOLOŠKA TEORIJA IN TERAPEVTSKA METODA, KI JO JE RAZVIL SIGMUND FREUD KONEC 19 STOL IN ZAŽETKU 20 STOL. PREDSTAVLJA MNENJE DA NA NAŠE MISLI IN ČUSTVA VPLIVAJO NEZAVEDNI PRPOCESI. VPLIV PSIHOANALIZE JE BIL NAJMOČNEJŠI NA PODROČJU PSIHOTERAPIJE IN PRI RAZVOJU RAZVOJNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

Question 31

OPIŠI BEHAVIORIZEM ALI VEDENJSKO SMER:

Answer 31

RAZVILA V ZDA V ZAČETKU 20. STOLETJA MED LETOMA 1920-1960 - JOHN B. WATSON JE LETA 1913 NAPISAL DA MORA PSIHOLOGIJA PUSTITI RAZISKOVANJE NOTRANJE DEJAVNOSTI, ČE ŽELI POSTATI ZNANOST - MENIL JE DA NAJ BI PSIHOLOGI OPAZOVALI TISTO KAR JE DOSTOPNO OBJEKTIVNIM ZNANSTVENIM METODAM - EKSTRASPEKTIVNEMU OPAZOVANJU IN LABORATORIJSKEMU EKSWPERIMENTIRANJU, TOREJ DRAŽLJAJI IN ODZIVI - PREDMET PSIHOLOGIJE JE TOREJ VEDENJE: SKUPEK POVEZAV MED DRAŽLJAJEM ( D ) IN ODZIVI ( O ) - MENIJO DA DUŠEVNI POJAVI NE MORAJO BITI PREDMET PSIHOLOGIJE KOT ZNANOSTI - VPLIVNA PRI PREUČEVANJU UČENJA - BURRHUS F. SKINNER JE BIL PREPRIČAN DA JE NAŠE VEDENJE V CELOTI POSLEDICA VPLIVOV IZ OKOLJA ( UČENJE, VZGOJE, NAGRADA ) - ALBERT BANDURA JE IZPOOSTAVIL MODELNO UČENJE ALI UČENJE S POSNEMANJE, PRI KATEREM IMAJO POMEMBNO VLOGO KOGNITIVNI PROCESI -POZNAMO KLASIČNO IN INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE SKOZI KATERE SE OBLIKUJE VEDENJE - PAVLOV PLES JE PSIHOLOŠKA SMER KI PROUČUJE VEDENJE KOT ODZIV NA ZUNANJE DRAŽLJAJE IN VERJAME DA SE VSE VEDENJE NAUČI IZ OKOLJA, PREKO POGOJEVANJA GLAVNI PREDSTAVNIKI: 1) IVAN PAVLOV- KLASIČNO POGOJEVANJA, PAVLOV PLES- SLČINJENJE PSA 2) JOHN B WATSON ZEČETNIK BEHAVIORIZMA, EKSPERIMENT Z MALIM ALBERTOM- ZVON IN BELA MIŠ 3) B F SKINNER- INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE, PODGANA V SKATLI

Question 32

KAKŠNA JE RAZLIKA MED INSTRUMENTALNIM IN KLASICNIM POGOJEVANJEM?

Answer 32

TO STA DVE OBILI UČENJA, KI POJASNJUJETA KAKO SE NAUČIMO DOLOČENIH VEDENJ SKOZI ŽIVLJENJE 1) KLASIČNO POGOJEVANJE ( PAVLOV ) - UČENJE VEZANO PO DRAŽLJAJIH - PAVLOV PLES - DRAŽLJAJ ( KLIK ), SE POVERŽE Z NEPOGOJENIM DRAŽJAJEM ( HRANA ) PPOVZROČI NEPOGOJENI ODZIV ( SLINJENJE ) -PO VEČ PONOVITVAH POSTANE SVONEC AVTOMATSKI DRAŽJAJ KI SPROŽI SLINJENJE 2) INSTRUMENTALNO ( SKINNER ) - UČENJE NA PODLAGI POSLEDICE: NAGRADA ALI KAZEN

Question 33

KAJ POMENI POGOJEVANJE?

Answer 33

POMENI UČENJE POVEZAV MED DOGODKI V OKOLJU, GRE ZATOI DA SE NAŠ UM NAUČI DA EN DOGODEK NAPOVEDUJE DRUGEGA

Question 34

KOGNITIVNA SMER:

Answer 34

OD LETA 1970 JE PSIHOLOGIJO V VEČINI PREVZELA KOGNITIVNMA SMER- POMENI PREMIK PSIHOLOGIJE IZ NIŽJIH SPOZNAVNIH PROCESOV IN MOTIVACIJE DO VIŠJIH SPOZNAVNIH PROCESOV ( POMNJENJE, MIŠLJENJE, KOMPLEKSNEJŠE UČENJE - KOGNITIVNI PSIHOPLOGI IZHAJAJO IZ PREPRIČANJA DA SE LJUDJE VEDEMO V SKLADU S TEM KAKO DOŽIVLJAMO IN SI RAZLAGAMO STVARNOST -- GLEDE NA NAŠO INTERPRETACIJO - JEAN PIAGET JE V RAZVOJU OTROKOVEGA MIŠLJENJA POUDARIL KAKOVOSTNE SPREMEMBE HKRATI PA JE POKAZAL DA RAZVOJ MIŠLJENJA VPLIVA NA VSA PODROČJA ČLOVEKOVEGA VEDENJA IN DOŽIVLJANJA - POMEMBNA TUDI PRI SOCIALNI PSIHOLOGIJI IN PSIHOLOGIJI OSEBNOSTI

Question 34

KAJ JE HUMANISTIČNA SMER?

Answer 34

ZAČETNIK HUMANISTIČNE SMERI JE BIL ABRAHAM MASLOW KI JO JE PPOIMENOVAL TRETJA SILA, NE PSIHOANALITICNO IN NE BEHAVIORIZEM - PREDMET PREUČEVANJA JE OSEBNOSTNA RAST, SAMOAKTUALIZAXIJA ( URESNIČEVANJE POTENCIALOV ), MOTIVACIJA, VREDNOTE, USTVARJALNOST - HOMO- ČLOVEK, HUMANUS- ČLOVEŠKI - CARL ROGERS - ČLOVEK IMA SVOBODNO VOLJO, NITI VPLIV OKOLJA NITI NEZAVEDNO GA NE USTAVI - NAJVEČJI VPLIV JE IMELA HUMANISTIČNA SMER NA PODROČJKU PSIHOLOŠKEGA SVETOVANJA IN PSIHOTERAPIJE JE PSIHOLOSKA SMER KI SE OSREDOTOČA NA ČLOVEKA, NJEGOVE VREDNOTE, MOTIVACIJE, ETIKO, VREDNOTE, OSEBNO RAST.

Question 35

KDAJ SE JE PSIHOLOGIJA PRVIČ POJAVILA V SLOVENIJI?

Answer 35

V 16 STOLETJU JE SLOVENEC DAVID VERBC ( VERBEZIUS ) OBJAVIL RAZPRAVO O TEMPERAMENTIH - FRANČIŠEK LAMPRET- DUŠESLOVJE

Question 36

KDAJ JE BIL USTANOVLJEN ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO?

Answer 36

LETA 1950 - MIHAJLO ROSTOHAR - DELA ANTONA TRSTENJAKA