embriologija kratka ponovitev Flashcards Preview

Veterinary Science > embriologija kratka ponovitev > Flashcards

Flashcards in embriologija kratka ponovitev Deck (138):
1

kaj je embriologija?

¸je veda, ki obravnava razvoj posameznega organizma

2

kaj ej ontogeneza?

nastajanje razvoj
- fetalni
- postfetalni

- perinatalno obdobje
- obporodno obdobje
- postnatalno obdobje

3

kaj je progeneza? kaj spada k progenezi?

nastanek zrelih spolnih celic
- gametogeneza
- fertilizacija

4

embriologoija razdelitev v ožjem pomenu

- zgodnje embrionalno obdobje ali blastogeneza
- prehodno obdobje
- poznoi embrionalno obdobje

5

kdo je utemeljitel embriologije?

- aristotel
- kopho
- leonardo da vinci

6

pomembni ljudje v embriologiji v 17.st

- William Harvey
- Regnier der Graaf
- Antonie Van Leeuvenhoek
- Ludwig Wihelm von Bishoff

7

kaj je preformacijska teorija?

potomci so popolnoma predoblikovani v splni celici enega od staršev

- animalkulizem
- ovizem

8

opiši epigenezo. Kateri zakoni veljajo zanjo?

razvoj organizma iz zigoti, pri katerem se zaporedno oblikujejo organi in deli, ki niso predoblikovani

Baerrovi zakoni

9

kaj spada k gametogenezi?

spermatogeneza
oogeneza

10

iz kej izvirajo primordialne klične celice (praspolne celice) in kaj naselijo?

- iz endoderma kavdalne stene rumenjakove vrečke
- naselijo zasnove razviajjočih se gonad

11

naštej faze spermatogeneze

1. faza množitve spermatogonijev
2. obdobje rasti spermatocitov
3. faza zoritve - meioza
4. spermiogeneza

12

katere faze imamo pri spermiogenezi?

1. faza golgijevega aparata
2. faza kape
3. akrosomalna faza
4. zoritvena faza

13

opiši proces kapacitacije.

- semenčica pridobijo zmožnost oploditve ( pride do vrste biokemijskih sprememb na semenčicah)
- zoritev morfološko presojamo po položaju citoplazemske kaplje

14

kaj se zgodi z semenčicami v nadmodku?

- dobijo sposobnost gibanja
- dobijo oploditveno sposobnost

15

opiši biokemijske spremembe semčic pri procesu kapacitacija

-spremembe v metabolizmu
-spremembe posameznih lastnosti membrane -> izražati se začnejo molekule pomembne za proces prepoznavanja med oploditvijo
-proces stabilizacije membrane

16

opiši faze oogeneze

1. faza množitve oogonijev
2. obdobje rasti
prvo obdobje
drugo obdobje
3.faza zoritve - meioza
- zaustavitev v diflotenu profaze 1
- zaustavitev v metafazi 2

17

opiši zoritev jajčne celice

1. jedrna zoritev
- segregacija hormonov

2. citoplazemska zoritev
- prerazporeditrev organelov
- dianmika citoskeleta
- molekulska zoritev

18

opiši zgradbo zrele jajčne celice

1. jedro (30 mikrometrov)
2. citoplazma
- idioplazma
- devtoplazma

19

opiši količina in razporeditev rumenjaka

KOLIČINA RUMENJAKA
- oligolecitalna jajčna celica (sesalci)
- mezolecitalna (ribe, dvoživke)
- polilecitalna (ptiči, plazilci)

RAZPOREDITEV RUMENJAKA
- izolecitalna (enakomerna)
- telolecitalna (polarna)
*animalni pol
*vegetativni pol

20

naštej ovojnice jajčne cleice

- plazmamembrana (priamrna ovojnica)
- zona pelucida
* ptič: rumenjakova ali periovtelinska ovojnica
- terciarne ovojnice
*po oploditvi nastanejo
*sesalci v glavnem nimajo
*galertna ovojnica (pes, konj, kunec)

21

iz akterih plasti je pri ptičih terciarna ovojnica jajčne celcie?

- perivitelinska lamina
-beljak
- lupine membrane
- apnenčasta lupina
- jajčna kutikula

22

naštej faze spolnega kroga

- proestrus
FSH
- estrus
LH --> ovulacija
-metestrus
rumeno telo --> progesteron
-diestrus
razkroj rumenega telesa
-anestrus

poznamo poliestrične, diestrične, monoestrične živali

23

katera 2 tipa ovulacije poznaš?

- spontana ovulacija
- izvana ovulacija

24

glede na število ovuliranih foliklov imamo

- unipare živali (en folikel)
- multipare živali

25

kaj spada v zgodnji embrionalni razvoj?

- kapacitacija
- oploditev
- spremembe v jajčni celici
- difertenciacija spola (genetski ali kromosomski spol)
- potovanje jajčne celice po jajcevodu
- lahko tudi partenogeneza, fenomen zadržane oploditve, embriotemnija
- brazdanje opoljene jajčne celice
- levitev blastocist
- podaljševanje blastociste
- embrionalni premor
- implantacija
- gastrulacija?

26

kaj je oploditev?

združitev moške in ženske spolne celice nastane zigota
- oploditev poteče v jajcevodu (isthmus), pri ptičih v magnumu jajcevoda

27

kako dosežemo gibanje semčeca?

- hitri proces
*aktin kinaza A ( aktivirata jo Ca2+ in od bikarbonata odvisna adenilat ciklaza) --> polarizacija aktina v citoplazmi
*gelsolin blokiran
- počasni proces
*sprememba vzorca gibanja

28

kako semenčece pride do jajčne celice

- med corono radiato se prerine s hiperaktivnim gibanjem
- vezava semenčeca na receptorje na z. pelucidi
- akrosomalna reakcija ->razgradi se zona pelucida
- semenčece vstopi v perivitelinski prostor
- semnečece se združi z notranjo ajjčno memebrano
- mikrovili oibdajo glavo spermija
- moški in ženski pronuklsu - haploidni celici
- podvojitev deednega materiala
- jedrni oojnici obeh se združita - dve diploidni celici

29

kaj je akrosomalna reakcija

- sprostitev vsebine akrosoma z eksocitozo
- sprostijo se akrozin proteolitični encim, hialuronzidaza

30

spremembe v jajčni celici

- aktiviacija jajčne celice in preprečitev polispermije

1. hitri blok
- vdor Na+ ionov --> depolarizacija membrane

2. sekundarni blok
- trimerni protein GQ --> aktivira fosfolipazo C --> cepi fosfatidil inozitol difosfat na inozitol-3-fosfat in diacilglicerol
- eksocitoza kortikalnih zrnc (Ca, inozitol-3-fosfat)
- pride do odstranitve receptorjev na zoni pelucidi, membrana se utrdi, vezava vode , perivitalinski prostor nabrekne, razmaknitev, cepljenje povezav med zono pelucido in membrano oocita --> semenčice ne more skozi z. pelucido

3.diacilglicerol
- Protein kinaza C --> Na/H antiporter --> večji pH v citoplazmi j. celice --> signal za stimulacijo delitve --> pobeg sekundarnih oocitov iz metafaze druge mejotske delitve

4. višji Ca2+
- pomaga pri dokončanju 2.mejotske delitve

31

kaj je v kortikalnih zrncih?

-encimi
- proteza
-hialuronska kislina
- peroksid

32

opiši diferenciacijo spola

1. genetski ali kromosomski spol
*Y
*W (samci so zz)
*krokodil, želve: temperatura vpliva na spol
2. gonadni spol (primarna spolan diferenciacija)
*razvoj spolnih žlez
3. fenotipični spol (sekundarna spolna diferenciacija)
*hormoni iz spolnih žlez

33

kaj je partenogeneza. dleitev.

- deviško oz. enspolno razmnoževanje. razvoj iz neopoljene jajčne celice.
1. NARAVNA
2. UMETNA
*fizikalni dejavniki
*kemične snovi (saponin, solamin, organska topila, karcenogene snovi)

34

potovanje opoljenen ajjčne celice po jajcevodu trajanje

- govedo, ovca, prašič, mačka, miš, podgana, kunec: 3 dni
- pes, konj: 8-10 dni
- človek: 6-7 dni

35

nenormalnosti ki se lahko zgodijo pri potovanju jajčne cleice po jajcevodu

- ovarialna gravidnost
- tubularna gravidnost
- abdominalna gravidnost
*priamrna
*sekundarna

36

fenomen zadržane oplodoitve

- netopirji
- spermiji ostanejo živi v jajcevodu do ovulacije, ki se zgodi šele čez nekaj časa

37

embriotemnija

- srnjad, divje živali
- po brazdanju, ko se naredi blastocista se embrionalni razvoj zausatavi in se nadaljuje kasneje, da se maldiči rodijo ob bolj ugodnem času

38

kaj je brazdanje?

mitotične delitve oplojene j. celce = brazdanje
- Nastaneta 2 diploidni hčer. Celici = blastomera

39

kateri 2 pravili brazdanja poznaš?

- SACHSOVI PRAVILI
*delitev celic an enake dele - k temu težijo
* ravnina nove delitve ja pravokotna na prejšnjo
radialno brazdanje
rotacijsko brazdanje
- BALFOUROV ZAKON
*količina rumenjaka, stopnja brazdanja = obratnosorazmerno

40

kateri dve brazdanji poznaš po sachsovih pravilih?

- radialno brazdanje
- rotacijsko brazdanje

41

tipi brazdanje

- totalno (holoblastično)
- parcialno (nepopolno)
- ekvalno (enako velike celice)
- inekvalno (različno velike celice)
- diskuidalno

42

brazdanje škrgoustka, strunarji, viviparni sesalci

-količina in razporeditev rumenjaka
*oplojene jajčne celice z malo rumenjaka(oligolecitalne), rumenjak enakomerno razporejen (izolecitalen) -> popolno brazdanje (totalno), celice ki anastanejo (brazdanje) so enako velike = ekvalno brazdanje à to imamo pri strunarjih ..ŠKRGOUSTKA, VIVIPARNI SESALCI

STRUNARJI
- prve delitve težijo k sinhronosti
- morula (32- celični stadij, kompaktna tvorba)
- struktura iz 1 plasti celic ki obdaja centralno votlino = CELOBLASTULA

43

brazdanje dvoživke

*jajčne celice z zmerno količino rumenjaka (mezolecitalno), rumenjak ni razporejen enakomerno (telolecitalno), rumenjak je na vegetativnem poluà popolno brazdanje (totalno), vendar blastomere ki nastajajo niso enake (inekvalno). Na animalnem polu nastanejo mikromere (manjše celice), na vegetrativnem polu pa makromere : DVOŽIVKE

- hitrost brazdanje večja na animalnem kot vegetativnem polju
- morula=kompaktna tvorba
- blastocel=votlinica
- blastocista

44

brazdanje plazilci, ptiči, stokovci

* jajčne cečlice z veliko kolčino rumenjaka (polilecitalna), neenakomerna razporeditev (telolecitačno) à nepopolno brazdanje (parcialno), natanejo celice različnih velikosti (diskuidalno) : veget. Pol makromere, animalni pol mikromere: PLAZILCI, PTIČI, STOKOVCI

- prve delitve vertikalno
- enoskaldni blastoderm
- nadaljne delitve horizontalni potek
- klična plošča
- blastodisk
*subgerminalna votlina
*area pelucida
*area opaca
- epiblast in hipoblast, vmes je blastocel
- diskoblastula (struktura z votlino)

45

brazdanje pajki, insekti

*pajki ,insekti: brazdanje je površinko in delno, po vsej površini, rumenjak je na sredini

46

posebnosti brazdanja pri sesalcih

1.hitrost brazdanja
- počasi

2. orientaciaj brazd
- rotacijska simetrija brazdanja

3. asinhronost zgodnjih brazd
- sinhronost zgubi od dvoceličnega stadija naprej

4. proces kompakcije
- od 8- celičnega stadija naprej - celice se sprimejo
- kompaktnost nastane zaradi
*KADHERINA E --> sprimkaste stičnice se oblikujejo
*peoblikovanje citoskeleta: osrednja masa celic in celice ki so na povrpšini

- blastocel
- trofoblast = površinske celice
- embrionalani vozlič= notranje celice
- blastocista = blastula z votlinico

47

nastanek enojajčnih dvojčkov

1. dve blastocisti, vska oblikuje svoje plodove ovojnice

2.
- balstocel
- razdelitev notranje mase celic
- ločen amnij
- skupna rumenjakova vrečka in horij

3.
- blastocista
- iz notranje amse celic nastane embrionalni vozlič
- 2 primitivni progi
- skupne plodove ovojnice

48

levitev blastociste

- ostranitev z. pelucide
1. oolema se stanjša, razpoka, blastocista se iztisne (gocedo, ovca, svinja)
2. Zona pelucida se razgradi oz. razpade (glodavci, konj)

49

elongaciaj blastociste

1. Blastocista potopi v steno maternice: majhno povečanje (primati, glodavci)
2. Konj,pes,mačka: povečanje blastociste, ima okroglo ali ovalno obliko

Najbolj očitno podaljšanje blastociste (prež, govedo, ovca, prašič) – nitasta elongacija

- prvo kroglasta oblika
- prerazporeditev celic (splošči se, bolj ovalna)
- proliferacija celic --> nadaljen podaljšanje

50

intrauterino potovanje

- pod levitve do implantacije
- izločanje prostoglandinov (takrat ko poteka elogacija),vezalnih proteinov, proteini s protivirusnim dleovanjem)
*Prostoglandini povečajo prepustnost stene krvnih žil v maternici, zvišajo raven kalcije, povečajo pretok arterijske krvi v maternice
- preimplatacijski embrij izloča estrogen (čas elongacije)
*stik endometrija in trofoblasta
*usmeri izločanje materničnega prostaglandina f2alfa (normalno uniči rumeno telo) proč od uteroovarialnega ožilja proti svetlini maternice
*pospeši gubanje endometrija in oblikovanje glukokaliksa ne površinskem epiteliju = učvrstitev maternice z zarodkom

51

embrionalni premor

- fakultativni
*čas laktacije
- obligatorni
*embrotemnija

v embrionalnem obdobju se preimplantacijsko obdobje podaljša, zaustavitev razvoja

52

implantacija

Pritrditev razvijajočega se zarodka na steno maternice, ugnezdenje na maternično sluznico

stopnje
1. apozicija
2. adhezija
3. povezava z endometrijem
*neinvazivna implantaciaj (prež, pra, konj)
*invazivna (priamti, človek, glodavci)

53

kaj preprečuje adhezijo

- Na površini epitelija maternice in želenega epitelija uterinih žlez imamo komponente ki preprečujejo adhezijo
- muc-1 (je mucin) (na apikalni površini)
- ko se na površini ne izražajo progesteronski receptor, se muc-1 odstrani iz apikalne površine

54

implantacija oblike

- centralna
- ekscentrična
*glodavci, miši
- intersticijska
*človek, primati

55

kaj se zgodi med gastrulacijo?

- preoblikovanje v notranji masi celic
- blastula se preoblikuje v večplasten embrio=gastrula
- nastane zasnova iz 3 kličnih listov
- celice potujejo na mesta, kjer se andalje razvijajo in oblikujejo zasnove primitivnih organov

56

katere 3 klične liste poznamo?

- ektoderm
- mezoderm
- endoderm

57

kaj je načrt usode?

s katerega predela blastule izvirajo predniške celice za posamezne zarodne plasti npr. živčni sistem, kri ledvica, srce…

58

gastrulacija škrgoustka

-celice na vegetativnem polju se splooščijo
- invaginacija celic an vegetativnem polju (navznoter)
- nastane pračrevo =arhenteron, komunikacija z zunanjim svetom preko blastopore
- ektoderm, endoderm, celice, ki obdajajo praust se diferencirajo v mezodrrm in potujejo med endoderm in ektoderm

59

gastrulacija dvoživke

- Gastrulacija začne na meji med animalnim in vegetativnim polom ,
- ugreznitev površinskih celic, nastane invaginacija oblikujejo se blastoporus, ki se podaljšujejo
- mezoderm: celice nad režo
- endoderm: celice pod rečo
- reža= pračrevo
- Celice ektoderma popolnoma obdajajo gastrulo --> celice na vegetativnem polju v notranjosti gastrule

60

gastrulaciaj ptiči

- tvorba primitivne proge
*celice epiblasta se kopičijo v kavdalnem delu
*proga se podaljšuje v kranialno smer
*iz kroglaste oblike pridemo v hruškasto obliko(celotna zasnova)
*primitivni žleb =medialn0o nad primitivno progo = ugreznina =Podobna funkcija kot blastoporus
*primitivni greben
*zadebelitev kranialnega konca primitivne proge= henssenov vozelj ; primtiivna jamica

- tvorba endoderma in mezoderma
*ingresija celic:celice se premikajo anvznoter od primitivnega grebena, žleba
*hipoblast andomesti endoderm
*večji del celic se kot rahla mreža razširi v blastocel in oblikuje mezoderm

- zastoj primitivne proge in tvorba hrbtne strune
*zasnova za hrbtno struno nastane z potovanjem celic iz hensenovega vozlja v kranialno smer
*del mezenhimalnih celic oblikuje prehondralno ploščo (ektoderm in endoderm zraščena) --> le do sem potujejo celice iz henssonovega vozlja
*regresija primitivne proge. najprej se hrajša, proliferacijska sosobnost epiblasta se manjša, henssonov vozelj potuje v kavdalno smer --> na ta način s eoblikuje hrbta struna
*hrbtna struna poteka od prehondralne plošče do kavdalnega dela embria

61

gastrulaciaj sesalci

- NASTANEK ENDODERMA
*oblikujejo se sploščene plasti hipoblasta, iz tega nastane endoderm
*ravbarjeva vrhnjica= plast trofoblasta enposredno nad notranjo maso celic
*celice ki se širijo pod trofoblastom = celice endoderma, se sklenejo, nastane pračrevo

- NASTANEK EMBRIONALNEGA ŠČITA
*preoblikovanje notranje mase celic - nastanek embri. ščita
* prašič, kunec, zveri:
ravbarjeva vrhnjica izgine
notranja masa celic se razpotrgne v embrionalni ščit
*konj, prež:
notranja masa celic se preoblikuje v krožni kolut, ki ima v notranjosti votlinico = embriocista
kolutasta stena se razpne, dobimo embrionalni ščit
*primati, jež, netopirji:
notranja masa celic se kolutasto preoblikuje, dobimo embriocisto (tvorba z votlinico v notranjosti)
se ne razpne
se razdeli na spodnjo plast= embrio. ščit
se razdeli na zgornjo plast celic epiblasta = anstane amnijeva votlina
*glodavci, miš podgana
nad embrion. Vozličem oz. notranjo maso celic se trofoblast namnoži in ga potisne v notranjost, iz embroi. Vozliča nastane tu embriocista

- NASTANEK PRIMITIVNE PROGE IN MEZODERMA
*nastanek mezoderma = potrebno je prej preoblikovanje notranje mase celic
*elongacija blastociste
*diferenciacija v področju embrio. ščita
*ingresija celic iz primitivne proge
*chordin podaljšek iz hensenovega vozla = zasnova za hrbtno struno
*prehondralna plošča


- NASTANEK HRBTNE STRUNE
* Regresija primitivne proge, potovanje hensonvega vozla v kavdalni smeri, oblikovanje hrbtne strune

62

¸kdaj se začne gastrulacija pri sesalcih

konec drugega tedna embrionalnega razvoja

63

kakšno strukturo imamo po gastrulaciji?

hruškasto strukturo
ektoderm, endoderm, mezoderm

64

nastanek nevralnega grebena

- nastanek nevralne plošče
*celice ektoderma nad hrbtno struno začnejo proliferirat (induciajo to faktorji, ki izvirajo iz hrbtne strune)
*nastanek nevralnih gub, vmes je nevralni žleb
*žleb se poglablja, gubi se zdužita, nastane nevralna cev, ki nima več povezave z ektodermom
*zarodek ima sedaj ceasto obliko
*del celic na meji med nevralno cevjo in nevralno gubo se izloči iz površinskega ektoderma in se difeencira v nevralni greben oz. nevralno letvico --> naselijo se ob nevralni cevi . izvirajo iz dorzolateralnega dela
* nevralna letvica nastane naknadno z indukcijo in spada v isto skupino kot mezoderm.

65

kaj nastane iz nevralne cevi

- celice s epridružijo derivatom ektoderma (melanocite, schwanove celice, nevroni) ali mezoderma
CŽS, možgani, hrbtenjača

66

kaj nastane iz nevralne letvice

- naselijo dele mezoderma (komponentne mišičnine..).
- nastanejo deli PŽS in celice, ki jih najdemo v drugi organih in tkivih)

67

levo desna simetrija

- razdelitev s pomočjo hrbtne strune
- Nad primitivno progo je plitva ugreznina--> tu poteka regulirana celična smrt. (odmrle celice ostanejo tiu, se ne odstranijo)
prmitivna proga: prepreči se komunikacija med celicami na levi in desni strani, deluje kot fizična prepreka

kako se doseže levo desno simetrija:
- usmerjeno gibanje migetalk: na levo okoli henssonovega vozlja
- Povečana koncentracija določenih faktorjev, ki sprožijo razvoj na levi strani.
*lefty 2 gen (leva stran)
*snail gen (izraža na desni

68

kako razdelimo mezoderm?

PRVA DELITEV:
- intraembrionalni mezoderm (v področju embrionalnega ščita)
- ekstraembrionalni (med trofoblastom in endodermom)

DRUGA DELITEV:
- dozalni mezoderm
- intermediarni mezoderm
- lateralni (ventralni) emzoderm

69

za kaj je pomemben mezoderm?

- razvoj kardiovaskualrnega sistema
- razvoj telesne stene in telesnih votlin

70

s čim časovno sovpada preoblikovanje mezoderma'

- z nastankom nevralne cevi

71

dorzalni mezoderm

- mezoderm, ki se nahaja ob nastajajoči nevralni cevi se preoblikuje v zgoščeno plast veziva (steber celic). del mezenhima ki s ezgosti
- na obeh straneh nevralne cevi
- iz somitomer =spiralasto zaviti skupki celic
- prvih 7 somitomer = ni sgmetnacije, komponente struktur glave
- od 7 somitomere naprej se mezpderm razčleni v somite oz. pravretenca
- somiti ločeni s intersegmentalnimi septami
- sumiti lahko uporabljajoza določanje starosti
-značilna je metamerizacija

72

kaj se razvije iz dorzalnega emzoderma?

- večina komponent osnega skeleta
- mišičnina
- usnjica kože

73

kaj je metamerizacija, za koga je značilna

- segmentacija in proces ponavljanja iste strukture

-značilna za:
dorzalni mezoderm
živčni sistem
razvoj ledvic
urogenitalna plošča

74

intermediarni mezoderm

- lateralno od dorzalnega emzoderma
- komponente urinarnega in spolnega sistema se razvijejo iz njega

75

ventralni mezoderm

zunanji parietalni list+ektodrm = somatoplevra
notranji visceralni list + endoderm = viseroplevra
- pri večini nesegmentiran

76

celomacija

- majhni prostorčki v ventralnem mezodermu se združijo v eno votlino = CELUM (med obema listoma)
- Celom nastaja najprej izven zarodka = EKSOCELOM, ko se razdeli mezoderm na 2 klična lista, se celom izvotlini v notranjost in nastane ENDOCELOM

- iz endoceluma nastanejo TELESNE VOTLINE (perikardialna, plevralna, peritonealna)

- Mezoderm ki obdaja celum se diferencira v mezotelij (enoskladni enostavni sploščen epitelij)

77

značilnosti primitivne oblike telesa pri vtretenčarjih

- S procesi nastane primitivna oblika embrionalnega telesa – telo je vzdolžno podaljšano je cilindrične oz. valjaste oblike. Ponekod je stisnjeno od strani

- telo je sestavljeno iz 5 temeljnih struktur:
epidermis(telesna vrhnjica)
nevralna cev
parni mezodermalni cevi, iz katerih izhajajjo somiti
črevesna cev (veziva)
endoderm obdaja primitivno črevo

- Področje glave, žrelno področje, trup in rep zarodka

78

tubulacija

- združitev nevralnih gub v nevralno cev poteče najprej v osrednjem delu
- na koncu procesa nevralna cev odprta le še v sprednjem in zadnjem koncu. - kranialni in akdalni nevroporus
- zarodek oblika iztegnjene palice
- motnje v zapiranju ( razvoj možganov, spina bifida)

79

diferenciacija nevralne cevi

- sprednji del envrlne cevi --> razvoj možganov
- kranialni del nevralne cevi: 2 razširitvi se pojavita :
archencephalon
deuterencephalon
- metamerizacija
- 3 mešičkasta razvojna stopnja:
prosencephalon, mesencephalon, rombocephalon
- upogib na ventralni strani - 2 flexuri
- 5 mešičkasta stopnja:
Prosencephalon: telecephalon, deincephalon
Mesencephalon
Rohombencephalon se razdeli na metencephalon in mylencephalon

80

upogib in torzija

- asimetrična rast zarodka, ker nevralna cev prehiteva z rastjo = upogib zarodka
- najprej se ukrivi na področju glave, na koncu ima zarodek obliko črke C
- dorzalna stran konveksna
- na ventralni strani imamo 2 flexuri
- največ upogiba konj, najmanj prašič
- vretenčarji minimalna torzija
- zasuk pri ptičih velik. ker se spreminja razmerje rumenjak -rastoči plod + omejen prostor
- zasuk ptiči: leva stran leži na koncu na rumenjaku

81

s čim so povezani procesi tubulacija in upogib zarodka?

- nastanek telesnih voltin
- nastanek telesne stene
- nastanek plodovih ovojnic kasneje

82

zgradba somita

- sestavljena struktura iz visokoprizmatske celice, v sredini je somitocel (votlinica)

83

diferenciacija somita

- diferenciacije v celciah
- razlika v vendtormedialni in dorzolateralni strani
- diferenciacija najprej v ventromedialni strani --> proliferacija celic, izgubi se eoitelijska ureditev, izločijo se iz somita in se naselijo od nevralni cevi in v bližini hrbtne strune-. imamo OSNO in LATERALNO ZGOSTITEV
ločimo 3 stranice:
osnova za zgostitev
osnova za bodoči lok vretenca
osnova za rebrni podaljšek
- iz dorzolateralnega dela se oblikuje kožnomišična plošča. se diferincira v dermomiotom. in nato na dermatom (zasnova za usnjico kože in miši a ježilka dlake) (tik pod ektodermom je) in miotom (zasnova za skeletno mišičnino)

84


kaj je sklerotom?

- celice ki izvirajo iz ventromedialnega dela somita
- predstavljajo osnovo za koščeno vretence

85

kaj so somitomere?

spiralni skupki celic, ki jih oblikujejo mezenhimske celice

86

kdaj poteka diferenciacija somita

- od 4-5 tedna razvoja
-

87

kaj sodeluje pri oblikovanju vretenca?

par somitov

88

opiši resegmentacijo skleretoma

- pride do združitve oz. agregacije kavdalnega dela enega sumit z kranialnem delom naslednjega sumita
- TELO VRETENCA:
Iz redkega področja osnega sklerotoma in iz dela gostega področja osnega sklerotoma
- MEDVRETENČNA PLOŠČICA
Del gostega področja osnega sklerotoma oblikuje krožna vlakna fibrozne obroča = anuli fibrosi + ostanki hrbtne strune = medvretenčna ploščica
- LOK VRETENC IN PEDIKEL
gosto področje lateralnega skleretoma
- KORENINA SPINALNEGA ŽIVCA
manj gosto področje alteralnega skelretoma, sem migrirajo celice nevralnega grebena

novejše raziskave nastanka vretenc:
telesa vretenc naj bi izvirala iz hondrogenih centrov nesegmentiranega mezenhima. Sklerotom popolnoma obda hrbtno struno = PERIHONDRALNA CEV. Celice naj bi bile v cevi enakomerno razporejene. Nato pride do razlik v proliferaciji celic. V pravilnih presledkih je povečana proliferacija ---> pride do oblikovanja gostih in redkejših področji

89

razvoj mišičnine

skeletna mišičnina:
dorzalni mezoderm

gladka mišičnina:
splanhnični mezoderm okoli prebavnega traka

pupilarne mišice, mioepitelijske celice mlečne žleze in
žlez znojnic:
ektoderm

srčna mišičnina:
splanhnični mezoderm okoli srčne cevi

90

diferenciacija miotom

- prečno miotom razdelijo septe
- vzdolžno miotom razdeli vezivna plošča
- dorzalni del miotoma = EPIMERA
daje zarodne celice za ekstenzorske mišice hrbta
- ventrolateralni del miotoma = HIPOMERA
daje zarodne celice za mišice udov in telesnih sten

91

razvoj skeletne mišičnine

iz miotoma izvirajo mioblasti, ki se združijo, dobimo veečjedrno celico, znotraj tega tvorba miofibril

v začetni fazi se veča masa mišic z rastjo miofibril in prevzemanje neizdefirenciranih celic ( iz celic somatoplevre)

92

kaj nastane prej: sečni organi ali spolni organi?

sečni organi

93

razvoj eldvic. katere tri tipe poznaš?

1. predledvica oz. pronefros
2.praledvica oz. mezonefros
3. dokončna ledvica oz. metanefros

94

razvoj ledvica. iz akterega dela izvirajo?

intermediarni emzoderm

95

razvoj ledvic

- holonefros ali urogenitalna plošča= celotna ledvičan osnova
- intermediarni mezoderm je segmentiran v cervikalnem dleu in zgornjem torakalnem delu. ni segmentiran v lumbalnem, sakralnem in spodnjem dleu torakalnega področja.
- vse 3 razvojne oblike se ne razvijejo iz istih segmentov intermed. mezoderma, se ne razviejjo v istem času, en dosežejo enake stopnje razvoja
- izvodial razvojnih stopenj ledvic so med seboj povezana

96

katere žiali imajo katere razvojne oblike ledvic?

- nižji vretenčarji, nekatere ribe: pronefros
- večian rib, dvoživke: metanefros
- plazilci, ptiči, sesalci: metanefros, ostala dva propadeta

97

opiši pronefros

- zgodnje embrionalno obdobje
-metamerizacija vmesnega mezoderma v vratnem in zgornjem torakalnem področju.
- dobimo nefrotome
- Celice nefrotoma se razdelijo na zunanji ali parietalni list in notranji ali visceralni list
- v notranjosti nefrotoma dobimo votlinico=nefrocelom
- nefrocelum komunicira s tleesno votlino = nefrostom
- proliferacija celic arietalnega lista, najprej v alteralno smer --> dobimo zasnovo za pronefrično cevko
- končni del oblikuje pronefrični vod
- segmenti pronef. voda se združijo. pride do luminizacije

- oblikovanje klobčiča kapilar iz manjših arterijskih žil, ki izvirajo iz dorzalne aorte:
*zunanji glomerum: vtisnenj v epitelij telesne votline
nižje razviti vretenčarji
filtrat najprej prehaja v celum, nato se mora z utripanjem migetalk črpat nazaj v nefrocelum.
*notranji glomerum: vtisnenj v epitelij pronefroične cevke
višji vretenčarji
epitelij oblikuje bawmannovo kapsulo
Filtracija direktno v pronefrično cevko in vod, ki sega v kloako.

98

mezonefros

- pronefrosni vod se nadaljuje v mezonefrosni vod
- razvoj: kraniokavdalna smer
- nefrotomi
- mezonefrosni greben oz. urogenitalna plošča: skupina cleic ki predstavlja osnovo za nmezonefros
- v vsakem od nefrotomov se razvijejo praledvične cevke
- zasnova za mezonefrični oz. volfov vod v dorzalnem mezodermu
- luminizacija, nastane mezonefrični vezikel
- volfov vod inducir aproliferacijo celic vezikla, struktura se podaljša, medialni konec praledvične cevke se čašasto razširi in obda klobčič kapilar --> iz čaše se razvije bawmanova kapsula.
- praledvična cevka se guba in podaljša. Lateralni del cevke se podaljša z volfovim vodom
- volfov vod se na koncu spoji z kloako. tik pred tem se oblikuje divertikel- uretrov brstič: iz nejga se razviejjo prevodni deli oz. izločala prave ledvice
- pri sesalcih že izloča manjše količine urina, embrionalna ledvica + sodleuje pri oblikovanju m. spolovil

99

metanefros

1. ekskretorna enota (nefron) nastane iz METANEFROGENEGA BLASTEMA( kavdalni del nesegmentiranega intramediarnega emzoderma)
2. zbiralca (Vsi deli izvodil (čašice, ZBIRNA CEVKA, ZBIRNI VOD, papialrni vod, sečevod, papile)) nastanejo iz URETROVEGA BRSTIČA

- brstenje in vejičenje brstiča
- Brstič vrašča v metanefrogeni blastem. Vsak novonastali brst imenujemo ampula
- Nad ampulo se zgosti metanefrogeni blastem -> nato luminizacija in nastanek renalnega vezikla iz blesetema
- proliferacija vezikla, nastane cevka
- podaljšpevanje cevke, čašasto oblikovanje končnega dela – stik z klobčičem kapilar – nastanek ledvičnega telesca.
- nato proliferacija celic spet, da dobimo vse dele ledvične cevke

100

RAZVOJ URINARNEGA TRAKTA

- iz endoderma zadnejga črevesa
- kloako razdeli urorektalni septum na:
1. ventralni del: primitivni urogenital ni sinus
2. dorzalni del: anorektalni kanal

- primitivni urogenitalni sinus zapira urogenitalna membrana
- anorektalni kanal zapira analna membrana

101

deli urogenitalnega sinusa?

- Zgornji največji del – sečni mehur
- Ozek lumen – pelvični del urogenitalnega sinusa
• Samci: prostatični in membranozni del sečnice
• Samice: membranozni del sečnice
- Definitivi ali falični del urogenitalnega sinusa
*penilni del sečnice - samci

*vestibulum nožnice - samice

102

kako se najprej pojavijo gonadi

kot spolna grebena

103

migracija praspolnih celic

- SPOLNI GREBEN
*položaj: medialno od mezonefrusa
*Ko se razvije štrli v celumsko grbino – epitelij na površini je celumski epitelij
*Sega od torakalnega do lumbalnega področja
- Praspolne celice izvirajo iz endoderma rumenjakove vrečke v bližini alantoisa
- Iz tega področja migrirajo skozi področje mezenterija in naselijo področje spolnega grebena.
*potujejo z ameboidnim gibanjem po principu kemotakse (sesalci)
*potovanje po žilni poti (ptiči)
- Ločitev m. in ž. gonad ni mogoč = indiferentna gonada
- Od 7 tedna naprej razvoj poteka različno pri moškemu in ženski

104

iz kje izvirajo praspolne celice in kakšne oblike so

- endoderma rumenjakove vrečke v bližini alantoisa
- velike, kroglasta oblika, evkromatsko jedro, številne delitve, visoka aktivnost alkalne fosfataze

105

razvoj mod

- somatske celice goandnega področja lahko izvirajo iz :
*lokalnih mezenhimskih celic
*epitelij celuma
*mezonefrična cevka ki degenerira
- celice ki izvirajo iz mezonefrične cevke oblikujejo:
*mrežo cevk=retet testis
*ekstragonadni povesek
*intragonadni in povezovalni trakovi - med njimi se nahajajo praspolne celice
- spolni grebene se poveča - bolj okrogel rata
- na ta način s eobblikuejjo primarni klični poveski (med njimi skupine praspolnih celic)
- ob volfovem vodu se z invaginacijo celumskega epitelija pojavi še paramezonefrični vod

druga teorija razvoja: invaginacija celumskega epitelija navznoter


- razvoj m.sp organov (mod) spodbuja beljakovina TDF , ki nastane kot produkt aktivacije gena SRY (spol determinajoča regija kromosoma)
- diferenciacija sartolijevih celic v priamrnih kličnih poveskih
- Celice, ki izvirajo iz mezonefrusa se preoblikujejo v modove poveske, oz. semenske poveske -
*združijo se z mezonefričnimi cevkami.
*v sredini so ujete praspolne celice
= zasnova za zavito semensko cevko
- pod vplivom modovih poveskov diferenc. Okoljlnih intersticijskih celci v leydigove celcie (izločajo testosteron)
- Iz mezenhima pod celumskim epitelijem se razvije tunika alboginea
- Mezenhimskega porekla je tudi septa

- stik med bodočimi sartolijevimi celicami in gonatociti preprečuje spermigenzo. zavrta je mejotična delitev in rzavoj praspolnih celic v spermatocite
- sartolijeve celice izločajo antimilerjev hormon - veže se na paramezonefrični vod in povzroči njegovo regresijo z apoptozo
- Poveski luminizirajo šele v predpubertetnim obdobju. Oblikuje se lumen, začne se spermatogeneza.

106

diferenciacija m.sp izvodil

apendix epididimis: zakrnitev začetnega dela mezonefričnega voda
odvodne cevke moda: 9.12 mezonefričnih cevk se poveže z rete testis
ductus epydidimis: iz mezonefričnega voda v višini razvijajočega se moda
semenovod: iz ostalega mezonefričnega voda
mehurnica. distalni del emzonefrusa
prostata, bulbourethralna žleza: invaginacija epitelija sečnice

107

razvoj jajčnika

- razvijejo ko ni y kromosoma, sry gena in testis deteriminarejočega faktorja
- ni sartolijevih, laydigocih celic
- ni regresije milerjevega voda, volfov vod propade
- površinski epitelij celuma invaginira v notranjost in oblikuje primarne klične poveske , med njimi so praspolne celice
- notri je rete ovarii
- Mezonefrična cevka naj bi bila prevladujoči vir celic
- primarni klični poveski propadejo – praspolnih cleic ni v izloliranem mikro okolju, so prosto v intersticiju – inteznivno mitot. Razmnoževanje-vstop v mejozo
- namnožene oogonije obdajo sploščene celice mezotelija = preimenovanje v folikularne celice
- Prva mejotska delitev kot primarni oociti, nato tesni stik z folikularnimi celici--> ustavitev mejoze v profazi prve mejotske delitve do pubertete
- veliko spolnih celic od rojstva naprej propade

108

razvoj cevastega sistema rodil

vsi deli cevastega isstema rodil razen preddvor nožnice: iz milerjevih vodov
nožnič ni preddvor: sprednji del zasnove za kloako

- višji sesalci: posotopno stapljanje aprnih kanalov iz kavdalne v kranialno smer
*uterus duplex (podgana, miš, kunčica, činčila, budra)
*uterus bicornis
*uterus simplex (primati)

109

kaj nastane iz ventralnega mezoderma?

- razvoj vaskularnega sistema
- plodov mehur
- nastanek telesne oblike (z gubanjem somato in visceroplevre)

110

razvoj vaskularnega sistema

- okoli 3 tedna razvoja
- začne se razvijat ker prehranjevanje zarodka z difuzijo ni več zadosten- (rabi sistem za transport ksika, hrnailnih in odpadnih snovi)
- sprva ekstraembrionalni razvoj, nato intraembrionalni
- na razvoj v določeni meri vpliva tudi spodaj ležeči endoderm

EKSTRAEMBRIONALNI RAZVOJ
- sprva se pojavijo s proliferacijo emzuenhimskih celic krvni otočki v splanhničnem mezodermu rumenjakovega mehurčka
- FIBROBLASTNI RASTNI FAKTOR vpliva da se celice mezoderma diferencirajo v hemangioblaste
- VASKULARNI ENDOTELIJSKI RASTNI FAKTOR (deluje na receptorje s tirozin kinazno aktivnostjo) vpliva da se hemangioblasti delijo na angioblaste in hemoblastne celice
- celice na periferiji otočka spremenijo obliko, postanejo ploščate se diferencirajo v angioblaste - kasneje v endotelijske celice
- celice v osrednjem dleu otočka se diferencirajo v hemoblastne celice - kasneje v eritrocitno in limfoidno in mieloidno linijo
- podaljševanje otočkov, ki so luminizirani, nastane kanal
- Odvisno od volumna krvi in smeri toka krvi, pride do razširitve premera kanalov in do pridobitve dodatnega mezenhima, ki se diferencira v gladko mišičnino (angiopotin)

INTRAEMBRIONALNI RAZVOJ
- krvni otočki v obliki podkve na obeh straneh nevralne plošče
- Pomembno vlogo pri razvoju žil ima endoderm, ki leži pod splanhničnim
mezodermom zarodka. Endoderm sproži razvoj
nekaterih celic splanhnićnega mezoderma
v ANGIOBLASTE, iz angioblastov se razvijejo
sploščene endotelijske celice, ki se povežejo
in tvorijo mehurčaste strukture (ANGIOCISTE - krvni otoček )
Angiociste se povežejo v cevaste strukture
(ANGIOBLASTNI POVESKI) in v ANGIOBLASTNI PLETEŽI
- Nad celumom se pojavi kardiogena plošča
- Znotraj kardiogene Plošče se pojavi skupina angiogenih celic, plošča se na ta način preoblikuje v ENDOKARDIALNA CEV
- Otočki ki se pojavijo ob hrbtni struni, se povežejo med sabo, oblikuje se DORZALNA AORTA
- endokardialna cev in dorzalan aorta se povežata, nato povezave z umbilikalnimi in alantoisnimi žilami -> vzpostavljen je primitivni cirkulacijski sistem
*Iz dorzalne aorte teče kri v rumenjakovo
vrečko in preko vitelinskih ven nazaj proti
srcu.
*V 3. tednu razvoja prepoznamo na zarodku
parni ventralni aorti, parni dorzalni aorti
(potekata vzdolž dolge osi embrija), ki jih
povezuje šest parov škržnih arterij
*krvni obtok posteljice – kri teče iz
dorzalne aorte preko popkovničnih arterij
v horion in se po parnih popkovničnih
venah vrača v srce
*dotok krvi v srce iz samega zarodka poteka preko kardialnih ven

111

nastanek novih žil

1. tvorba angiocist
2. angiogeneza
*tvorba novih žil iz obstoječih angio blastnih poveskov
3. vključevanje novih mezenhimalnih celic v steno obstoječih žil
*povečanje lumna

112

kako je sestavljeno embrionalno črevo?

- prednje črevo
- srednje črevo - komunicira z rumenjakovo vrečko
- zadnje črevo - nastane izboklina alantois

113

diferenciacija endoderma

- gubanje visceroplevre in somatoplevre (med nastankom mezoderma in oblikovanjem prvih sumitov)
- soamtoplevra s euviha ob embrionalnem ščitu anvzgor in oblikuje amnijeve gube
- gubanje viceroplevre: primitivno črevo, ki ga obdaja endoderm se razdeli:
* intraembrionalni del (spredaj in zadaj se slepo konča)
*ekstraembrionalni del (rumenjakova vrečka)
- ko pride do kranio-kavd. upogiba zarodka nastaneta 2 depresiji:
* stomodeum
*proctodeum
- stomodeum se poglablja, stik z sprednjim delom embr. črevesja : nastanek orofaringealne membrane --> razvije se ustna votlina
- analna ali kloakalna membrana

114

regionalna diferenciacija črevesja

- škržni oz. faringealnega dela:
*nastanejo žrelo in njegovi derivati
(ščitnica, obščitnica, zasnova za timus, grlo, sapnik, zasnova za pljuča)

- Za zasnovo za dihala se Sprednjo črevo zoži, oblikuje požiralnik, nato se razširi imamo želodec

- Iz prednjega dela nastanejo še:
* zasnove za dvanajstnik, tisto področje kamor se izliva žolčnik,
*zasnova za jetra,
*trebušno slinavko in
*ekstrahepatične žolčne kanalčke

- Srednjo črevo: komunicira z rumenjakovo vrečko. Iz njega se razvije
*tanko črevo,
*debelo črevo (colon ascendens, colon transversum – deli ki jih oskrbuje a.mesent.cranialis),
*slepo črevo

- Zadnje črevo:
*končni deli debelega črevesja (colon descendens, le polovica coloma transversuma),
*kloaka,
*repno črevo, ki kasneje zakrni
- Na ventralni strani zadnjega črevesja nastane izboklina iz katere se razvije alantois

115

škržno črevo

- sprednji del embrionalnega črevesja
- Škržno črevo se razširi in postane ploščate oblike
- V 4. in 5. embrionalnem tednu se pojavi na škržnem črevesju 4 oz. 5 ŠKRŽNIH ŽEPKOV OZ. VREČK
- Ustrezne vdolbine na ektodermalni strani --> nastanejo 4 ŠKRŽNE BRAZDE
- Med škržnimi vrečkami in brazdami se nahajajo ŠKRŽNI LOKI (1,2,3,4,6 – 5 v glavnem zakrni)


116

opši škržne vrečke

- endodermalno poreklo
- 5 jih je
- 1.
*divertikel, slepo konča, poglobi
*votlina srednjega ušesa in ušesna troblja
-2.
*razvije tonsila palantina- nebnica
-3,
*spodnji obščitnici in
* endodermalni del timusa
-4.
*zgornji obščitnicii
-5.
*ultimobrahialno telo

117

opiši škržne brazde

- Dorzalni del prve škržne brazde prodre vse do 1. žepka --> tvori zunanji sluhovod, bobnič

118

kej anstanejp škržne membrane?

na mestih stikov med žepi in brazdami. Človek: prehodne strukture, kmalu jih loči mezenhim

119

škržni loki

*skeletna mišičnina obraza, vratu
*endotelij žil
* vsak lok ima lastno mišično, živčno in arterijsko sestavo

120

diferenciacija kloake

- nastane iz zadnjega dela črevesja, ki se razširi, ko nastane divertikel na lat. strani zadnjega črevesja
- kloaka do kloakalne membrane
- postkloakalno črevo: del črevesja za kloakalno membrano
- komunicira z alantoisom , zadnjim črevesjom
- vanjo se vlivata mezonefričan voda
- tik pred izlivom mezol. vodov je divertikel, ki je zasnova za urethrov brstič
- urorektalni septum razdeli kloako na 2 ndela, na mestu kjer se v kloako izlivata alntois in zandje črevo:
*dorzalni del: anorektalni kanal
*urogenitalni sinus

121

opiši urogenitlani sinus

- podaljšek alantoisa
- v nejga se izlivata metanefrična voda

122

kam se nadaljuje sečni mehur'

v alantois

123

kaj se zgodi ko alantois zakrni

dobimo fibrozno vrvico - urahus (povezuje apex mehurja s popokovnico)

124

opiši plodove ovojnice.

- oblikuejjo jih klični listi
- so ekstraembrionalne membrane
- ob rojstvu jih plod zavrže

plodove ovojnice:
- rumenjakova vrečka
- amnion (membrana, ki neposredno obdaja zarodek)
- horion ali seroza (trofoblast združen z nežilno plastjo mezoderma)
- alantois

125

rumenjakova vrečka

- nastane iz endoderma in visceralnega lista mezoderma (visceroplevra)
- komunicira s srednjim črevesjem embria - prehrana
- prežvek, praŠ:
*očitev obeh listov stranskega mezoderma je popolna.
*Rumenjakova vreča je kot mešiček oz. vezikel – vezicula umbilicalis –
*ima začasno vlogo, manjšo vlogo, ne oblikuje omphalo placente
- konj, mesojedi
*oba lsit astrtanskega mezoderma nista popolnoma ločena
* Stena rumenjakove vrečke oblikuje distalno stik s horijem in nastane omphaloplacenta.

126

amnij

- večinoma nastane z gubanjem somatoplevre
- v amnijski votlini je tekočina
- amnij čiti plod pred mehaničnimi poškodbami
- Na vsaki strani, na robovih kjer imamo embrionalni ščit, pride do oblikovanja amnijevih gub
- Gubi se dvigujeta nad embrionalni ščit, obe gubi se združita in na ta način pride do ločitev horija in membrane amnija, dobimo amnijevo votlino, ki obdaja plod
- Človek: razcepljeni amnij. Notranja masa celic, se pri človeku razdeli, iz spodnjega dela se razvije ektoderm, zgornji del se namnoži in oblikuje amnij. Ne nastane z gubanjem

127

alantois

- nastane iz visceroplevre
- je izboklina ventralne stene zadnjega embrionalnega črevesja
- komunicira z uropotesknim aparatom
- njem se kopiči plodov seč
- najprej je divertikel, nato raste in obda plod.
- pri mesojedih veliko bolj obda plod, kot pri konju

128

horij

- nastane z združitvijo trofoblasta in nežilne plasti mezoderma
- ovije celoten embrio in plodove ovojnice
- ob nastanku je neožiljen.
- plast oblikuje stik s sluznico maternice ob implantaciji
- Žile lahko izvirajo iz rumenjakove vrečke, ko se združi horij z rum. Vrečko, rata ožiljen = omphaloplacenta --> mesojedi, konj
- Ali pa se Lahko oblikuje stik med horijem in steno alantoisa, ki je ožiljena. Do ožiljenja pride -->alantoisna placentacija --> prež, pra

129

Placente klasifikacija

IZVOR OŽILJA
- omphaloidni tip
*mesojedi
*konj
*rumenjakova vrečka-horij
-alantoisni tip
*prašič
*prežvekovalci
*alantois-horij

ODNOS PLOD-MATI
(stopnja zasidranosti fetalnih membran na (v) endometrij amternice)
- nondecidualna
*prašič
*konj
*prežvek
*horij priložen steni maternice
-decidualna
*mesojedi
*Na določenih področjih je placenta sidrana v steno maternice

MORFOLOŠKA KALSIFIKACIJA
- oblika
*razporeditev horion fondrosuma: resice horija in endometrij maternica = stik
*placenta difusa (po celipovršini resice)
konj: placenta difusa completa
pra: placenta difusa incompleta - zakrnel horij na koncu materničnih rogov
* stik samo na določenem mestu:
prež: šopi kotiledonskih resic
pes: horion fondrosum v obliki pasu, ki obdaja ekvator: palcenta zonaria
*človek, priamti, glodavci: disfuidalni tip placente

- notranja zgradba
*kako s epoveča stična površina med horijem in endometrijem
*gubasta palcentacija: prašič
*resasta palcentacija: konj, prež
*oblikovanje labirinta: mesojedi

- število plasti v interhemalni barieri
PLACENTA EPITELIOHORIALIS: ohranjene vse plasti.
*trofoblast - epitelij horija
*endoderm
*epitleij alantoisa
*endometrij maternice
*propria submucoza
*miometrij
*perimetrij

130

kaj je sindezmohorialni stik?

prehajanje celic iz fetalne na materino stran. Diplokariociti, triplokariociti

131

placenta svinja

- horioalantoisna placenta
- palcenta difuso incompleta
- gubasta palcentacija
-epiteliohorialna placenta
-nondecidualna
-17 dan gastrulacije: stik med horijem in eepitelijem endometrija
- priamrne gube, sekundarni vzviški oz. ruge
-areola (izliv uterinih žlez - sekret ,nanj je fezano železo)
*epitelij materina stran znižan, ni gub
*fretalna stran visokopriz. epitelij, gube

132

placenta prežvekovalcev

- endometrij maternice: območje karunklov in medkarunklov (horion libre)
- na fetalni strani imamo kotiledon
kotiledon + karunkel = placentom
*govedo: ovalen, izrazit pecelj-tu žile
*mali prežvek. : okrogel, ni oizrazitega peclja
- Na fetalni strani (visokopriamtksi epitelij) se oblikujejo resice, in prilegajo na področju kript na uterini strani (enoskladen ensotaven izoprizmatski epitelij)
- resasta placentacija
-epiteliohorialna, mestoma sindezmohorialnan ( - Diplokariocit: izgubijo dezmosome, lahko migrirajo iz fetalne na uterino stran --> če se združijo z meterino celico nastane triplokariocit.)


133

kaJ JE FUNKICIJA DIPLOKARIOCITA?

- imajo sekretorne granule, jih sprostijo v vezivno stromo endometirja

1. endokrian funkcija
- palcentarni laktogeni
- progesteron
- prostaglandini

2. prenos kompleksnih molekul

134

palcenta mesojedi

- decidualni tip placente
- endoteliohorialni tip palcente
*ni endometrija
*redukcija veziva
*fetalna stran vse plasti
*endotelij kapilare maternalne strani neposredno prilega enodteliju placente fetalis (horiju)
*olajšano prehajanje snovi
- horiovitelinska placenta nekaj časa, nato horioalantoisna
- palcenta zonaria

135

placenta kobile

- sprva prisotna horiovitelinska placenta, ki je pomembna, nato nekaj časa prisotni obe plascenti. tudi horioalantoisna. Nato regresdija rumenjakove vrečke. - samo hoiroalantoisna placenta
- placenta difusa completa (horionske resice najprej le pas, nato s eširijo po horioalantoisni membrnai)
- kejr je pas horionskih resic se oblikuje čaše endotelija
*epitelijske celice iz palcente fetalis uničijo epitelijsko celico na materini strani, prodrejo skozi BM v vezivu in se preoblikujejo v epiteloidne celice (nimajo apikalne površine), nato se preoblikujejo v velike polihedralne celice (endokrina vloga) in sintetizirajo EKVINI HORIONSKI GONADOTROPIN.
- resasta palcentacija
*priamrne resice, resice višjega redu
- epiteliohorialni tip palcente
-nondecidualna palcenta
- mikrokotiledon
*kjer so resice
*obrnjena kupula

136

popkovnica

- vezivni trak, povezuje placento z zarodkom
- Amnij se uviha navzdol in z zunanje strani prilega popkovnici
- umbilikalni veni: ena lahko zakrni, ali se obe združita v eno pred prihodom v plod
- Umbilikalna arterija se spiralasto zvija okoli alantoisnega peclja oz. urahusa, ki povezuje alantois s sečnim mehurjem
-umbilikalna arterija
*debela stena
*elastična vlakna - ob prerezu lumen sam od sebe zapre
- umbilikalna vena:
*manjkajo elastična vlakna, lumen ne zapre - vstop bakterij lahko
- urahus ubliterira do poroda
+če ne iz popka izhaja seč - vnos bakterij


137

dolžina brejosti živali

konj: 330-345 dni
govedo: 278- 293
ovca, koza: 144-151
svinja, emrjasec: 112-115
pes. 59- 68
mačka: 58- 65
kunec: 30-35
kokoš. 20-22

138

razvoj vagine

- milerjeva voda prosta v kranialnem delu
- razvijajoče telo, cev se slepo konča
-nato cev oblikuje stik z urogenitalnim sinusom, spodbudi tvorba endoderma: dobimo VAGINALNO PLOŠČO
- vag. plošča podaljšuje z proliferacijo
- luminizacija
- kanalizacija
- iammio maternično telo, cervix, prehod v vagino
- endodermalna membrana začasno razmeji lumen nožnice od urogenitlanega sinusa