delni izpit fiziologija prehrane Flashcards Preview

Veterinary Science > delni izpit fiziologija prehrane > Flashcards

Flashcards in delni izpit fiziologija prehrane Deck (369):
1

kaj je EPPHO. katero opremo ima? naštej naloge

enota za patologijo prehrane in hiegieno okolja
- je del nacionalnega veteirnarskega inštituta

- laboratorij za kemijsko analizo krme
- laboratorij za mikrobiološ'ko preiskavo krme

- Opravlja delo za potrebe UVHVVR (prej VURS) pri nadzoru zdravstvene ustreznosti krme (monitoring krma)
• Pripravlja strokovne podlage za zakonske in podzakonske akte s področja krme
• Izdeluje ekspertize s področja varnosti krme
- upravlja delo nacionalnega referenčnega laboratorija
*za tkiva živlaskega izvora v krmi
*za mikotoksine
*za težke kovine
*za dodatke krmi

2

NA KAJ VSE LAHKO VPLIVA PREHRANA?
kakšne vrste prehrana živali je pomembna?

- na zdrastveno stnaje
- na proizvodnjo
- na reprodukcijo živali
- zfravje potrošnikov preko živil živalskega izvora

pomembna je ustrezna, pravilna, zdravstveno neoporečna hrana

3

kaj je naloga veterinarja in kaj je anloga živinorejca

- Veterinar ima vlogo zagotoviti zadostno količino visokovrednih in varnih živil živalskega izvora za ljudi

- Živinorejci: uravnavanje in izbira obroka živali

4

kakšno je najvažnejše vprašanje v prehrani?

Kolikšne so kvantitativne in kvalitativne potrebe živali po energiji in hranilnih snoveh in na kakšen način jih lahko zadovoljimo.

5

kakšen je namen vetrianrstva v povezavi s prehrano?

– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno ustreznost krme;

– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in skrbi za zdravstveno ustreznost vode za apajanje;

- pomembna je varnost (ni pesticidov, antibiotikov, mikotoksinov..) --> za to skrbi veteirna
- za kvaliteto hrane skrbi kmetijska stroka

6

naštej še nekaj ostalih namenov veterinarstva

– varovanju in izboljševanju zdravja živali;

– zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;

– ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih živali;

– zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva predzoonozami,

- zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živilživalskega izvora,

- zaščiti živlai pred mučenjem in nepravilnim ravnanje

- izobraževanje ljudi

7

opši pojem prehrana

- interdisciplinarna veda,
- izkorišča znanja iz področja kemije, anatomije, fiziologije in biokemije oziroma definira in razlaga fiziološka in biokemična dogajanja v organizmu živega bitja v odnosu do okolja.

- spoznava , opisuje in razlaga procese v oskrbi celic v organizmu s potrebnimi oblikami in količinami kemičnih snovi (metabolitov) za optimalen potek biokemičnih reakcij v presnovi

- izredno velik gospodarski pomen ima

8

kaj je cilj gospodarsko pomembnih živlai?

- Čim več proizvesti v čim krajšem času in s čim manj stroški

9

povej nekaj odprtih vprašanj v prehrani

- potrebe živali po energiji in hranilnih snovi in dejavniki ki na njih vplivajo

- preučevanje metabolnih poti in emtabolizem hranilnih snovi

- medsebojni odnosi in vplivi različnih hrnailnih snovi - vpliv na zdravje in proizvodnjo

- novi viri HS
*Stranski proizvodi; tropini po stiskanju olja, žuželk so nov vir beljakovin za živali, namesto soje in ribje moke


- laboratorijske metode

10

razvoj prehrane. opiši

-relativno mlada veda (100-150 let ima znanstveni status)

- nomadi
*šli za pašo
*soline- prve korekcije obrokov

-hipokrat
*energetski aspekt hrane (otroci več toplote proizvajajo, več hrane rabijo)
*osnova klinične prehrane (vitkejši dlej časa živijo)

- obodbje izkušenj
*religija, praznoverje, tabuji
*posebno klanej živlali - Kosher klanje

- obdobje energije
*respiracijske komore

- obdobje mineralov
*jod in golšavost,
* železo in anemija,
*baker potreben za izkoriščanje železa,
*mineralna struktura kosti in zob – kalcij...

-obdobje vitmainov
*1930-40 : prepoznani vsi vitamin
*sok limone za preprečitev skorbuta

-obdobje standardov
*tabele
*škrobne enote NRC

-obdobje aminokislin
*esencialne

- odbdobje dodatkov
*več kot 300 v EU danes

- obdobje biotehnologije
*genetske spremembe

-obdobje kvalitete
*ISO standardi,
*HACCP (high analysis critical control point)

-obdobje varnosti
*prepoved mesno-kostne moke
*prepoved nutritivnih antibiotikov
*označevanje GSO

11

Čemu so služili nutritivni antibiotiki?
kdaj so jih prepovedali?

- služili so za prirast v obdobju selitve od mame pri prašiču in perutnini
- leta 2006 jih prepovedali

12

kdaj najdemo aflatoksine v mleku?
kaj je tudi aflatoksin?

- če žival to poje
- predstavlaj vleiko ekonomsko škodo
- je tudi bojni strup in kancerogena substanca

13

kaj je RASFF

- the Rapid Alert System for Food and Feed.
- Enables information to be shared efficiently between its members and provides a round-the-clock service to ensure that urgent notifications are sent, received and responded to collectively and efficiently.
- Vital information exchanged through RASFF can lead to products being recalled from the market. A
- RASFF database. It gives public access to summary information about the most recently transmitted RASFF notifications as well as search for information on any notification issued in the past.
- Preliminary annual report

14

kaj so hranljive snovi?

- snovi, ki so potrebne za potek vseh fizioloških ali biokemikemičnih procesov in reakcij v organizmu
- živlai jih dobivajo iz okolja
- lahko so vir energije, gradbeni material ali učinkovine, ki sodelujejo v življenskih procesih
- moremo vedeti prisotnost HS v naravi in kakšno funkcijo imajo v organizmu

15

za kaj so potrebne hranljive snovi?

- da organizem vzdržuje svoje osnovne življenske funkcije, raste, dela, proizvaja in se razmnožuje.

16

kako poimenujemo prehrano človeka in kako prehrano živlai?

človeka: hrana (food)
žival: krma (feed)

17

kaj je zauživanje (konzuamcija) krme?

prvi neposredni kontakt med organizmom živlai in hrnaljivimi snovmi krme

18

opiši prebavo

- nadalje približa hranljive snovi organizmu

- prebavljive hranljive snovi se iz prebavil vsrkajo(absorbirajo) v kri in se prenašajo po organizmu

- v tkivih in organih potekajo procesi presnove
(metabolizma), procesi, v katerih organizem iz hranljivih snovi izkorišča energijo, preoblikuje jih ter vgrajuje v tkiva in organe v procesih rasti in razvoja ali v enega od koristnih izločkov.

19

opis prebave na kratko

delovanje prebavnih encimov, razgradnja in nato resorbcija, ki ji sledi metabolizem ali presnova.

20

kdja se an različne načine izločijo hrnaljive snovi?

- ko so izrabljene
-ali če jih organizem ni sposoben izkoristiti

21

kje se nahajajo izločki prebave (urin, blato)

v sistemu tla-rastlina- žival-človek

22

kaj je presnova?

- je skupek (kompleks) kemijskih ali biokemijskih reakcijv organizmu
- anabolične in katabolične reakcije v različnih celicah organizma

23

kaj so presnovki ali metabo0liti?

več tisoč različnih kemijskih snovi, organskih inanorganskih, ki se neprestano spreminja in reagira v milijardah različnih anaboličnih in kataboličnih reakcij v različnih celicah organizma.

24

kdo oskrbuje cleice z metaboliti?

krma oz. hranljive snovi v njej.

25

koliko procentov dohodka kmetijstva predstavljajo proizvodi, ki jih pridobimo z rejo živali?

70-80%

26

koliko procentov stroškov 40 do 70 % stroškov polne lastne cene živinorejskih
proizvodov predstavlja krma ?

40-70%

27

kaj vse je odvisno od prehrane?

- količina proizvodov
- kakovost proizvodov
- učinkovitost mišičnega tkiva (delo, šport)
- 'plodnost plemskih samcev in samic
-sposobnost preživetja novorojenih živali
- zdravstvenos tanje živlai
-življenska doba živlai
- gospodarnost prireje

28

kaj je memtabolomika?

- molekularne metode s katerimi določamo metabolite, s čimer smo dokalali, da se je neka HS razgradila

29

ali narava vpliva na prehrano?

-ja. razlika je v prehrani če je sušno ali namočeno leto

30

primer obogatenen namenske hrane?

- jajca z lanenin semenom so obogatena z omega 3

31

katera 2 vidika zakonodaje imamo za področje prehrane živali?

1. Kakovost oz. kvaliteta: agronomoi in živinorejci
* zahtevki o kvaliteti surovin, krme in krmil ter dodatkov k krmi
2. Zdravstevno varstvo oz. varnsot živali : veterinarji

32

na katere hranilne snovi lahko največ vplivamo?

močan vpliv:
- količina in sestav maščobe
-mikroelementi (J, Se)
-vitamin A in karotini (v maščobah topna vitmaina)
-vitmain E (v maščobah topen)

srednje velik:
- količina proteinov

majhen vpliv:
-vitamin D (v maščobah topen)
-v vodi topni vitamini

ni vpliva:
- kakovost proteinov,
- makroelementi in
- mikroelementi Fe in Cu

33

povej celo ime zakonodja za prehrano živali

ZAKONODAJA R Slovenije,NAMENJENA PODROČJU PREHRANE ŽIVALI

34

pokmembni zakoni v slovenski zakonodaji za podorčje prehrane

- zakon o veterinarstvu
- zakon o kemtijstvu
- zakon o veterianrskih merilih skladnosti
- zakon o krmi

35

drži ali ne drži: zakon določa le neoporčenost hrane.

drži

36

s čim določamo vrednsoti in pravilnsoti prehrane?

s pravilnikom

37

opiši zakon o veterinarskih merilih skaldnsoti

- določa merila skladnsoti s predpisi, ki jim morajo ustrezati živalski proizvodi in krma z vidika varnosti
*ali je notri v krmi vse tako kot piše na dekalraciji
- določa nivo kakovosti labo. preizkušanja
- določa Pravice in dolžnosti nosilcev dejavnosti na področju krmein laboratorijev s tega področja
- določa monitoring in ukrepe sankcioniranja v primeru uporabe prpovedanih ali omejenih substanc
- določa Postopki preverjanja skladnosti krme z vidika varnosti
-uradni veterianrski andzor, ko s einšpektor najavi : za zagotovitev skladnosti krme z zakonodajo EU o krmi in živilih

38

kaj pravi zakon o kemtijstvu

- Določa cilje kemtijske politike
- Varnost živil rastlinskega izvora v primarni proizvodnji
- Kakovost živil v vseh fazah proizvodnje , predelave in prometa
- Varovanje interesa potrošnika
- Označevanje in promet pridelkov

Inšpekcijski nadzor (kmetijski, za varnsot živil, veterianrski…)

39

kaj ureja zakon o krmi?

- varnost krme rastlinskega izvora v primarni proizvodnji,
- Kakovost krme
- Dovoljenja GSO: varnost in kakovost GSO krme
- Uporaba krmnih dodatkov in proizvodov, ki so neposredni ali psoredni vir beljakovin
- Označevanje krme
- Registracija obrata
- Laboratorji - določanje uradnih in raziskovalnih

40

kako s eje v zadnjih letih spremenila intezivnsot živinorejske proizvodnje?

-proizvodnaj mleka: 60% +
-dnevni prirastek prašičev: +160%
-poraba krme za 1kg prirasta: -38%
-dnevni prirastek perutnine: +250%
-poraba krme za 1kg prirasta: -51%
- nesnost: +115% (280 jajc jih sedaj zensejjo v povprečju)

41

kaj je hrana ali krma?

to so tiste snovi v naravi, ki jih človek ali žival lahko zaužije, prebavi in izkoristi

V krmi so prisotne enake snovi, kot jih najdemo v živalskem organizmu.

42

kaj je krmljenje?

to je dajanje ali preskrba živali s krmo

43

kaj je krmilo?

je vrsta krme, določenega izvora in značilne sestave, ki jo žival lahko zaužije, prebavi in izkoristi

44

kaj je hranljiva snov?

(hranilo) je sestavni del krme (krmila, živila) z določenimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi

omogočajo:
- življenje
- rast in razvoj (meso, maščobe, vezi, kite, kosti...)
- prirejo (mleko, jajca, volna)
- mišično delo
- razmnoževanje

- poznamo več kot 100 različnih hranljivih snovi

- Koncentracija hranljivih snovi je v različnih krmilih različna.

45

kaj so presnovki?

(metaboliti) so kemijske snovi, ki izvirajo iz hranljivih snovi krme ali nastajajo v prebavilih in v procesih presnove (metabolizma)

46

viri krme za gospodarrsko pomembne živali

- rastline
*žita
- ostanki predelovalne industrije rastlinskih in živalskih proizvodov
*otrobi
*koruzna moka
*tapioka
*kostna in ribja moka danes prepovedani

47

kje je danes več fokusa pri krmi gospod. pomembnih živlaih na ogljikovih hidratih ali maščobah?

na ogljikovih hidratih je fokus
- npr. žita

48

s čim s ehranijo rakava tkiva?

- z O.H. in ne z maščobami
- nato se hranijo s sadjem in zelenjavo = vlaknini

49

kaj omogočajo živlaim snovi iz krme? kakp še drugače rečemo tem snovem?

- življenje
- rast in razvoj (meso, maščobe, vezi, kite, kosti...)
- prirejo (mleko, jajca, volna)
- mišično delo
- razmnoževanje

- rečemo jim hranljive snovi ali hranila

50

ali so v krmi prisotne enake snovi kot jih najedmo v živalskem organizmu?
kakšna je razlika?

DA

- edina razlika med oranizmom živlai in krmo je v različni kemijski sestavi teh snovi kot tudi v različnih količinah, ki so v rastlinskem oziroma živalskem organizmu prisotne.

51

koliko imajo živlai ogljikovih hidratov?

- jih nimajo. oz. edino kot zaloga v glikogenu

52

kje prevladujejo oglijkovi hidrati in kako pomembni so za živali?
malo povej lastnosti O.H

- prevladuejjo v rastlinah ; so posnovni gradbeni material stene rastlinskih cleic ali pa se nalagajo kot rezervna energija (škrob)

- so pomembne hranljive snovi za živlai. vendar pa je njihova vsebnost v živalskem organizmu zelo majhna - 1% skupnih sestavin predstavljajo

- Hitro se razgrajujejo in sodelujejo predvsem v presnovienergije in tudi v drugih presnovnih procesih.

- Odvečna energija se nalaga v obliki presnovno aktivneali rezervne maščobe.

53

katero žito vsebuje veliko beljakovin?
(žita ponavadi vsebujejo več O.H)

- ajda

54

voda v rastlinah

- običajno vsebujejo več vode kot živlai
- vsebnost je odvisna od starosti rastline in dela rastline
- zelene rastline: 75-preko 90%
koren: več kot 90%
gomolj. več kot 80%
žitna zrna: do 13% oz. manj kot steblo in listi
seno, briketi: 10%
briketi za pse mačke: 2-3%
če imamo dieto in povečamo vsebnost vlaknin: 10-12%
- s staranjem rasltien vsebnost vode v zelenih delih upada
*mlada trava primerna za pašo: 85%
*stara trava: 80%

55

kdaj je vedno več vlaknin v rastlinah.
kdo rabi več včaknin krave molznice ali konji?

- ko trave in druge rastline lesenijo
- konji rabijo več vlaknin (30%)
-krave molznice rabijo več hranilnih snovi

56

voda v organizmu živali

- odvisna od starosti
*s starostjo upade
- mladiči: 75-80%
- zdravi odrasli: 55-60%
- voda v organizmu ni eneakomerno razporejena
*največ v krvi, srce, pljuča, ledvica
*zelo malo kostnina
*najmanj maščobno tkivo
-največji procent vode vsebuje kobilje mleko, najmanj pa mleko od kunke

57

kako se glasi preprosta kemijska sestav aodrasolega organizma?

- voda: 55-60%
-maščobe: 18-25%
-beljakovine: 15-20%
-rudninske snovi: 3-4,5%

58

biološki pomen hranljivih snovi --> naštej osnovno razdleitev

- energiske snovi
-strukturne snovi
- učinkovine
- neuporabne in škodljive snovi v krmi

59

kaj spad amed energijske snovi?

- ogljikovi hidrati
- belajkovine
- maščobe, organske kisline, alkohol...

60

kaj spada med strukturne snovi?

- belajkovine in maščobe
- anorganske snovi: spojine kalcija, amgenzija, fosforja
- voda

61

kaj spada med učinkovine?

- V krmi: vitamini, rudninske snovi,, aminokisline, maščobne kisline
- V organizmu: encimi, hormoni

62

kaj spada med neuporabne in škodljive snovi v krmi?

- Lignin, suberin, kutin, voski, eterična olja,barvila, alkaloidi, glikozidi, droge idr.
- toksini

63

kaj so esencialne hranljive snovi?

So spojine, ki jih organizem sam v svoji presnovi ni sposoben
sintetizirati ali pa jih lahko le v omejenih, nezadostnih
količinah.

- aminokisline
- večkrat nenasičene maščobne kisline
-vitamini in rudninske snovi
- surove vlaknine

64

katere snov še v prehrani opisujemo kot esencialno? kje so potrebne. kaj vpliva na lastnosti surove vlaknine?

-surove vlaknine

- pomembne so v prebavilih
- potrebne so njene mehanske funkcije v prebavilih;
- potrebne so tudi za mikrobno prebavo.

- kemijska sestava surove vlaknine
- fizikalnih (strukturnih) lastnosti krme, ki surovomvlaknino vsebuje.

65

katere živlai potrebujejo več surovih vlaknin? katere manj?

- konji
-govedo
-kunci (rabijo seno, semena so prebogata za njihovo prehrano)

- prašiči in mesojedi v svoji prehrani potrebujejo manj SV

66

ali so vitamini in rudninske snovi esencialne hranilne snovi? za kaj so potrebni?

- da
- potrebni so kot učinkovina in kot strukturna snov

67

neka snov je esencialna, če lahko dokažemo, da njeno pomanjkanje v obroku:

- Omejuje zauživanje (konzumacijo) krme
- Zavira rast živali
-  Omejuje možnosti za prirejo (količina in kakovost proizvodov)
- Povzroča plodnostne motnje
- Povzroča patološka dogajanja v organizmu (specifična in nespecifična obolenja)
Skrajšuje življenjsko dobo živali
- Če je opisano in dokazano njeno delovanje v presnovi
- Če je strukturna snov
- Če lahko dokažemo, da njen dodatek v obrok prepreči motnje in če se simptomi ob ponovnem pomanjkanju spet pojavijo
- Če lahko ugotovljene zakonitosti dokažemo pri različnih vrstah živali

68

kakšna so potrebna znanja pri ugotavljanju esencialnosti snovi?

- Metode za kemijsko določanje snovi in njihovih presnovnih produktov v različnih vrstah vzorcev
- Vsebnosti v tleh (rudninske snovi); kako jih lahko izkoriščajo
- Vsebnosti v rastlinah
- Vsebnost v vodi
-  Funkcije v rastlinah in mikroorganizmih

69

na čem temelji znanje o esencialnih hrnaljivih snoveh? kaj vse analiziramo?

- na sodobnih kemijskih in biokemijskih analitskih metodah ( analiziramo zaneslijvo, natnačno in ponovljivo)

- analiziramo:
*esencialne hrnaljive snovi,
*produkte njihove fiziološke presnove
*snovi, ki so produkti motene presnove.

70

s čim ugotavljamo vsebnsot hrnaljivih snovi v krmi?

- s kemijskimi analizami vzorcev krme

71

koliko skupin imamo pri weendski analizi?

6

72

zakaj izraz surovo?

- Surovo - v tem pomenu pomeni približno
- Ni 100%
- Možno da so v postopku, podatku napake

ker npr surove beljakovine ne vsebujejo samo beljakovine ampak vsebujejo tudi snovi , katerih del je dušik, ki niso prave beljakovine

73

kaj je weendska analiza. zakaj ime weendska analiza. kdo jo j eprvi delal. kdaj?

-weendska analiza je kemijska analiza krme po določenih skupinah hranljivih snovi.
- po kraju Weende pri Göttingenu v Nemčiji
- Henneberg in Stohmann
- 1860

74

kaj dolčimo po weendski analizi?

- surove beljakovine
- surove maščobe
- pepel
- vlaga oz. suha snov
- surova vlaknina
*netopna vlaknina
*tu so ogljikovi hidrati

vseh teh 5 dobimo z analizo v laboratoriju

- brezdušične ekstraktivne snovi (BES)
*dobimo z izračunom
*topna vlaknina
*določa se oglijkove hidrate

75

kako določimo količino suhe snovi po weendski analizi?

vzorec sušimo do konstantne mase
(cca. 4 ure) pri 105 C (103 C ). Kar ostane je SS.

76

kaj je surova voda?

ker lahko pri sušenju iz vzroca poleg vode izhlapijo tudi druge hlapne snovi (organske kisline, amoniak., eterična olja...)

- torej surova voda= vse kar je izhlapelo

77

sveža snov-suha snov = ?

= surova voda

78

kaj moramo anrediti če želimo d aizhlapi le voda?

- vzorce sušimo v vakumu pri nižji temperaturi = liofilizacija
*ne sodi v sklop weendske analize

79

kateri 2 snovi sta v sušini?

- organska snov
- anorganska snov

80

kako dobimo anorganske snovi? kdaj dobimo surovi pepel

- vzorec sežgemo pri 550 C
*Na začetku nižja temperatura da osušimo, nato sežgemo
*tako sežgemo vse organske snovi
- surovi pepel dobimo ko stehtamo anorganske snovi po sežigu

81

kako dobimo vsebnost organskih snovi?

- z izračunom.
- od mase suhe snovi odštejemo maso anorganskih snovi
(pepela):
SS-SP=OS

82

ali določamo pri weendksi analizi vsebnost vsakega elementa?

NE

83

kaj pomeni če je delež pepela v silaži ali senu visok (14-20%)

prišlo je do kontaminacije z zemljo.

84

kaj pomeni visok delež SP v vzorcu

- vzorec vsebuje primesi

85

kaj s enahaja v pepelu?

- elementi (rudninske snovi)
- primesi anorganskega porekla
*lahko škodljive

86

kako določimo primesi v pepelu?

- SP raztopimo v kislini
*V kislini netopen pepel so primesi
(blato, pesek, glina).
*Čisti pepel (rudninske snovi) je topen v
kislini.

87

kaj so SB po weendski analizi?

- vse snovi v vzoru, ki vsebujejo dušik (vse dušikove spojine).

88

kako določimo SB v vzorcu?

z metodo po Kjedhalu.

- razklop z žveplovo kislino, destilacija in titracija sproščenega amonijaka.

tako določimo vsebnost dušika v vzorcu

- da dobimo vsebnost SB v vzorcu moramo izračunati.

g SB= g N x 6,25

89

koliko je po dogovoru v surovih beljakovinah dušika?

16%

90

kaj spada v skupino surovih beljakovin?

- prave belajkovine
- amidi
- nebeljakovinske dušikove spojine (NPN)
*organizem jih ne more uporabit kot vir aminoksilin

91

katere so spojine ki niso prave beljakovine in spadajo med SB?

- amonijak,
- sečnina,
- nitrati, nitriti,
- dušik vsebujoči glikozidi,
- različni alkaloidi,
- nukleinske kisline
- tudi v vodi topni krajši peptidi
- vse proste aminokisline.

92

kako kemijsko ločimo prave beljakovine od nebeljakovinskih dušikovih spojin?

- raztopimo SB in dodamo bakrov hidroksid ali tanin
* v kislem mediju se prave beljakovine oborijo
*nebeljakovinske dušikove spojine pa ostanejo v raztopini

93

kaj so SM?

-surove maščobe
- snovi, ki so topne v organskih topilih
*eter
*benzen
*kloroform

94

kako določimo SM?

-iz vzorca jih ekstrahiramo z etrom (v soxletovem aparatu) ali z drugim primernim organskim toilom (petroleter)

95

kakšni so še drugi izrazi za SM?

- etrov ekstrakt
-lipidi

96

kaj se ekstrahira ko določimo SM ?

- enostavne maščobe:
*trigliceridi maščobnih kislin

- sestavljeni gliceridi
*glikolipidi
*fosfogliceridi

- snovi, ki niso gliceridi
*sfingomielin
*cerebrozidi
*voski
*steroidi
*terpeni
*eikozanoidi

97

kakšna je posebnost pri ekstrahiranju živalskih beljakovin?

- pred ekstrahiranjem moramo razbiti strukturo materiala
*to moramo anrediti npr. pri mlečnih proizvodih, kostni moki, kvas

- torej najprej opravimo razklop z klorovodikovo kislino in anot določimo etrski ekstrakt
*dobljene maščobe pri tem postopku imenjujemo skupne maščobe

98

kaj je psoebnsot fosfolipidov pri weendski analizi? naštej te fosfolipide.

- topne so v etru in vsbujejo v svoji molekuli tudi dušik --> torej nastopajoi pri weend. analizi v dveh skupinah hranljivih snovi: SB in SM

- lecitin
-cefalin
-sfingomielin

99

povej nekaj o licetinu

- je prava maščoba - fosfolipid
- zastopan je pri SM in SB
- glavni vir lecitina je sojino olje
- kot prehrambeni dodatek za boljšo koncentracijo
-veliko ga najdemo v možganih piščanca, ovce, človeka
- je predhodnih nevrotransmitorja acetilholina
*pozitivni učinki na možgane in spomin pri osebah z blažjimi kognitivnimi motnjami
- najdemo ga tudi v živalskih in rastlinskh tkivih, rumenjaku, sončnicah, ribah, ikrah, žolču, venski krvi
- ena od glavnih sestavin fosfolipidnega dvosloja celične membrane
- če imamo uravnoteženo prehrano je zadostna sinteza v jetrih.

100

kaj sestvlja lecitin?

- fosofrna kislina
- holin
- mašč. kisline
- glicerol
- glikolipidi
- trigliceriid
- fosfolipidi

101

kaj je SV?

- surova vlaknina
- je ostanek vzorca krmila, ki ga kuhamo v razredčeni žveplovi (VI) kislini
(kislo okolje kot v želodcu), v kalijevem lugolom (bzično okolje kot v črevesju) in nato še izpiramo z vodo, alkoholom in etrom

- je zmes težko topnih, kemično različnih snovi, ki večinoma sodijo v skupino O.H.

102

starejša kot je rasltina več ima.. ?

lignina

103

kaj predstavlja SV?
kaj spada v skupino SV?

- skupina netopnih snovi v vzorcu krme

- v skupino SV spadajo:
* celuloza
*del hemiceluloz
*pentozani
*lignin
*kutin

104

katera je lastnost na podlagi katere določamo SV?

- TOPNOST

105

kaj je strukturna SV?

ogrodne snovi rastlin: stebla, ovojnice semen

106

kaj vsebuje brezdušični izvleček (BDI) oz. brezdušične ekstraktivne snvi (BES)
kaj opisuje BDI?

- vsebuje tiste številne lahko topne snovi, ki prid drugih skupinah weendske analize niso bile zajete.
- Opisuje vsebnost topnih ogljikovih hidratov v vzorcu.

107

ali BDI določimo ali izračunamo?

izračunamo

108

kako izračunamo BDI

od mase sveže snovi vzorca krmila odštejemo mase vseh skupin hrnaljivih snovi, ki smo jih določili:

BDI= sveža snov krmila- surova voda - SP-SB-SM-SV

109

kaj predstavlaj BDI?

- heterogeno skupino snovi:
- polisaharide z alfa-glikozidno vezjo med molekulami monosaharidov
*škrob
*inulin
- oligosaharidi
-monossaharidi
-fruktozani
-pektini
-topni deleži celuloze in hemiceluloze

110

kaj je inulin?

- diabetska vlaknina v jogurtu in vodi

111

prednsoti weendske amndske analize

- dogovojnrjena in standardizirana metoda
*rezultati so točni, ponovljivi in primerljivi
- hitra, ensotavna, en zahteva preveliko opreme in vleikih stroškov
*učinkovita uporaba v praksi
- iz nje izhaja pomemben del uporabnih zakonitosti v prehrani živali

112

koliko časa traja weendska analiza?

2 dni

113

katere metode so cenejše od weendske analize?

spektrofotometrične

114

slabosti weendske analize

- določamo lče skupine HS
*HS v isti skupini so po svoji sestavi in fizioloških vrednsoti lahko različne
- hlapne snovi (hlapne mašč. kisline in arome) ob sušenju vzorca izhlapevajo --> vsebnost SS v vzorcu ni točna
- rezultat SP ni čisto korekten, ker ob sežigu nekatere anorganske snovi izhlapevajo
- nekatere dušikove spojine (npr. fosfolipidi) se pojavljajo kot rezultat meritev v 2 skupinah: SB in SM
- vse anlitske napake pri izračunu BDI se seštejejo.
- ni natančna --> napake

115

kaj ej anjvečja slabost weendske anlaize?

- delitev ogljikovih hidratov na SV in BDI
- prvotno naj bi ločiči bolj prebavljive OH (BDI) od manj prebavljivih (SV)
- v nekaterih primerih se zgodi, da je prebavljivost SV večja od prebavljivost BDI, kar je v nasprotju s samo zasnovo anlize
*do tega pride ker analiza SV zajeme pri različnih krmilih le večji ali manjši dle ogrodnih snovi, drugi del teh snovi pa ostane v raztopini in ga označimo kot BDI

116

razdelitev OH po Van Soestu.

- 60-ta leta 20.st.
- dopolnjen analizni sisitem
-sistem razvrsti OH v različne skupine na osnovi topnsoti v različnih topilih
*namesto SV in BDI določimo 4 skupine snovi
- OH se priključi tudi tist del pepela, ki se v uporabljenih topilih ne raztopi

117

kaj sestavlja skupine OH po Van Soestu?

- NDV
- KDV
- ORGANSKI OSTANEK

118

kako je van soest razčlenil SV>?

- celuloza
- hemiceluloza
- lignin

119

kaj je NDV?

- v nevtralnem detergentu netopna vlakna = NDF (po angleško)
- je frakcija vlaknine, določene kot ostane oz. nerazgrajeni del po enournem kuhanju vzorca v raztopine nevtralnega detergenta

- predstavlja vsoto ogrodnih snovi
*celuloza
*hemiceluloza
*lignin

120

kaj je KDV?

- v kislem detergentu netopna vlaknina = ADF
- je frakciaj vlaknine, določena kot ostanek oz. nerazgrajeni del po enournem kuhanju vzorca v ksilem detergentu

- vsebuje: *celulozo
*lignin
*kutin
*v kislinah netopni pepel

121

kaj ej organski ostanek (OO)

- predstavlja snovi, ki so poleg SP, SB, SM prisotne v celicah
- ga izračunamo
- z andalnjimi analizami ga laho natančneeje določimo:
*vsebnsot škorba, sladkorja...

122

kako lahko izračunamo surovo hemicelulozo?

-surova hemiceluloza= NDV-KDV
- surova celuloza = KDV- KDL

123

Prednosti van soesta

- skupine hranljivih snovi, ki jih na tan način določimo, so vleiko bolj primerljive s tem, kar se dejasnko s krmo dogaja v prebavilih živlai
- zelo pomembne so določitve po Can Soestu pri voluminozni hrani ker obstaja korelacija med vsebnostjo KDV v krmi in prebavljivostjo te krme

124

katere anlize mormao opraviti za redno delo pri prehrani živlai

- weendska analiza
- analiza po Van Soestu

125

ikkatere dodatne analize poznaš?

- določitev posmaeznih OH (mono in oligosaharidi, škrob..)
- analiza aminokislinske sestave belajkovin
*pomembana za pse in mačke
-analiza vsebnosti nebeljakovinskih dušikovih spojin
- Analiza vrst maščob in vsebnost maščobnih kislin v trigliceridih
-  Analiza vsebnosti nižjih hlapnih kislin v silažah (ocetna, propionska,
maslena, mlečna)
- Analiza vsebnosti vitaminov in elementov (rudnin)
- Mikrobiološke in biološke analize krmil
- Analize toksinov, estrogenov, antiestrogenov, strumogenov itd.

126

katere nižje hlapne kisline so v silaži?

- ocetna
- propionska
- maslena
- mlečna

127

kaj nas pri prežvekovalcih in surovi vlanini zanima?

- celuloza
*izkorišajo jo vampovi mikrobi za prehrano
- lignin
*neperebavljiv

128

voluminozna krma, več kot ima celuloze bolj je ..?

bolj je prebavljiva

129

kateri laboratoriji opravljajo analizmo krme?

KIS= kmetijski inštitut slovenije
*opravlajajo veliko analiz
*centralni laboratorij--> agrokemijski laboratorij
*Analiza tal, medu in drugih prehranskih izdelkov, krme, gnojil in sredstev za varstvo rastlin, mikotoksini, nitrati, nitriti



KGZ= kmetijsko gozdarski zavod
*analize zemlje, krme in mleka
*živila in krma
*krma; weendska analiza


NLZOH= nacionalni laboratorij za zdravje, oko0lje, hrano

130

ko delamo analizo krma kaj je razlika pri rastlinski in živalskih beljakovinah?

- pri živalskih belajkovinah moramo prej narediti hidrolizo

131

kaj so OH?

- so enostavne in sestavljene organske spojine
- sestavljeni so iz:
*ogljika
*vodika
*kisika
*nekateri tudi : dušik, žveplo, fosfor
- količinsko predstavljajo največji del organske snovi na zemlji
- v rasltinah tvorijo 3/4 njihove sušine
- v živalskem organizmu se OH ne skladiščijo enako kot pri rastlinah. skladišičimo jih zelo malo v obliki glikogena v miđšicah ali jetrih.
- OH pridobivajo živali iz rastlinske mase

132

kako nastanejo OH?

- nastajajov rastlinah v procesu fotosinteze

133

kaj je fotosinteza? zapiši enačbo fotosinteze.

- je biokemijska reakcija, ki omgooča življenje na našem planetu

- rastline izkoriščajo sončno energijo, in jo s pomočjo klorofila pretvorijo v kemijsko vezano energijo molekule glukoze.
rastlina nato to energijo porabi za sintezo srugih sebi lastnih org. spojin (oligodaharidi, polisaharidi, beljakovine, maščobe, vitmaini) in za izkoriščanje anorg. snovi, ki so potreben za njihovo rast, razvoj, razmnoževanje

- 6C02 + 6H20 + 2816 kJ = C6H12O6 + 6 O2

134

kaj se zgodi z OH pri presnavljanju v živalskem telesu?

- OH se razgradijo do ogljikovega dioksida in voda
- sprošča se energija.

135

kakšno funkcijo imajo OH v živlaskem telesu?

- razgradijo se do ogljikovega telesa in vode --> sprosit se energija
- funkcija v presnovi
- sestavni dlei nekaterih hormonov, sestavin iz haterih o zgrajene kosti, hrustane, vezivno tkivo
- pomembni v sluzeh, snoveh specifične za posamezne krvne skupine, snoveh, ki preprečujejo strjevanje krvi
- penttozi riboza in dekstroza sta sestavni del molekul nukleinskih kislin
- v glikolipidih OH povezani z maščobami
- v glikoproteinih OH povezani z belajkovinami

136

lastnosti lignina

- po strukturi en spada med OH
- omenjali smo ga pri vlakninah

137

drži ali en drži. ne-sladkorji niso sladki.

DRŽI

138

kaj je značilnost sladkorjev?

- sladek okus
- so v vodni topni

139

kako imenujemo sladkorje z enostavno molekulo?

monosaharidi

140

kako nastopajo penotze v rasltinah?

- v polimerizirnai obliki kot:
*pentozani
*sestavni del hemiceluloz

141

s katerimi oblikami monosaharidov se sr4ečujemo v organizmu živlai?

- s pentozami
- s heksozami

142

pomemben del česa sta riboza in deoksirib0oza v živalskih celicah?

- sestavni del nukleinskih kislin
- vitmainov
koencimoc

143

KATERI HEKSOZI STA NAJPOMEMBNEJŠI?

- glukoza
- fruktoza

144

kaj je posebnost galaktoze in manoze?

- ne nastopata samostojno, ampak v molekulah oligosaharidov in polisaharidov

145

opiši oligosaharide

- nastajajo s povezavo dveh ali več molekul monosaharidov
- število molekul iz monosahridov ne sme presegat 10
- največ oligosaharidov je iz 2 molekul = disaharidi

146

kateri disaharid je anjpomembnejši?

saharoza

147

kej najdemo saharozo?

- SLADKORNI TRS
- SLADKORNA PESA
- ZRELO SADJE

148

kje najdmeo laktozo? opiši jo

- najdmeo jo v mleku
- je mlečni sladkor
- je manj sladka
- v črevesju povečuej ksilost vsebine --> preprečuje razvoj nezaželenih mikororganizmov
- počais se prebavlja

149

kaj je maltoza. kje se nahaja?

- je vmesni produkt razgradnje škroba
- je v klijočih semenih in pivskih tropinah

150

kaj najdmeo v melasi?

- trisaharid rafinaza

151

kaj je malasa?

- temen gost sirup
- pridobivamo jo s stiskanjem sladkorne pese ali trsa
- ima izjemno hranilno vrednsot
- dodajamo jo živali ko ješčnost pade
*predvsem po porodu
- dajemo jo največ prežvekovalcem, nekaj tudi prašič, perutnina

152

kaj je posebnost OH iz velikega števila molekul monosaharidov? kako jih dleimo?

- niso sladkega okusa
- niso več vsi topni v vodi
- ne kristaliziraj
- delitev:
*polisaharidi*kompleksni OH

153

kaj je značilno za kompleksne OH?

- povezujejo se z drugimi snovmi
*glikolipidi
*glikoproteini

154

lastnosti polisaharidov

- nastanejo s sestavljanjem večjega št. molekul monosaharidov
- velika moelkulska masa
- v rasltianh so kot:
*rezervne snovi
*ogrodje celic =strukturni polisaharidi
- količinsko predstavljajo najpomembnejšo skupino hranljivih snovi v krmilih rastlinskega izvora

155

ali tudi v živalskem organizmu polisaharid (glikogen) nastopa kot rezervna snov?

ja.

156

kdo količinsko predstavlja najpomembnejšo skupino hranljivih snovi v krmilih rastlinskega izvora?

- polisaharidi

157

kako dleimo polisaharide'

- homoglikani
*sestavljeni iz večjega števila molekul enega monosaharida
- heteroglikani
*povezujejo se molekule različnih monosaharidov

158

kateri so najpomembnejši med homoglukani?

- glukani

159

opiši glukane

- sestavlejni so iz večjega števila glukoz
- različne vrste vezi v različnih glukanih

160

med homogliakne spada tudi škrob. opiši ga.

- je polimer glukoze
- molekule glukoze so med seboj povezane z alfa glikozidno vezjo
- organizem živali z lastnimi encimi v prebavilih celpi alfa-glikoz. vezi
- ni enotno oblikovana snov
- večino Škorba v zrnu je AMILOPEKTIN (zunanja plast zrna)
*razvejane molekule
*niso topne v vodi
*alfa-1,4-glikozid vezi in alfa-1,6-glikozid vez
20% je AMILOZE(notranjost zrna)
* enostavna, nerazvejana molekula, *topna v vodi
*alfa,1-4, glikozid. vez

161

v katerih rasltinah je škroba vleiko kot rezervna snov? kako se nalaga?

- zrna (pšenica, ječmen)
- gomolji (krompir, tapioka)

- nalaga se v obliki majhnih zrnc, ki so različno oblikovana pri različnih vrstah
*mikroskopska identifikacija

162

kje je malo škroba?

- v listih in steblih rastlin

163

kdaj delamo mikroskopsko analizo? kaj gledaš pri njej?

- ko preverjamo krmno mešanico

- gledaš:
*rastlinska vlakna
*rastlinske luske
*škrob

164

opiši glikogen

- po zrgradbi podoben amilopektinu
- topen v vodi
- iz koelkule glukoze
- rezervni OH v živalskem telesu
- vloga v presnovi OH in energije v živalskem telesu
- v živalskem teleus ga je sorazemrno malo
*najdmeo ga v mišičnem tkivu in v jetrih
*večjih rezerv živla en more ustvariti
- če živla pred zakolom nekaj časa neje, začne izgublajt glikogen iz mišic --> negativen vpliv na senzorično kakovost mesa
- glukoza iz glikogena je potrebna v encimskih procesih zorenja mesa

165

opiši dekstrine

- VMESNI PRODUKT PRI RAZGRADNJI ŠKROBA IN GLIKOGENA
- MANJŠE MOLEKULE
-topne v vodi
- v prebavi razgradijo do amltoze in anprerj ti do glukoze

166

opiši celulozo

- škrob sestavljen iz molekul glukoze, ki so emd seboj povezane z beta glikozidnimi vezmi
*te vezi razgradijo le encimi mikroorganizmov, medtem ko jih žival z lastnimi prebavnimi encimi ne more
razgraditi
- je sestavni dle stene rasltinskih celic
- celuloza je ponavadi prepletena povezana z drugimi polisaharidi in z gininom
*v čisti obliki je le v vlaknih bombaža

167

kako žival prebavlja celulozo?

s pomočjo mikroorganizmov v prebavilih

168

kaj so fruktani

- so homoglikani seestavljeni iz molekul fruktoze
- rezervne snovi v nekaterih vrstah rastlin
- zelo znan je inulun

169

opiši inulin

- je fruktan
- majhan molekulska masa --> je topen v vodi
- kot rezervni OH v : *koreninah sladkega krompirja,
*artičokah
*cikoriji
- dodajamo ga v jogurt, hrani psov, mačk, je v radenski
- spodbuja koristno mikrofloro in poamga pri prebavi
- je ne sladkor in vlaknina

170

kaj vse sestavlaj radensko?

- fukcionalni dodatki:
* prehranske vlaknine - npr. inulin
*L-karnitin
*vitamini

171

opši hemiceluloze. kaj sestavlaj hemicelulozo?

- so heteroglikani, iz različnih vrst monosaharidov in z različnimi glikozidnimi vezmi so povezani
- so polisaharidi celične stene rastlin in so močno povezani s celulozo

sestavlja jo:
monosaharidi
*glukoza
*fruktoza
*galaktoza
*manoza
*ksiloza
*arabinoza
pentozani
*pentoze

172

kaj predstavlajjo pentozani*?

- do 20% suhe snovi rastlin
*podobno vrednost imajo kot celuloza

173

opiši pektine

- ,ed seboj podobni polisaharidi
- topni v vroči vodi
- sestavien priamrne celične stene in medceličnih prostorov
- zelo vleiko jih je v mehkih tkivih rastlin
*lupian agrmov
*pesni rezanici
- močno želirajo

174

kaj so gume?

- izcedki iz skorje ali listov rastli
- so tudi v nekaterih semenih
- prisotni so naravno, ali pa jih rastlian tvori ob poškodbah

175

kje so prisotne sluzi?

- rastlinska semena
- gomolji
- alge

176

kaj ej hitin?

- sesavljen polisaharid
- glavna sestavina zuannjega oklepa pri členonožcih

177

opiši lignin

- ni OH
- v rastlinskih celičnih stenah je tesno povezan s OH skupino
- kemijsko sodi v skupino polifenolov
- povzroča olesenelost rast. celičnih sten
*rasltini daje trdnost
*rasltini daje kemično in biološko odpornost
- zaradi njih so polisaharidi in beljakovine rastlinske celične stene slabše dostopne prebavnim encimom mikororganizmov
*celična stena v kateri je več lignina ostane nerazzgrajena

178

vsebnost lignina v rasltinah narašča z?

- narašča z razvojem rasltine

179

kdo vsebuje vleiko lignina?

- seno in slama, pripravlejna iz trave, ki je že odcvetela --> sta slabo rebavljivi krmili

180

kako povečamo prebavljivost organske snovi slame?

- vezi med ligninom in OH prekinemo s kemičnimi postopki
*obdelava z lugi
*obdelava z amoniakom

181

vplivi surove vlaknine na lastnosti krme

- težko topne (netopne v vodi, kislinah, lugih, alkoholih, etrru
- prebavijo s elahko samo s pomočjo mikroorganizmov v prebavilih
- organizem živlai v svoje prebavne sokove ne izloča nobenega encima, ki bi lahko razgradi snovi iz skupine SV --> zato vsebnost SV in njene lastnosti vpliva na PREBAVLJIVOST krme

182

od česa je odvisna specifilna teža krmila=

- od vsebnosti SV v krmilu
*snovi iz skupine SV imaj0o manjšo specifično težko kot druge skupine HS

183

kdo odloča o obsežnsoti( volumnu) krmila

- vsebnsot SV v krmilu

184

od vsebnosti SV v krmilu je odvisna:

- specifična teža krmila
- obsežnost (volumen) krmila

185

kaj je voluminozna krma? uporabnost je odvisna od?

- krma ki vsebuje veliko SV
lastnsoti prebavil posamezne živalske vrste
- od

186

kaj daje vlaknian krmi? katere lastnosti so s tem povezane?

- vlaknian daje krmi fizikalno strukturo
- poemmben lastnsoti krme:
*čvrstost
*lomljivost
*prožnost
*velikost delcev krme

187

od česa so odvisne fizikalne lasntosti krmil?

s katerimi mehaničnimi procesi prebave so povezane fizikalne lastnosti krmil?

- od količine SV v krmilih
- od vsebnsoti lignina v SV
*čim več je lignina v SV tem bolj so čvrstgi, dolgi, slabše prebavljivi delci krmila

- z emhaničnimi procesi prebave:
*Žvečenje
*napolnjenost prebavil
*motorika prebavili
*čas zadrževanja krme
*defekacija (lastnosti blata)

188

kakšne dodatne funkcije ima SV v prebavilih?

- veže vodo
- puferska sposobnost
-vpliva na vizksonost vsbeine
- izločanje prebavnih v

189

kaj pomeni izraz balast?

- delež nprebavljivih snovi krme
. omejuje količino HS, ki jo živla lahko dobi s krmo

190

kako je sestavljen obrok živali, ki čim več daje?

- čim manj balasta mora biti v obroku
- tem več prebavljivi HS

191

kakšna je dobro prebavljiva krma?

- vsebuje malo balasta
- vsebuje velik0o koncentracijo HS

192

kaj ej močna krma?

- krma ki vsebuje malo balasta
- je koncentrirana krma

193

za prežvekovalce in konje je pomembno da dobijo dovolj voluminozne prehrane.

drži

194

v katere 4 skupine po Van Soestu so OH razporejeni?

-NDV
-KDV
-KDL
-OO (organski ostanek)

195

v psotopku weendkse analize se OH pojavijo v 2 skupinah:

- SV
- BDI

196

pri akteri živali navajamo potrebe po vlaknini v deležu KDV?

- pri kuncih

197

kaj poemni izraz prehranska vlaknina- kakšen je še 2. izraz?

- t aizraz uporabljamo v prehrnai enprežvekovalcev
- lignin + polisaharidui
*človek ali žival kih z lastnimi prebavnimi encimi ne more prebavit

- neškrobni polisaharidi (nšp)

198

-kako delimo nšp? katere so emtode za določanej?

- topni v vodi
*gume, ektini, sluzi, beta glukani, delno ksiliani)
- niso topni v vodi
*celuloza
*večian hemiceluloz

- encimatsko- graviemtrične metode
*merijo skupno vresnost NŠP
- encimatsko-kmemiče
*identificirmao posemzni 0H v krmi

199

za kaj so poemmbni beta glukani?

- večja odpornost
- v rasltianh, kvasovkah

200

kaj poemni izraz strukturni ogljikovi hidrati oz. strukturne vlaknine?
zakaj so pomembni za prežvekovalce?

- skupina netopnih škrobnih polisaharidov + lignin
- za prežvekovalce je pomembnoi da obrok vsebuje dovolj njh.
*omogočajo normalne prebavne procese v predžlodcih

201

kaj poembi izraz nevlakninasti OH (NVOH)

- Tisti OH, ki so v vampu prežvekovalcev hitro in (skoraj) popolnoma prebavljivi
- tu anjdemo monosaharide
oligosaharide
- škrob
- del hemiceluloz in pektini

202

kaj predstavljajo nestrukturni OH?

- škrob
- sladkorji

203

kako določamo SM pri weendksi analizi?

- z estrakcijo z organskimi topili

204

kaj so lipoidi?

- snovi, ki jih ekstrahiramo z etrom in niso prave maščobe (voski, barvila..)
- živlaski organizem jih ne more izkoristiti

205

katera krma je revna z maščobami in bogata z barvili?

- voluminozna krma (trave, seno, silaže)

206

katere SM so v pretežni meri prave maščobe?

- živalske SM
- SM iz raznih rasltinskih semen

207

naštej nekaj lipidov, ki so pomembn v prebaviin presnovi organizma, a jih je v krmi malo

- fosfolipidi
- glikolipidi
- steroidi

208

kaj so prave maščobe?

- so gliceridi maščobnih kislin
- hidroksiline skupine glicerola so navadno zaestrene s 3 različnimi mašč. kislinami = triglicerid
- lahko tudi monglicerid = ena mašč. kislina, ali diglicerid=2 različnin mašč. kislini

209

opiši mašč. kisline

- so različno dolge verige ogljikovodikov z karboksilno skupino na koncu
- med c atomi so lahko brez, z eno ali z več dvojnimi vezmi.

210

kaj so ansičene mašč. kisline

med C atomi imajo enojno vez

211

kaj so nenasičene mašč kisline?

- iamjo eno ali več dvojnih vezi med C atomi

212

kako je urejeno poimenovanje mašč. kislin?
katere vrste poimenovanj lahko uporabljamo?

- po številu C atomov
- po številu in mestu dvojnih vezi

- kemijosko ime
-sistemsko ime
- trivialno ime
*ta se največkrat v praksi uporabljajo

213

delitev mašč. kislin gled ena št. C atomov

- kratkoverižne (2-8)
*le mlečna maščoba vsebuje take kisline
-srednjeverižne (10-16)
- dolgoverižne (18-36)

. v rast. in žđivlaskih maščobah najdemo različne deleže srednjeverižnih in dolgoverižnih mašč. kislin

214

od česa so odvisne častnsoti in funkcije maščob v prebavi in presnovi?

- od njene maščobnokislinske sestave

215

katere vrste nmaščob iam v rastlinah strukturono vlogo? kje so prisotni lipoidi v rasltinah?
kje v rastlianh se pojavljajo maščobe kot olja in imajo vlogo energijskih rezerv?

- surove maščobe

- v membrnaha in zaščitni plasti listov

- v plodovih in semenih

216

opiši biološki pomen maščob

- neposredno se izkoriščajo kot vir energije v organizmu živali
- vsbeujejo približno 2x več energije kot OH in beljakovine
- so rezervne snovi
-s trukturna vloga
*sestavni deli cleične membrane
* maščobno tkivo daje organizmu volumen, obliko
*izolacijska plast

217

ksaj uporabljjamo krmila ki vsebujejo veliko maščob?

- ko rabimo krmila, ki iamjo velike energijske vrednsoti
- torej takrat ko potrebujemo koncentriran, energijsko bogat obrok

218

kaj se zgodi z preobilnimi količinami organskih snovi obroka, ki se v presnovnih procesih en porabijo (OH, SB, SM)

- PRETVORIJO SE V TELESNO MAŠČOBO IN SE NALAGAJO KOT REZERVNE AMŠČOBE V MAŠČOBNEM IN MIŠIČNEM TKIVU

219

OPIŠI REZERVNE MAŠČOBE

- vsebujejo malo vode (15%)
- kot rezzervna energija jemašč. tkivo tudi do 6x bolj učinkovito od mišičnega tkiva

220

kaj se nalaga v maščobah?

- rezervne količine vitaminov, ki so topni v maščobah

221

drži/ne drži:: maščobe v obroku izboljušujejo absorpcijo vitmaino, topnih v maščobah.

drži

222

kje še sodeluejjo lipidi?

- sodeluejjo kot nsoilci elektronov
- sodleujejo kot aktivne snovi v encimskih reakcijah

223

KAJ JE KAROTEN?

- provitamin vitmaina A

224

ktere maščobe lahko sitetizira organizem sesalcev?

- nasičene maščobne kisline
- oleinska kislina
*nenasičen amašč. kislina
*ima prvo dvojno vez z metilnega konca verige na 9 C atomu

225

katere maščobe organiem sesalcev ne more sam sintetizirat?

Večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK), torej tistih z dvema
ali več dvojnih vezi

226

ali so VNMK (večkrat nenasičene amšč. ksiline) esencialne hranljive snovi? zakaj?

- da
- telo jih en more sintetizirat
- opravlajjo pa neobhodno potrebne naloge

227

opiši VNMK

- so enesncialne HS
- so gradniki cel. membran
*so povezane s pravilnim dleovanjem
- pomemban parakrina vloga v sintezi eikozanoidnih tkivnih hormonov
*kontraktilnost gladkih mišičnih vlaken, krvni tlak,
permeabilnost kapilar, zlepljenje trombocitov, imunski sistem, vnetni
procesi
- dleitev na 2 družini
*n-6 (omega 6)
*n-3 (omega 3)
moramo jo dodajat

228

kaj so eikozanoidni tkivni hormoni?

- imajo 20 C atomov

229

kateri 2 dvakrat in 3x menasičenih MK n-6 in n-3 vrste organizem ne more sintetizirati sma ker niam potrebnih encimov?

- n-6: linolna (LN)
- n-3 : linolenska (LNA)

230

katera olja in hrana vsebuje linolno kislino?

- olje makovih zrn
- konopljino olje
- orehovo olje
- oljnčno olj
- sončnično olje
- kokosovo olje
- jajčni rumenjak
sezamovo oje
- makemdamijino olje

231

kaj se tvori iz LN kaj iz LNA? od česa je odvisna sinteza?

- LN--> arahidonska kislina (ARA)
- LNA--> ekozapentaenojska ksilina (EPA) in dekozaheksaenojska kislina (DHA)

- sinteza je omejena in odvisna od oskrbe z LN in LNA ter od razmerja v njenem vnsou
*če se vnese več Ln in malo LNA, bo v presnovi nastajalo več ARA kot EPA in DHA

232

kako gre poteki od linolne od omega 6 eikosanoidov?

- Z oreščki, zelenjavnimi olji, semeni vnašamo linolno kislino in dobimo arahidonsko kislino (vmes je še gama linolenska kislian) --> nato nastanejo omega 6 eicosanoidi (tkivni hormoni)

*omega 6 eicosanoidi med seboj tekmujejo z omega 3 eicosanoidi

233

kako pridobimo omega 3 eicosanoide (tkivni hormoni)?

- linolenska kislina (olje ogrščice, orehovo olje) --> razgrado do EPA in DHA (ribje olje)--> omega 3 eicosanoidi
*blažijo znake vnetja

234

s čim je bogato boraga olje?

- bogato je na gama linoenski kislini

235

kateri 2 vrsti ribjega olja poznaš?

- ribje olje jetr polenavk
*manj w-3 MK
*boagto z vit A in D

- tuna, losos, slanik
* več w-3 MK

236

kaj je IFOS? za akj skrbi?

- international fish oil standards
- skrbi za neoporečno ribje olje

237

zakaj so LN in LNA ter ARA, EPA in DHA esencialni mašč. kislini?

LN in LNA
- - organizem ju ne more sam sintetizirat
- sta nujno potrebni za življeni
sta potrebni kot predstopnji ARA, EPA in DHA

ARA, EPA, DHA
- organizem jih en more sintetizirat v zadostni meri če:
* ni zadostnega skupnega vnosa LN in LNA
- je razemrje prekurzorskih mašč kislin LN in LNA porušeno
*lastna sinteza iz LN in LNA ne zadošča več

238

kaj ej anjboljši vir EPA in DHA?

- ribe
. morske živlai (mehkužci, raki)

239

kdo sintetizira EPA in DHA?-

fitoplankton

240

ali sladkovodne ribe vsebujejo vleiko omega-3 MK?

ne

241

s čim so v zadnjem času zelo onesnažene ribe?

- Velika vsebnos živega srebra in drugih težkih kovin

242

kakpna je priporočena doza NMK?

- 500-2000 mg

243

za kaj so pomemben VNMK, kaj soslabe lastnosti?

- poemmbne za delovanje membran
- izhodiščna snov za tvorbo tkivnih hormonov (eikozanoidov, prostoglandinov)

- prekomern vnos škodljiv:
*podvržene so oksidaciji (žarkost) --> tvorba toksičnih snovi
*pomembno da organizem dobi snovi, ki preprečujejo oksidacijo (vitamin E in C, karotenoidi, polifenoli, selen, baker, cink)

244

kdo tekmuje z ARA za mesto glavnega perkurzorja za eikozanoide?

- DHA
- EPA

245

kaj povzroči preveč eikozanoidov?

-boelzensko stanje

246

kaj povzročijo eikozanoidi nastali iz EPA in DHA?
kaj nastane iz EPA?

- povzročijo manjšo vnetno aktivnost

- iz EPA nastanejo prostoglandini, tromboksani, levkotrieni

247

kakšen vpliv imajo VNMK. kje imajo pomembno vlogo

- protivnetni (pri dermatitisu, pri gastrointesinalnih obolenjih) in imnuomodulatorni vpliv
- antikancerogeni učinki
- antianterosklerozni učinki

- pomem ban vloga v CŽS in v očesni mrežnici

- V času brejosti (nosečnosti) omogoča pravilna oskrba s VNMK
funkcionalen razvoj CŽS in funkcij očesa pri zarodku oziroma plodu

- Pri psih dodajanje VNMK pomaga pri obvladovanju
procesov vnetja

248

kdaj dodajamo VNMK kot preventivni faktor?

- SRČNE BOLEZNI
- ZDRAVLJENJE ARTRITISA
- RAKAVA OBOLENJA
- ORTOPEDSKE TEŽAVE
- LEDVIČNE BOLEZNI

249

kaj je EFSA?

*european food safty authority
*ukvarja se z nevarnimi snovmi, prehranskimi dodatki
*pišejo strokovna mneenja
*vsi dodatki morajo čez to komisijo

250

od česa je odvisna vsebnost NMK v mleku? kaj mora vsebovat?

od prehrane matere.

- vebovat mora zadostne količine n-6 in n-4 MK
- vsebovat mora zadosti dolgoverižnih, večkrat nasičenih VNMK

251

kaj vsebujejo več rastlinska olja in ribje olje kot živalske amščobe?

- vsebujejo več nenasičenih MK

252

kaj vsebuje večina jedilnih olj?

- oleinsko linolno ter linolensko kislino

253

ali vsebuje živalska retervna maščoba večji delež dačjših nasičenih ali nenasičenih MK?

- NASIČNIH mk

254

kakšne so nasičene dolgoverižne MK?

- aterogene so
- stearinska kislina je trombogena

255

kje so bolj pogoste večkrat nenasičene MK?
kakšno dleovanje imajp?

- v rastlinskih oljih

- antiaterogeno delovanje
*povečujejo HDL in zmanjšujejo LDL ("nevaren "holesterol)

256

kdaj pride do omega-3 pomanjkanja?
kakšno ej priporočeno razmerje n-6 in n-3

- če je razmerjen-6 in n-3 večje kot 50:1

- priporočeno razmerje:
5-10: 1

257

drži en drži: telo uporablja oemga-3 kisline za spojine, ki so promotorji vnetja, omega-6 pa za podobne spojine, ki vnetje zmanjšujejo.

- ne drži
- ravno obratno je

258

katera olja vsbeujejo več 3-n MK?
katera olja vsebujejo malo n-6 MK?

- repičino
- sojino
- laneno olje
- ribje olje

- malo w-6 vsebuje oljčno in ekstra sončnično olje

259

kaj povzroča preveč amščob in mk?

- driska
- steatoreja
- povečana telesna masa
- debelsot
- druga deficitarna obolenja se lahko razviejjo
- plodnostne motnje pri plemenskih živalih
- povečana potreba po vitaminu E, ker se poveča količina nenasičenih mašč. kislin
- peroksidaciaj podkožne amščoe
- vozliči pri mačkah, če primankuje vitmaina E

260

poamnjkanje VNMK?

- suha koža
- izpadanje dlak
- kožne spremembe
- lahkos e pojavi sekund. bakterisjka infekcija
- problemi z očmi, ledvicami, krvožiljem
- zmanjšana odpornost proti infekcijami

261

na kaj vpliva preveč w-3?

- spremenjeno dleovanje trombocitov
- arahidonska kilsina sodeluje pri nastanku tromboksana A2 , ki je močan trombocitski aktivator
- slabše celjenju ran (želimo vnetje, ki ga ni ker w-3 deluje protivnetno)
- nezaželeni učinki na gastrointestinalni sistemu
*neprebavljive MK delujejo kot substrat abkterijam --> diareja
*pojavi se lahko bruhanje
- pri oemga 3 mk alhko pride do interkacije z zdravilii
* npr. aspirin in omega-3 mk sinergistično vplivata na čas krvavitve

262

opiši sončnično olje.

- prevladuje linolna kislina v trigliceridni obliki
- lecitin, vitamin A,E,B,,B1,B2,D,karotenoidi, kalij, fosfor, amgnezij, voski
- več vrst:
*visoko-linolske
*visoko-oleinske
- omega 3 MK v sledovih

263

opiši olivno olje

- omgoča boljšo absorbcijo vitaminov --> zlasti E
- varovalni učinki
*posledica vsebnosti antioksidantov (bifenoli)
*poslediac uravnotežene mašč. kislinske sestae
- sestavine:
*bifenoli
*v maščobah topni vitmaini A, D, E, K
- razemrje n-6 in n-3: 3-13: 1

264

opiši bučno olje

- visoko vredno živilo
- Mg, Ca, Si, Se, Zn, Mn, vitamin A,B1,B2,C,D,E,K
- 80% NENASIČENIH mk
- veliko beljakovin
- n-3 v sledovih

265

opiši olje oljne ogrščice

- zelo malo
nasičenih maščob in veliko nenasičenih maščob (oleinska,
linolna in linolenska kislina)
- vitamin E.
- n-6: n-3 2:1

266

opiši koruzno olje?

- precej magnezija, fosforja in kalija.
- Vsebuje tudi veliko vitamina B,
- vsebnost vitamina E pa je
nižja kot v olju iz žitnih kalčkov ali v sončničnem olju.
- n-6: n-3 = 46:1

267

kdaj moramo povečati vnso vitmaina E in zakaj?

- pri povečanem dodatku nenasičenh mašč. kislin
- vitmai E zaščiti membranske lipid epred peroksidacijo

268

kdo je izpostavljen peroksidaciji lpidov? v obliki česa s elahko kaže peroksidacija?

- dolgoverižne VNMK kot so EPA, DHA in ARA

- kaže s ev obliki pomanjkanja vitmaina E
*mišična oslabelost zaradi degeneraciej mišic
*degeneraciaj mrežnice
*pansteatitis

269

kaj je problem komercialnih diet v povezavi z oemga-3?

vsebujejo manj EPA in DHA kot je zaželeno, saj namesto ribjega olja vsebuejjo laneno ali repično olje, ki je bogato samo z ALA

270

opiši podkožno amščobo

- vesebuej več nasičenih MK
*zato je mehkejpa

271

opiši maščobo notrnajih organov

- je trša

272

s čim alhko vplivamo na lastnsoti telesne maščobe?

- s prehrano
*prašič krmljen s koruzo ima mehkejšo maščobo kot tisti krmljen z ječmenom

273

zakaj je
mlečna maščoba prežvekovalcev bolj mehka od telesne maščobe? ali ta lasntost velja tudi za enprežvekovalce?

ker mleko vsebuj veliko kratkoverižnih MK

- ta lasntos ne velja za neprežvekovace. tu jemlečna maščoba po sestavi podobna telsni

274

kje je možn0o spreminjat maščobnokislinsko sestavo maščob s prehrano?

- v jajcih
- v mleku
- v mesu pri neprežvek.

275

kako ej izraženo pomanjkanje maščob v obroku?

- slabša prirast, pri živalih, ki potrebuejjo veliko energije v obroku (pitnai piščanci, purnai)
- kokoši se zamnjša nesnost
- slabše se prebavijo v maščobah topni vitmaini --> hipovitaminoze
*karoteni
*vitmain A, D, E

276

katere živalske vrste so izpostavljene pomanjkanju esencialnih MK?

nobene:
-krma prašičev in perutnine : potrebe običajno pokrite, ker je v krmi precej stranskih proizvodov oljne industrije

- prežvekovalci:
*hrana temlji an voluminozni krmi (vsebuje veliko linolne in linolenske kisline, ta se delno hidrira v vampu - vendar je to čisot dovolj)

277

kaj se zgodi če preobilno krmimo z maščobami?
kje so potrebne večje količine maščob v obroku?

prežvekovalci:
- maščoba negativno vpliva na mikroorganizme v predželodcih
- konji slabo prenašajo večje količine maščob v obroku

- mesojedi in perutnian rabi več maščob

278

kaj povzroči prevelika zamastitev pri pitovnih živalih?

- sprememba v kalvni akkovosti
- večji stroški prireje
- manjše odkupne cene klavnih polovic pri govedu in prašičih

279

ali so maldiči občutljivi an velike količine maščob? katera živlaska vrsta je anjbolj občutljiva

- prenesejo vleiko amščob v obroku
- v živlaskem mleku je različna vsebnost maščob pri živlaskih vrsttah
- najamnj prenesejo žrebeta

280

lastosti amščob

- lastnsoti in vsebnosti MK , ki sestavlajjo maščobe vplivajo na njihove alstnosti
- na osnovi tališča skelpa o vsebnosti nenasičenih MK v maščobah
* maščobe, ki vsebujejo več nenasičenih Mk in kratkoverižnik MK so pri sobni temperaturi tekoče in imajo nižje taliče
- lajko pa analizirmao tudi vsebnost posameznih kislin v vzorcu maščob z plinsko koncentracijo

281

kaj je ghee

- prečiščeno maslo

282

KATERA VRSTA MAŠČOBE LAHKO VSEBUJE VLEIKO KRATKOVERIŽNIH MK?

- melna maščoba (smetana, amslo)

283

od česa je odvisna mazavost masla?

- od prehrane krav
*to vpliva na maščobnokislinsko sestavo mlečne maščobe

284

kaj je olje?

- maščoba, ki je pri sobni temperaturi tekoča
- praviloma so to rastlinske maščobe
*izjema: ribje olje

285

kaj so mast, loj, salo, tolšča?

pri sobni temperaturi trdne amščobe
- navadno so to živalske maščobe
*izjema: kokosovo maslo

286

kaj je jodno število?

- merilo za ugotavljanje števila dvojnih vezi v MK, ki sestavlaj maščobo
- torej merilo za ugotavljanej deleža vsebmsoti nenasičenih MK
- izraža koliko dleov joda se veže na 100 medlo maščobe
*jod se veže na dvojne vezi nenasičenih MK
- čim večje je jodno ptevilo tem več nenasičenih MK vsebuje maščoba

287

kaj pomeini izraz število umiljenja?s čim jo merimo

- srednja molekulska masa MK
- merimo jo s porabo kalijevega luga, ki je potreben az umiljenje (hidrolizo) 1g maščobe
*čim večja je poraba, tem večje je št. molekul v g maščobe --> velikos tmolekul je manjša

288

katere so organoleptične lastnsoti maščob?

- izgled
- vonj
- okus

289

kaj se dogaja pri kvarjenju amščobe?

prihaja do hidrolize maščob in do oksidativnih spremembe
- anstanejo škodljivi produkti, peorksidi
- oskidirane maščobe imajo enprijeten okus in vonj --> živlai jih nočejo

290

s čim merimo pokvsrjenost maščob?

- kislinsko število
- peroksidno število
- aldehidno število

291

kaj se zgodi ob segrevnaju mašob pri visokih temperaturah?

- nastanejo posebne oblike razgradnih produktov, ki so toksične in kancerogene (nor. dioksini)

292

ali lahko odpadna olja (iz industrije, ali gospodinjstva) v prehrnai živali uporabljammo

NE!

293

povej primer dioksinske afere

V Nemčiji so v živalski krmi odkrili dioksin, ki naj bi bil rakotvoren, zato so več kot tisoč farmam začasno prepovedali rejo in prodajo izdelkov.
nemška organizacija za zaščito potrošnikov trdi, da naj bi bili za visoko vsebnost dioksina v nemški krmi krivi ostanki pesticidov, ki jih v Južni Ameriki in Aziji uporabljajo pri pridelavi soje.
dioksin nastaja pri določenih kemičnih, termičnih procesih v maščobah.
nemški proizvajalec je maščobo, ki je bila deklarirana za strojno uporabo, vključil v proizvodnjo maščob za živalsko krmo. To so kupili proizvajalci krmil, ne vede, da vsebuje dioksin, in jo dodali živalski krmi za pitanje prašičev in kokoši

294

kaj sestavlja sb?

- prave beljakovine
- vse ostale snovi, ki vsebujejo dušik- neprave beljakovine

295

kako določim količino pravih beljakovin v vzorcu?

- v pripravljeno raztopino vzorca dodamo bakrov hidroksid
* prave belajkovine v ksilem mediju koagulirajo

296

katere elemente vsebujejo beljakovine?

- ogljik
kisik
vodik
dušik
žveplo
fosfor

297

kaj so prave beljakovine?
ali ima saka beljakovina svojo specif. kem. zgradbo?
kje so prisotne prave beljakovine?

- organe snoviz veliko molekulsko maso
-sestavljene iz aminokislin
-ak so povezane v polipeptidne verige v doloočenem zaporedju
- vsaka belajkovina ima svojo specif. kemično zgradbo
in v vsakem organizmu so be beljakovine spec ifično sestavljene

- prisotne so :
*del celične stene
*de protoplazme

298

kaj vse vsebuje veliko beljakovin?

- Mleko, mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice - leča, soja, čečerika, fižol, oreščki ( vsebujejo tudi maščobe)

299

katere aminoksiline so drage?

sintetične

300

kje v telesu se nalagajo belajkovine?

*kri
hemoglobin
*mišice
aktin, miozin
*encimi
*protitelesca
ionski kanalčk
*možgani in živci
*lasje in nohti (beljakovina alfa-keratin- vsebuje žveplo)
*kanalčki kjer potujejo impulzi

301

delitev pravih beljakovin

- enosavne beljakovine
- sestavljene belajkovine

302

enostavne beljakovine. kaj so, delitev.

- le iz 3 ak
- delitev glede na obliko, topnost in kemijsko sestavO.

- SKLROPROTEINE
*fibrilarni proteini
*beljakovine v trakovih
- SFEROPROTEINE
*globularni proteini

303

opiši skleroproteine. kaj spada v to skupi o?

- vlaknate strukture
- strukturna vloga v živ. in rast. celici
- netopni
- odporni na prebavne encime živ. organizma
- iz dolgih verig, ki so med sabo povezane
- v podpornih in zaščitnih tkivih

- kolageni, elastin in keratini

304

opiši kolagene

- glaven belajakovien veziovnega tkiva
- 3% vseh belajkovin v telesu sesalcev

305

opiši elastin

- anjdemo v elastičnih tkivih
*kite
*stene arterij
*koža
- lahko s emočno raztegne, zaradi povezav s stranskimi verigami.
ko pritisk popusti, se vrne v prejšni položaj

306

opiši keratine

glavne beljakovine dlake, volne, perja, kože, rogov, kopit, parkljev, krempljevm kljuna, lusk
- roževinaste snovi živalskega porekla so
- imajo veliko žveplo vsebujočih ak

307

opiši sferoproteini. kaj sestavlja to skupino?

- kompleksna struktura
- prepletene peptidne verige med seboj

-encimi, protitelesa, hormoni, ki so beljakovine
*albumini
*histoni
*protamini
*Globulini

308

opiši albumine

- topni v vodi
- koagulirajo pri visoki temperaturi
- v mleku, krvi, jajcih, mnogih celicah rastlin

309

opiši histone

- osnovne belajkovine
- v celičnem jedru, vezani z DNA

310

opiši protamine

- OSNOVNE BELJAKOVINE, VZEANE NA NUKLEINSKE KISLINE
- POJAVLJAJO SE V VEČJIH KOLIČINAH V ZRELIH M.SP. CELICAH PRI VRETENČARJIH

311

opiši globuline

- anjbolj razširjena skupina beljakovin
- sestavni del rezervni beljakovin v zrnih stročnic in žit
- tudi v mleku, jajcih, krvi, v različnih tkivih

312

kaj so setavljene beljakovine, kako jim še drugače rečemo?

- protedi
- so konjugirnai proteini
- sestavljene iz beljakovinskega in nebeljakovinskega dela (pripet na polipeptidno verigo)
-na beljakovinski del so lahko vezani lipidi, ogljikovi hidrati, nukleinske kisline, fosforna kislina, različni elementi

313

glede na nebeljakovinski del proteidov poznamo..?

- lipoproteidi
-glikoproteidi
-nukleopreoteidi
- fosfoproteidi
- kromoproteidi

314

opiši lipoproteidie

- setavina celičnih membran
*lecitin
*holesterol

315

opiši glikoproteidi

- v varovalnih in vezivnih tkivih
- v sluzeh
*mukoproteidi
- nekateri hormoni hipofize so
-ovoalbumin =beljakovina jajčnega beljaka

316

opiši nukleoproteidi

- belajkovine povezane z nukleinskimi kislinami

317

opiši fosfoproteidi

- vsebujejo fosforno kislino
*kazein v mleku

318

opiši kromoproteidie

- belajkovien p'ovezane s specifično rudninsko snovo
- transportna vloga
- lahko so učinkovine
- hemoglobin, mioglobin, klorofil, enicimi, enkateri hormoni

319

ali je biokemična aktivnost vitaminov izražena v obliki preoteidov, učinkovin, ki vsebujejo vitmaine (encimi, abrvila) *?

ja

320

ali je res ugutovlejno da tudi enostavne belajkovine v svoje molekul pogosto učinkujejo nebeljakovinski del?

ja

321

kdaj ločimo v prehrani preteine in proteidie?

- ko obravnavamo njihove funkcije
- ko obravnavamo biokemične reakcije v organizmu

322

kaj potrebujue živla za sintezo proteinov in preoteidov? iz kje dobi to snov?

-aminokisline
- za presnovo proteidov rabi še:
*maščobne kisline
*monosaharide
*rudninske snovi
*vitmaine

- dobi jih iz prebavil

323

ali so v krmi prisotni proteini in proteidi?

ja

324

kaj nas bolj v prehrani zanima: beljakovine ali ak oz. dušik, ki ga beljakovine vsebujejp?

aminokisline oz. dušik, ki ga bljakovine vsebujejo

325

kaj so aminokisline?

- gradbeni elementi za sestavo beljakovin
-več kot 200 različnih ak izoliranih iz bioloških amterialov
-v beljakovina le 20 razičnih ak
- živali potrebuje v prekrani ak in ne beljakovin. beljakovine so le hs,, ki vsebuje ak.

326

kako je sestavlejna molekula ak?

- aminokilsinski raikal
- nanje je vezana amino skupina in karboksilna skupina

327

z česa je sposobna večina mikroorganizmov tvoriti aminokisline? iz kje te spojine dobijo?

- iz ensotavnih dušikovih spojin
*npr. nitratov
- raztopljene v vodi dobi iz okolja

328

kaj večina mikroorganizmov in rasltin tvori iz aminoksilin?

- sebi alstne beljakovine

329

živali in ljudje so pri gradnji telsnih belajkovin odvisne od? zakaj

- odvisne so od aminoksilin iz krme oz. hrane
- ker v svoji presnovi nista sposobna tvoriti vseh potrebnih aminokislin

330

kaj poemni proces transaminacija?

- organizem tvori nekatere aminoksiline iz drugih aminoksilin z biokemijskem procesom

331

kaj so esencialne aminoksiline?

- ak, ki jih organizem sam v svoji presnovi ne more tvoriti, oz. jih tvori le v manjši količinih kot so potrebne.
- take ak mora nujeno dobiti s krmo (hrano)

332

esencialne ak za rastoče podgane

- arginin
-histidin
-izolevcin
-levcin
-lizin
-metionin
-fenilalanin
- treonin
-triptofan
-valin

333

za rastoče živali je esencialen katera ak? zakaj? ali je tudi za odrasle potrebna?

- histidin

- malda žival ga ne tvori dovolj za pokrivanje velikih potreb pri rasti

- ni potreben, ker več ne rastejo. sami čisto dovolj sintetizirajo za potrebe

334

katere ak so esencialne za piščance?

- tiste ki so esencialne za podgano + glicin

335

katera ak, ki ej an seznamo podgan in piščancev za prašiča ni esencialna in zakja?

- arginin
- sintetizirajo ga sami

336

od česa so odvisne zahteve po določeni ak v krmi?

- odvisne so tudi od prisotnosti drugih ak
*npr. npr. potrebe po metioninu so delno
odvisne od vsebnosti cisteina v krmi.

337

ali potrebe za med seboj odvisne ak navajamo skupaj?
NAVEDI PRIMER

JA.

primer: potrebe za met+cys

338

kaj je posebnost pri ak prežvekovalcev?

Mikroorganizmi v predželodcih prežvekovalcev imajo
sposobnost tvorbe vseh aminokislin, tudi tistih, ki so za
organizem prežvekovalca esencialne

- nsio odvisno od kakovosti belajkovin v krmi (v njej ne potrebujejo esencialnih ak), ker mikrobne belajkovine vdebujejo vse potrebne ak
*to drži pri odraslih organizmih in če ne pričakujemo prevleike prireje

339

kako dosežemo veiko mlečnost ali prirast pri prežvekovalcih

- s primerno kakovostjo beljakvin v krmi
*by-pass belajkovine

340

velik delež akterih belajkovin se prebavi v distalnih dleih prebavil prežvekovalcev?

mikrobnih beljakovin

341

cekofagija pri kuncih - kaj ej to?

- poseben izloček iz slepega črevesa, ki ga živla ponovno zaužije

342

kja so baypass belajkovine?

beljakovine, ki zaobidejo prebavo v vampu (so zaščitene, da jih ne morejo mikroorganizmi predelat)
- resorbirajo se v tankem črevesju
- takoj so na voljo
- taka je npr. soja

343

kaj je biološka vrednsot belajkovi?
nejn namen?
kdo ima najvišjo BV?

- Količina (%) resorbiranih B iz prebavil, ki se lahko
izkoristi kot B v organizmu živali in zadovolji njene
potrebe

- z namenom opisa kvalitete beljakovin

-belajkovine jajc imajo anjvišjo Bv - 94%

344

kaj ej aminokislinksko zaporedje ali sekvenca?

- so0sledje (vrstni red) ak v peptidni verigi

345

kaj odloča o funkcijah beljakovin?

- aminoksilinsko zaporedje
- dolžina polipeptidne verige

346

ali ima določena beljakovina v organizmu neke živlaske vrste vedno enako aminoksilinsko sekvenco?
kako je sekvenca določena?

- ja ima
- sekvenca je genetsko določena

347

KDAJ SE SINTEZA BELJAKOVI USTAVI?
kaj se zgodi ko se to zgodi?

- če v presnovi zmanjka ena sama ali več esencialnih ak

- pojavijos emotnje v delovanju organizma.
intenzivnost je o0dvisna od stopnje pomanjkanja ene ali več esencialnih ak

348

kdaj nam začne hitreje primankovati določenih ak?

- pri vadbi

349

kaj so naloge beljakovin v organizmu živlai?

- So sestavni deli ogrodja telesnih celic (kosti, vezivnega
tkiva, mišic…) vseh tkiv in organov
- Opravljajo zaščitne funkcije (koža, lasje, volna, perje)
- Imajo kontraktilno funkcijo (v mišičnih celicah)
- So učinkovine (encimi)
- Katalitično regulirajo procese presnove in reprodukcije (hormoni)
- Prenašajo rudninske snovi in kisik po krvnem obtoku
- Omogočajo prenos metabolitov v celice
- Sodelujejo v obrambnem sistemu (protitelesa)
- Aminokisline se lahko izkoristijo kot vir energije
- Določene vrste beljakovin so za organizem škodljive (toksini,
alergeni, kancerogeni, teratogeni).

350

kaj se zgodi ob pomanjkanju belajkovin ali posameznih esencialni ak v obroku ?

- pojavijo se motnje v rasti in prireji
- zmanjša se količina in spremeni s ekakovost proizvodov
- prizadeta je delovna sposobnost živlai
- motnje plodnsoti
- specifične in nespecifične zdravstvene motnje

351

ali je pribitek beljakovin v obroku škodljiv?

- ja

352

čemu škodijo dušikove spojine, ki nastanejo ob razgradnji odvečnih ak v presnovi?
kaj motijo prevelike količine beljakovin v obroku?

- funkcijam:
rodil
jeter
ledvic
kože
drugih tkiv in organom

- motijo mikrobno prebavo v predželodcih in debelem črevesju
*natajajo toksini, alergeni, kancerogene snovi

353

ali poznamo antagonsitično dleovanje med posameznimi ak v presnovi belajkovin?

ja-
pribitek ene ak, moti izkoriščanje drugih ak --> v obroku so pomembna ustrezna razmerja med ak

354

kaj naredimo pri družnih živlaih na stara leta v povezavi z beljakovinsko prehrano?

dieta na stara leta: damo jim prehrano z manj belajkovinami in čimvečjo prehrambeneo vrednost, da ščitimo organe

355

opiši afero z melaminov

- Melamin je brezbarvna heterociklična dušikova spojina
- Zamešali so v mleko v prahu bel prah melamin, ki pa je drugače sestavni del lepil, sintetičnih smol, uporablja za proizvodnjo plastike… (to so se na kitajskem spomnili)
- Ob analizi z weendsko analizo dobiš dovolj veliko vsebnost surovih beljakovin --> s tem umetno dvignili vsebnost beljakovin, čeprav je melamin strupen --> prišlo je do poginov dojenčkov, hišnih ljubljenčkov
- Od leta 2009 se rutinsko gleda vzorce na melamin

356

opiši melamin

- brezbravna heterociklična dušikova spojina
- sestavni dle lepil, sinttetičnih smol
- za proizvodnjo lepil, impregnacijo papirja se uporablja
- kot dodatek mleku povečuje vsebnost beljakovin
- v proizvodnji živli ni dovoljen
glavni proizvajalci melamina: nizozemci, avstrijci, kitajci

357

kaj so nebeljakovinske dušikove spojine (NPN)

- snovi, ki vsebujejo dušik in niso beljakovine
- za organizem prežvekovalca niso uporabne, ker ni sposoben tvoriti novih ak iz dušičnih snovi

358

kaj uvrščamo v NPN?

- proste aminokisline
*po kemični sestavi spadajo sem
*po prehranski vrednosti spadajo med prave beljakovine --> ker se proste ak krme iz prebavil enostavno absorbirajo in imajo za žival enako vrednost kot ak, ki jih živla dobi iz beljakovin
- nukleinske kisline
- amide: asparagin, glutamin, urea, sečna kislina, amonijeve
soli
- nitrate, alkaloide
- purine, piramidine
- amine: betain, holin…
- amonijak

359

Katere snovi poleg NPN še vsebujejo dušik?

- maščobe
- večina vitmainov iz B skupine

360

kaj je psoebnost prostik aminokislin?
kje jih je veliko?

*po kemični sestavi spadajo v skupino NPN
*po prehranski vrednosti spadajo med prave beljakovine --> ker se proste ak krme iz prebavil enostavno absorbirajo in imajo za žival enako vrednost kot ak, ki jih živla dobi iz beljakovin

- vleiko jih je v rastlinah (nebeljakovinski dušik)

361

kakšno vlogo imajo nukleinske kisline?

- bistveno
- v njih so shranjene genetske informacije
*odgovorne so tudo za sintezo beljakovin

362

kateri je najpomembnejši amid?
kako nastaja?

-sečnina (urea)
- nastaja kot
glavni končni produkt presnove dušikovih spojin pri sesalcih (pri
pticah je to sečna kislina),
- vsebujejo pa jo v majhnih količinah tudi
rastline, npr. pšenica, soja, krompir in zelje.
-sečnino lahko pridobimo tudi sintetično in jo uporabljamo v prehrnai prežvekovalcev kot vir dušika za tvorbo mikrobnih beljakovin

363

kje so prisotni nitrati?

- v rastlinah
- še posebaj pri obilnem gnojenju z dušikovimi spojinami
- načeloma niso nevarni, če pa se spremenijo v nitrite so zelo strupeni

364

kje so prisotni alkaloidi. naštej alkaloide

- v določenih rastlinah
- škodljivi in toksični učinki na organizem

- nikotin, kokain, morfin, solanin

365

kej srečamo amoniak?

- v krmi
-v prebavilih
- v presnovi pri živlaih

366

kaj so amini?

- strupene snovi
*putrescin, histamin, kadaverin, tirami, triptamin, feniletilamin
- nastanejo v procesu gnitja, če je v organizmu preveč beljakovin
- amini s etvorijo iz aminokislin
*to lahko poteka tudi v predželodcih in v debbelem črevesju

367

kaj okuženo s klostridiji vsebuje veliko aminov?

-silaže okužene s klostridiji

368

kaj je betain?

- je amin v sladkorni pesi, ki se v prebavilih spremeni v
trimetilamin. Ta daje mleku okus po ribah
- krave ne smemo hrnaizti s preveč sladkorne pese, listja pese ali produktov iz slad. pese (pesni rezanci)

369

kje je veliko NPN?

- V ZELENIH RASLTINAH
*v koreninah, gomoljih, čebulicah --> tu jih je še posebaj veliko