DUSEVNI PROCESI- OBCUTENJE IN ZAZNAVANJE

Question 1

KAJ OMOGOČATA OBČUTENJE IN ZAZNAVANJE?

Answer 1

POVEZAVO MED ŽIVIM BITJEM IN NJEGOVIM OKOLJEM, POSREDUJETA INFORMACIJE IZ OKOLJA, OMOGOČATA PREŽIVETJE

Question 2

PREKO ČESA DOBIMO INFORMACIJE O OKOLJU?

Answer 2

PREKO ČUTIL

Question 3

KAJ POMENI OBČUTENJE?

Answer 3

DRUGAČE MU REČEMO SENZORIKA, JE PROCES SPREJEMANJA IN PRETVORBE DRAŽLJAJEV

Question 4

KAJ POMENI ZAZNAVANJE?

Answer 4

PERCEPCIJA, JE PROCES ORGANIZACIJE IN INTERPRETACIJE OBČUTKOV

Question 5

KAKŠEN JE FIZIOLOŠKI PROCES OBČUTENJA IN ZAZNAVANJA?

Answer 5

1) ČUTNI ORGANI DRAŽLJAJE SPREJMEJO IN JIH USMERIJOI DO ČUTNIC
2) ČUTNICE DRAŽLJAJE PRETVORIJO V ŽIVČNO VZBURJENJE
3) VZBURJENJE POTUJE PO ŽIVČNIH VLAK NIH DO MOŽGANSKE SKORJE KJER SO SENZORNA SREDIŠČA

Question 6

V KATERIH SENZORNIH SREDIŠČIH NASTANEJO OBČUTKI? KAJ SO OBČUTKI?

Answer 6

PRIMARNIH, SO DOŽIVETJA KI NASTANEJO ZARADI DELOVANJA DRAŽLJAJA NA ČUTILO

Question 7

V KATERIH SENZORNIH SREDIŠČIH PA ZAZNAVE?

Answer 7

ASOCIACIJSKIH SREDIŠČIH, OBČUTKI SE MED SEBOJ POVEŽEJO IN Z INFORMACIJAMI IZ SPOMINA NASTANEJIO ZAZNAVE

OBČUTKI + INFORMACIJE IZ SPOMINA = ZAZNAVA

Question 8

KAJ SO DRAŽLJAJI?

Answer 8

SO ENERGETSKI PROCESI, KI POSREDUJEJO INFORMACIJE

Question 9

KATERE DRAŽLJAJE POZNAMO? KATERE SO ČUTNICE ALI RECEPTORJI?

Answer 9

1) SVETLOBE ( SPREJME JIH OKO )- PALIČICE IN ČEPKI NA MREŽNICI
2) MEHANSKE ( SPREJME JIH UHO, KOŽA )- ČUTNICE V POLŽU ( NOTRANJE UHO ), ČUTNICE ZA TIP IN ČUTNICE ZA BOLEČINO
3) TOPLOTNE ( SPREJEMA JIH KOŽA )- ČUTNICE ZA TOPLO IN HLADNO
4) KEMIČNE ( NOS IN JEZIK )- POVRŠINA JEZIKA, SLUZNICA UST

Question 10

KAJ SO ČUTILA ALI ČUTILNI ORGANI?

Answer 10

SO ORGANI SPECIALIZIRANI ZA SPREJEMANJE IN PRETVARJANJE DRAŽLJAJEV

Question 11

KAJ SO ČUTNICE ALI RECEPTORJI?

Answer 11

DELI ČUTILNIH ORGANOV, KI PRETVORIJO DRAŽLJAJE V ŽIVČNO VZBURJENJE

Question 12

KAKO POTUJE ŽIVČNO VZBURJENJE V MOŽGANSKI SKORJI?

Answer 12

1) PRIMARNO SENZORSKO SREDIŠČE
- SPREJEMAJO IN OBDELUJEJO INFORMACIJE KI PRIHAJAJO IZ ČUTIL

2) ASOCIACIJSKA SREDIŠČA
- OBČUTKI SE MED SEBOJ POVEŽEJO,
- NASTANE ZAZNAVA

Question 13

KAJ POMENI KOMPLEKNOST NASTANKA ZAZNAV?

Answer 13

POMENI, DA INFORMACIJ NE SAMO SPREJEMAMO AMPAK JIH TUDI SELEKCIONIRAMO, OGRANIZIRAMO IN INTERPRETIRAMO

Question 14

KAJ JE ČUTNI PRAG? KATERE PRAGOVE POZNAMO?

Answer 14

ODNOS MED DRAŽLJAJEM IN OBČUTKOM
1) ABSOLUTNI PRAG OBČUTKA
2) DEFIRENCIRANI PRAG OBČUTKA

Question 15

KAJ JE ABSOLUTNI PRAG OBČUTKA?

Answer 15

NAJMNAJŠA INTENZIVNOST DRAŽLJAJA KI JO OBČUTIMO
- V OBRATNEM SORAZMERJU S ABSOLUTNO OBCUTLJIVOSTJO ( KAKO DOBRO ZAZNAMO ZELO ŠIBEK DRAŽLJAJ )
- ČE JE ZVOK TIH IN GA DOBRO SLIŠIMO IMAMO VISOKO OBČUTLJIVOST

Question 16

KAJ VPIVA NA ABSOLUTNI ČUTNI PRAG?

Answer 16

1) ZNAČILNOST DRAŽLJAJEV
- MOČNEJŠI DRAŽLJAJI, BOLJE ČUTIMO
2) TELESNO IN ZDRAVSTVENO STANJE
3) STAROST POSAMEZNIKA
-

Question 17

KAJ JE DEFIRENCIRANI PRAG OBČUTKA? OD ČESA JE ODVISEN?

Answer 17

NAJMANJŠA RAZLIKA V INTENZIVNOSTI DVEH DRAŽLJAJEV , KI JO OBČUTIMO
- NAJMANJŠA RAZLIKA KI JO LAHKO OBČUTIMO

ODVISEN OD INTENZIVNOSTI OSNOVNEGA DRAŽLJAJA
- USTREZA MU DEFERENCIALNA OBČUTLJIVOST

Question 18

KAJ JE ČUTNA ADAPTACIJA? KATREA OBČUTKA SE ADAPTIRATA NAJHITREJE IN NAJPOMEMBNEJE? KATERE POZNAMO?

Answer 18

ČUTNA ALI SENZORNA ADAPTACIJA/ PRILAGODITEV JE SPREMEMBA OBČUTLJIVOSTI ČUTNEGA ORGANA ZARADI TEGA KER SMO ORGAN PREDOLGO IZPOSTAVLJALI ENAKIH ALI PODOBNIM DRAŽLJAJEM
- V VEĆINI ČUTNICE IZGUBIJO OBČUTLJIVOST

OBČUTEK VONJA IN TIPA
- NPR PO NEKAJ ČASA VONJA NE VONJAMO VEČ

1) ADAPTACIJA VONJA IN TIPA
2) OBCUTKA TOPLEGA IN HLADNEGA
3) OBCUTKA SLUHA
4) VIDA
- TEMA
- SVETLOBA

Question 19

KAJ VELJA ZA ADAPTACIJO OBČUTKA TOPLEGA IN HLADNEGA?

Answer 19

PRI SREDNIH TEMPERATURAH JE ADAPTACIJA ZELO HITRA, PRI IZREDNIH RAZMERAH PA NE

Question 20

KAJ VELJA ZA ADAPTACIJO OBČUTKA SLUHA?

Answer 20

VEČJA JE ZA ENAKOMERNE IN SREDNJE MOČNE HRUPE, SLABA PA ZA ,OČNE IN NENADNE ZVOKE

Question 21

KAJ VELJA ZA ADAPTACIJO OBČUTKA VIDA ?

Answer 21

PRI OBČUTKU VIDA LOČIMO ADAPTACIJO NA 1) TEMO IN 2) SVETLOBO ( KER SE MORA OKO PRILAGODITI MANJŠI INTENZIVNOSTI SVETLOBE )
- NAJPREJ SE ADAPTIRAJO ČEPKI, KASNEJE PA PALIČICE, ZAČNE SE S ŠIRJENJEM ZENIC. 30-40 MIN
PRI PRVI GRE ZA POVEČANJE OBČUTLJIVOSTI, PRI DRUGI PA ZA ZMANJŠANJE

SVETLOBA- HITREJŠI PROCES TRAJA LE NEKAJ MINUT
KO STOPIMO IZ TEMNEGA NA SVETLO
- ZENICA SE SKRČI DA SPREJME MANJ SVETLOBE

Question 22

KAJ JE ZAZNAVANJE? KATERE PROCESE POZNAMO?

Answer 22

KOMPLEKSEN PROCES V KETREM IS ŠTEVILNIH INFORMACIJ S ČUTILI OBLIKUJEMO SMISELNE ZAZNAVE OKOLJA.
1) POZORNOST- KAJ BOMO ZAZNALI
2) ZAZNAVNA ORGANIZACIJA ( POVEZOVANJE V CELOTO )
3) ZAZNAVNA INTERPRETACIJA ( PREPOZNAVANJE OBJEKTOV )

Question 23

KAJ JE POZORNOST?

Question 24

KAJ POMENI ZAZNAVANA INHIBICIJA/ SLEPOTA?

Answer 24

PREPREČEN DOSTOP DO ZAVESTI ZUNANJIM DRAŽLJAJEM, DA SE LAHKO KONCENTRIRAMO NA POMEMBNEJŠE

Question 25

KATERI POZORNISTI POZNAMO?

Answer 25

1) ZUNANJA POZORNOST ( LASTNOSTI DRAŽLJAJEV ) 2) NOTRANJA POZORNOST ( IZVIRAJO IZ POSAMEZNIKA )

Question 26

KATERE SPADAJIO MED ZUNANJE POZORNOSTI?

Answer 26

1) INTENZIVNOST 2) TRAJANJE IN PONAVLJANJE 3) GIBANJE IN SPREMINJANJE DRAŽLJAJA 4) MODALNOST DRAŽLJAJA - NAJPREJ NAS PRITEGNEJO SLUŠNI, PPOTEM VIDNI DEJAVNIKI

Question 27

KATERE SPADAJO MED NOTRANJE?

Answer 27

1) POTREBE IN MOTIVI 2) ČUSTVA 3) MOTIVACIJA 4) IZKUŠNJE IN ZNANJA

Question 28

KATERE ZNAČILNOSTI POZORNOSTI POZNAMO?

Answer 28

1) SELEKTIVNOST: - POMEMBNI DRAŽLJAJI SO V SREDIŠČU OSTALIH NE SPREMLJAMO 2) FLEKSIBILNOST: - ZELO HITRO JO PRENAŠAMO IZ ENEGA DRAŽLJAJA NA DRUGEGA - ODVISNA OD MOTIVACIJE, STAROSTI IN DISTRAKTORJEV

Question 29

KATERE VRSTE POZORNOSTI POZNAMO?

Answer 29

1) NEHOTENA- VZBUDIJO JO TRENUTNI DRAŽLJAJI 2) SAMODEJNA- PREPUŠČENA LASTNIM INTERESOM IN ŽELJAM - voznja avta 3) VOLJNA- ZAVESTNO USMERJENA K DOLOČENIM DRAŽLJAJEM - grem po hrano ker sem lacen - SELEKTIVNA- ODOLOČIMO SE NA KAJ BOMO SKONCENTRIRANI IN OSTALO ODSTRANIMO - DELJENA ali FLEKSIBILNA- SPOSOBNOST H KRATI OPRAVLJATI VEČ NALOG - VZDRŽEVANA- KONCENTRACIJA, SPOSOBNOST OHRANJANJA POZORNOSTI DLJE ČASA

Question 30

KAJ JE ZAZNAVNA ORGANIZACIJA?

Answer 30

PROCES ORGANIZACIJE ČUTNIH INFORMACIJ V SMISELNE CELOTE ALI OBJEKTE, KI POTEKAJO PO NAČELIH ZAZNAVNE ORGANIZACIJE - KAJ JE OBJEKT, KAJ JE PODLAGA, KJE JE OBJEKTA

Question 31

KATERI NAČELI ZAZNAVNIH ORGANIZACIJ POZNAMO?

Answer 31

1) NAČELO LIKA IN PODLAGE - POSAMEZNIKI LIKI IZSTOPAJO IZ PODLAGE ( OSEBA NA SLIKI IZSTOPA IZ OZADJA SLIKE) - POMEMBNI NOTRANJI DEJAVNIKI: INTERESI, IZKUŠNJE, NAŠE OSEBNO ZNANJE 2) NAČELO ZDRUŽEVANJA ALI GRUPIRANJA - POJASNJUJEJO KAKO ZAZNAVAMO CELOTO, KAKO ZDRUŽUJEMO ELEMENTE V SMMISELNE CELOTE

Question 32

KAJ JE LIK PRI BAČELU LIKA IN PODLAGE? KAJ PA ROB? KAJ JE PODLAGA?

Answer 32

JE TISTI DEL ČUTNEGA POLJA KI GA NAJBOLJE VIDIMO, GA NAJBOLJE RAZLOČIMO, IMA DOLOČENO OBLIKO, ZDI SE NAM D A LEŽI PRED PODALGO. ROB ALI OBROBJE LOČUJE LIK OD PODLAGE AGA ZAZNAMO KOT DEL LIKA PODLAGA LEŽI V OZADJU, JE NE ZAZNAMO JASNO IN RAZLOČNO

Question 33

KATERA NAČELA GRUPIRANJA POZNAMO?

Answer 33

1) NAČELO BLIŽINE - ELEMENTE KI SO ČASOVNO ALI PROSTORKO SKUPAJ, ZAZNAVAMO KOT CELOTO 2) NAČELO PODOBNOSTI - PODOBNE ELEMENTE ZAZNAMO KOT CELOTO ( BARVA, OBLIKA ) 3) NAČELO ZAPRTOSTI - ELEMENTE VDIMO TAKO DA JE CELOTA VIDETI ZAPRTA IN POPOLNA - ČE SLIŠIMO BESEDILO IN KATERO BESEDNO PRESLIŠIMO JO SAMI DOPOLNEMO - ČRTE NAREDIJO SLIKO 4) NAČELOP STRNJENOSTI ALI DOBRE SMERI - ZAZNAVAMO ELEMENTE, KI SI SLEDIJO TAKO DA NADALJUJEJO ZAČETNO SMER - ENLINIJSKA SLIKA 5) NAČELO SIMETRIČNOSTI -ZAZNAVAMO ELEMENTE V CELOTI, KI SOKI SE SIMETRIČNO RAZPOREJAJO OKOLI SREDIŠČA 6) NAČELO GIBANJA - KOT CELOTO ZAZNAMO ELEMENTE KI SE GIBAJO V DOLOČENO SMER

Question 34

KAJ VSE VPLIVA NA ZAZNAVANJE?

Answer 34

1) ZNAČILNOSTI DRAŽLJAJEV 2) PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI

Question 35

KATERI SO PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI ZAZNAVANJA?

Answer 35

1) PREDHODNE IZLUŠNJE IN ZNANJA - OBLIKUJE SE ZAZNAVNA NARAVNANOST ( NAČIN KAKO ZAZNAMO DRAŽLJAJE ) - VPLIVAJO NA HITROST ZAZNAVANJA 2) MOTIVACIJA ( POTREBE, ŽELJE, VREDNOTE, INTERESI ) - ŽENSKA KI SI ŽELI OTROKA, NA CESTI VEČKRAT VIDI NOSEČE ŽENSKE ALI OTROKE KOT OSTALI 3) AFEKTI ALI MOČNA ČUSTVA - PONAVADI ZMANJŠAJO OBSEG ZAZNAVANJA- NASTANEJO LAHKO ILUZIJE - OTROK V OANIKI VIDI POŠAST V OMARI, A JE V FREALNOSTI NI

Question 36

KAJ SO ILUZIJE? KAJ PA HALUCINACIJE? POD KAJ SPADAJO?

Answer 36

1) ILUZIJE SO ZMOTNJE ZAZNAVE PRI KATERIH DRAŽLJAJE IZ OKOLJA NAPAČNO ITERPRETIORAMO ALI ORGANIZIRAMO - NANJE VPLIVAJO PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI ( MOČNA ČUSTVA, PREPRIČANJA, ŽELJE) - VEČKRAT V OTEŽENIH OIKOLIŠČINAH ZAZNAVANJA VPLIVAJO TUDI FIZIKALNI DEJAVNIKI: SENCA NAS PRESTRAŠI, VISOKA TEMPERATURA- FATAMORGANA -ILUZIJA NAVIDNOSTNEGA GIBANJA: LUNA SE GIBA Z NAMI 2) HALUCINACIJE SO MOTNJE ZAZNAVE ZARADI CENTRALNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA - SPREMEMBE V IZLOČANJU ŽIVČNIH PRENAŠALCEDV SPADATA POD MOTNEJ ZAZNAVE

Question 37

KATERE HALUCINACIJE POZNAMO? KDAJ SE LAHKO POJAVIJ0?

Answer 37

1) VIDNE ALI PRIVIDNE 2) SLUŠNE 3) TIPNE 4) HALUCINACIJE VONJA HALUCINOGENE DROGE ( LSD, MESKALIN )ALI IZČRPANOST, BOLEZEN , POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA - BOLEZNI- SHIZOFRENIJA

Question 38

KAJ JE GEOMETRIČNA ILUZIJA?

Answer 38

NASTANE ZARADI DRAŽLJAJEV KI NASTANEJO KER SO RAZPOTREJENI NA DOLOČEN NAČIN, SO NAPAČNA NAČELA ZAZNAVANJA - UNIVERZALNE, NE ZAVEDAMO SE VEDNO DA JE ILUZIJA