fiziologija prehrane vaje 2.kolokvij Flashcards
ali iz organskih snovi lahko ven dobimo energijo?
ja
kako dobimo bruto energijo?
če zažgemo krmo
* 100% * določimo v kalorimetru * kar smo pojedli
katere vrste energije v povezavi s prehrano poznaš ? naštej.
- Bruto energija (BE) (100%)
- energija blata (30%; velika variabilnost 18-50% )
- Prebavljiva energija (PE) (70%)
- energiaj seča in plinov (Seč: 5%; plini 8% (metan, izdihani) Skupno 10%)
- presnovljiva (metabolna) energija (ME) (60%)
- toplotna energija (20%)
- neto energija (20-50% Produktivne živali: boljšo neto izkoristljivost E)
- neto energija za prirejo
- neto energiaj za vzdrževanje
kaj je prebavljiva energija?
*70%celotne energije
*kar smo resorbirali
100% telesne rezerve
*bruto energija minus energija v blatu
kaj je Presnovljiva oz. matabolna energija ?
- prebavljiva energija minus energija seča in plinov (prežvek. Metan)
- To energijo organizem izkoristi za delo, prirast, vzdrževanje toplote, reprodukcijo..
kako dobimo neto energijo?
metabolna energija - toplotna energija
za kaj gre Največ zaužite organske snovi obroka ?
- za zagotavljanje energije za: delo, prirast, prirejo
za kaj je pomembno da poznamo energijsko vrednost obroka?
– Izračun in zagotavljanje ustreznih obrokov (različne vrste/kategorije živali)
– Zagotavljanje ustrezne količine E – kombiniranje različnih krmil
—-> Normativi, priporočila
Ocenjevanje energijske vrednosti krme
PREŽVEKOVALCI
Sistem na osnovi:
– Neto Energije za Laktacijo (za molznice) NEL
– Metabolne (presnovljive) Energije (za goveje pitance) ME
Upoštevanje razlik v izkoristljivosti E v različne namene:
– Vzdrževanje
– Sproščanje in nalaganje telesnih rezerv
– Rast plodu v maternici
– Za nalaganje v mleko
– Za nalaganje beljakovin in maščob v prirastu
Uporaba rezultatov Weendske analize
Sistem razvili v Nemčiji in na Nizozemskem.
V Sloveniji od l. 2000
formula: Ocena BRUTO energijske vrednosti
BE (MJ/kg) = 23,9 x g SB + 39,8 x g SM + 20,1 x g SV + 17,5 x g BDI
formula: Ocena METABOLNE (presnovljive) energije
ME (MJ) = 31,2 x g PSM + 13,6 X g PSV + 14,7 X g OPOS + 2,34 X g SB
kaj je OPOS?
ostanek prebavljivih organskih snovi
POS – PSM - PSV
kako izračunamo prebavljive HS?
pomnožimo s koeficientom prebavljivosti
IZRAČUN PRESNOVLJIVOSTI Q
q (%) = ME/BE x 100
Izračun neto energije za laktacijo (NEL)
- Enačba po Van Esu: NEL=kl x ME
- kl = 0,6 x (1 + 0,004 x (q – 57))
- NEL = 0,6 x (1 + 0,004 x (q – 57)) x ME
kaj je kl?
napiši enačbo za kl in njeno razlago
= koeficient izkoriščanja ME za nalaganje v mleko oz. za laktacijo (l = laktacija)
kl = 0,6 x (1 + 0,004 x (q – 57))
Pri presnovljivosti (q) 57, se ME za prirejo mleka izkorišča 60% (kl = 0,6).
Za vsako enoto presnovljivosti se učinkovitost izkoriščanja ME za prirejo mleka spremeni za
0,4 % (v enačbi: 0,004)
Potrebe po E za kg mleka v odvisnosti
od vsebnosti maščobe v mleku
% maščob Orientacijska vrednost,
v mleku MJ NEL
3,0 2,77
3,5 2,97
4,0 3,17
4,5 3,37
5,0 3,57
kaj je MLEČNA KONTROLA KRAV MOLZNIC?
- Kontrola proizvodnje mleka: sestava in
količina mleka, zdravje vimena, koliko je somatskih celic v mleku - Kontrola reprodukcije
*da je čim več laktacij, čim bolj je vse redno - Pomoč rejcem: dobijo priročnik
- izvaja se 1x mesečnlo
zakaj je mlečna kontrola krav molznic pomemban za veterinarje?
- vsaj enakovreden pogovor s kmetom
- prepoznavanje napak v reji
- svetovanje glede spremembe obroka
(individualno/splošno) - Patologija v prehrani je povezana z patologijo v zdravju
- Zdravstveno stanje krave molznice se izraža v spremenjeni sestavi mleka
- posledično: manj zdravstvenih težav v reji,
boljša proizvodnja, boljše počutje živali, večji
prihodek za kmeta in večje zaupanje v stroko
Kako se vzorči za mlečno kontrolo?
• Individualni vzorci /bazenski vzorec
• 1x mesečno (izmenično med jutranjo ali
večerno molžo)
• Pred molžo se zberejo krave na del molzišča
• Vime se očisti
• Nastavi se napravo za molzenje
• Začetek molže
• Na molzne enote se naštima kolektorje
• Mleko se nabira v vzorčevalnem kontejnrčku
*tekom cele molže se notri po kaplicah nabira mleko. Na koncu dobimo bolj homogen vzorec na ta način
• prelije 30 ml mleka v sterilen lonček + tableta za stabilizacijo mleka
• Vzorec se vzame tudi iz bazenskega vzorca (tam kjer je mleko spravljeno)
• Vzorce se ustrezno označi in pošlje v analizo
* Vzorci se analizirajo po referenčni metodi AT4 od 2004 dalje
• Rezultate dobi rejec
kako se molze krave?
- Pred molžo se zberejo krave na del molzišča
- Vime se očisti
- Nastavi se napravo za molzenje
- Začetek molže
- Aparat pove koliko krave se zmolze
kaj vse je zapisano na mlečni karti?
- ID številka krave - ušesna
- ime krave
- pasme krave
- mleko kg
- tolšča %
- mlečne beljakovine %
- laktoza %
- SŠSC ali skupno št. Somatskih celic
*pove o zdravju vimena do 100.000 je idealno - rezultati prejšnje mlečne kontrole (da lahko primerjamo)
- št. Teličkev, ki jih je imela krava oz. št. Laktacije posamezne krave
- podatki za tekočo laktacijo
- Kdaj se je začela zadnja laktacija (datume telitve)
- dni po telitvi oz. čas trajanja laktacije
- Namolženi kg mleka, povprečje maščob in povprečje beljakovin v celi in standardni
laktaciji. - Reprodukcijski status krav
- Zadnja osemenitev (ni nujno da je breja)
- Bik s katerim je bila nazadnje osmenjena (republiška št. Bika - ločena je tudi po pasmah, ime bika)
- Dnevi brejosti (se šteje od zadnje osemenitve)
- bazenski vzorec
*Stanje reje na dan mlečne kontrole - Ocena gospodarnosti prireje
mleka:
Kg mleka na KRMNI DAN - Kg mleka enega dne/št. vseh krav
(tudi presušene!) – daljša presušitev od 50-70 dni slabša gospodarnost reje
*Kg mleka na MOLZNI DAN: Kg mleka enega dne/št. krav v laktaciji - parametri plodnosti na kmetiji
*indeks osemenitve
*dni do 1. osemenitve
*dni med osemenitvami
kako so po številkah označene pasme krav?
01 – RJAVA PASMA 02 – LISASTA PASMA 03 – ČRNO BELA PASMA 05 – CIKASTA PASMA 15 – RED HOLSTEIN 29 – JERSEY 99 - KRIŽANEC
kako se ponavadi označuje krave?
z osem mestno številko označene
kolikšno je povporečje kg mleka/dan?
20-25kg mleka/dan
kolikšen je % mlečne maščobe ?
3-5%
kolikšen je procent mlečnih belajkovin?
3,2-3,8%
kolkišne je procent laktoze?
opiši malo laktozo - kako vpliva na mleko?
- mlečni sladkor, okoli 4,5%
- po navadi to kar konstantno,
- laktoza vpliva na produkcijo mleka,
- nižje vrednosti sum obolenja vimena
kolikšno mora biti skupno št. somatskih celic v mleku?
- do 100.000 je idealno
- sprejemljivo do 200.000, kar je nad 500.000 je sum vnetja vimena
kolikšno mora biti razmerje maščobe/belajkovine?
1,1-1,5
koliko uree je lahko v mleku?
- delovanje MO v vampu,
- 15-30 mg/100ml
kaj nam pove parameter: dni po telitvi oz. čas trajanja laktacije.
povej nekaj o laktaciji
- Standardna laktacija je 305 dni (201-305) – služi za primerjavo med laktacijami/plemenska
vrednost - Cela laktacija pomeni od telitve do presušitve
Ocena gospodarnosti prireje
mleka
- Kg mleka na KRMNI DAN:
Kg mleka enega dne/št. vseh krav
(tudi presušene!) – daljša presušitev od 50-70 dni slabša gospodarnost reje
*Kg mleka na MOLZNI DAN: Kg mleka enega dne/št. krav v laktaciji
kaj nam pove bazenski vzorec?
Stanje reje na dan mlečne kontrole
kaj je indeks osemenitve?
povprečje števila osemenitev potrebnih, da krava ostane breja,
- med 1-2 je dobro,
- nad 2 je slabo
kaj je dni do 1. osemenitve?
povprečje dni potrebnih, da krava po telitvi pride nazaj v reprodukcijski ciklus,
- 2-3 mesce je ideal (75-95 dni) – odvisno tudi od mlečnosti krav
- idealno da semenimo 2-3 mesece po porodi
kaj je dni med osemenitvama?
- idealno 21 dni kot je normalen ciklus za krave,
- kar je več kaže na motnje (abortus, vnetje, ciste na jajčnikih) ali nepozornost kmeta
na koliko dni se goni krava?
na 21
kaj je še na drugih dveh straneh mlečne karte?
kako je z idelano razporeditvijo?
kakšne posebnosti?
- oskrba krav s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo
- razmerej M/B v melku
- belajkovine v mleku (%)
- strukturnost obroka
- oskrba krav z razgradljivimi belajkovinami
- belajkovine v mleku (%)
- sečnian v melku (mg/100ml)
- oskrba s presnovljivimi belajkovinami oz. energijo
- Najbolj idealna je razporeditev v srednjem kvadratki
- Številka V okvirčkih: krave manj kot 80 dni po telitvi - največ mleka proizvajajo
- Številka V krogcih: krave več kot 305 dni po telitvi
za koga je pomembna sečnian?
za mikroorganizme, iz nje delajo belajkovine
opiši proces kako pridemo do belajkovin v mleku ?
- 12-18% SB v KRMI
- Da dobimo idealno mlečnost
- Krmit moramo krave (ne sme bit razgradljivo v vampu) in njene mikoorganizme (razgradljivo v vampu)
1. presnovljive belajkovine - izognejo se razgradnji v vampu
2. razgradljive belajkovine, nebeljakovinski N (urea) - Bakterijske beljakovine:
- za njihovo sintezo je potreben NH3+razvejan MK in energija - ce karkoli od tega manjka ni sinteze
- dobra biološka izkoristljivost
- bolj ugodna aminokislinska sestava
- ak podobne kot ak v mleku
- nizek pH v siriščniku ustavi delovanje mikroorganizmov, encimi razgradijo beljakovine
- te sintetizirane beljakovine se razgradijo v vampu
- urea se anhaja v :
- NH3 gre preko stene vampa v ureo in iz nje nazaj
- slini
- urinu
- mleku (15-30 mg/100ml)
- AK v mlečni žlezi:
- 40% AK
- 60% AK podbnih AK v mleku
- 3,2-3,8% MLEČNIH BELJAKOVIN – kazeini 90%, B sirotke 10% (imunoglobulin, α-laktoalbumin, β-laktoglobulin)
kako je z mlečno karto oskrba krav s presnovljivimi blejakoviniami oz. energijo in nevpravilnsotmi ?
prvi stolpec: - pomanjkanje belajkovin in energije - Negativna energetska bilanca – povečat energijo in presnovljive B v obroku. - KRAVE v prvih mesecih laktacije
tretji stolpec:
- veliko belajkovin in energije
- Nevarnost, da se krave zredijo! – znižat energetsko in beljakovinsko vrednost obroka, če niso presuhe.
- KRAVE na koncu laktacije
spodnja vrstica: - neustrezna stuktura obroka - veliko energije, močne krme - malo maščob, Dobre voluminozne krme – ZAČETEK LAKTACIJE - psoledica: Acidoza, vnetje sluznice vampa,dislokacija siriščnika, slabša odpornost na mikotoksine, slabše zauživanje krme, obolenje parkljev.
zgornja vrstica:
- malo energije in presnovljivih belajkovin
- preveč maščob in Dobre voluminozne
krme - KONEC LAKTACIJE
- preveč Črpanje telesnih
rezerv – ZAČETEK LAKTACIJE – PREDEBELE KRAVE
- normalno za krave z nizko mlečnostjo
-posledice: Neješčost, ketoze, hitro hujšanje in trajne poškodbe jeter, plodnostne motnje, dislokacije siriščnika, mastitisi
kako do maščob v mleku - metabolizem SV?
- S pomočjo SV v krmi
1. koncentrati OH
2. voluminozna krma - S pomočjo metabolizma maščob
- S pomočjo mašč. Tkiva med hujašanjem
- Krmljenje krave: koncentrati OH
- v vampu laktat, preko glukoze do Laktoze, nekaj jo gre za procent mlečne maščobe, ko nastane glicerol, ki s epoveže z mlečno kislino
- OH se izognejo razgradnji v vampu –> glukoza
- Voluminozna krma - hrana za mikroorrganizme
- nastanek propionske, ocetne in maslene ksiline
- da imamo mlečno maščobo je ocetna kislina največji faktor, nekaj je tudi maslena pomembna
- ocetna in ketoni, ki nastanejo iz koriščanja maščobnih rezerv in iz maslene kisline grejo v mlečno kislino, ki s epoveže z glicerolom in nastane mlečna maščob
kaj ej vir glukoze in za kaj gre glukoza?
vir glukoze:
- OH kise izognejo razgradnji v vampu
- propionska kislina,
kako do maščob v mleku - metabolizem lipidov
2-4% LIPIDI v KRMI
- zaščiteni
* glicerol + mk + proste mk iz nezaščitenih lipidov —> proteini + Trigliceridi, proste MK, holestero —> S trigliceridi bogati
LIPOPROTEINI —-> V limfne žile in v cirkulacijo brez predhodne obdelave v jetrih —> mlečna maščoba
- nezaščiteni
*MK + glicerol (se porabi za emtabolizem OH)
torej kako do maščob v mleku?
- 50% metabolizem SV
- 50% metabolzem lipidov
Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost
maščob v mleku
• vlaknina v obroku
*uravnavanje pH
*da prežvekuje
*ocetna kislina –> dela maščoba
• razmerje med voluminozno in močno krmo
• lastnosti močne krme
* Preveč močne krme –> acidoza vampa
• način krmljenja
*Pomembno ali zmeljemo ali ne: če zmeljemo OH bolj dostopni –> prej lahko do zakisanja pride
• prehitri prehodi z zimskega na poletni obrok ali z obroka z voluminozno krmo na obrok z veliko močne krme…
*najbolje da krmimo skozi celo leto enakomerno
• Puferske snovi v obroku
• Maščobe v obroku (zaščitene maščobe)
• Skromno krmljenje po telitvi
kako ej s sestav mleka v prvih dneh laktacije?
- SESTAVA MLEKA ŠE NI TAKO STABILNA
- jo zanemarimo
kaj se dogaja če je Sečnina pod 15 mg/100ml ?
P- remalo N za MO v vampu -
*slaba preskrba,
*slabo zauživanje krme in delovanje vampa (premalo vlaknin);
*neugodni pogoji za rast MO v vampu
(manj se porabi, ampak še manj se proizvede -acidoza),
kaj se dogaja če je sečnian nad 30 mg/100 ml ?
- Predobra oskrbljenost MO z N – preveč beljakovin v krmi (velik strošek, obremenitev organizma),
- premalo energije za MO in ni optimalne sinteze bak. beljakovin
kaj vpliva na vsebnsot sečnine v mleku?
- tudi mlečnost krav,
- masa živali,
- stadij laktacije,
- pasma,
- starost krav
- analitične metode
ali se rozine in datleje lahko da konju kot priboljške?
ja
