fiziologija prehrane drugi delni izpit Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane drugi delni izpit > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane drugi delni izpit Deck (328):
1

kaj je prebavljivost?

- Del krme (oziroma hranljivih snovi krme) se prebavi, to je razgradi
do stopnje enostavnih molekul in absorbira.
- je lastnost hranljive snovi ali skupnih hranil v krmilu
ali krmil, združenih v obroku

2

kaj se zgodi z hrnljivimi snovmi krme ki se ne prebavijo in absorbirajo?

izločijo s z blatom

3

kaj je količina prebavljenih hranljivih snovi?

Razlika med količino hranljivih snovi v zaužiti krmi in količino teh
snovi v blatu,

4

kaj nam pove prebavljivost?

kolikšen delež zaužitih hranljivih snovi, krmila ali obroka se v
prebavilih živali lahko prebavi in absorbira

5

s čim navajamo prebavljivost?

s koeficientom prebavljivosti (kp)

6

kaj je koeficient prebavljivosti?

število, ki nam pove kolikšen delež (odstotek) nekega krmila (hranljive snovi) se lahko
prebavi.

7

kako ugotovimo prebavljivost?

- biološki poskusi na živalih - in vivo določanje prebavljivostti:
*klasični prebavljivostni poskus
*prebavljivostni poskus z indikatorjem
- izdelajo se različne tabele

8

s katerimi analizami ne moremo zanesljivo ugtavljati prebavljivosti?

s kemičnimi analizami

9

s katerimi psokusi je uspelo dokazati da
obstajajo pri analizah kakovosti sena neposredne povezave med
količino beljakovin v senu in prebavljivostjo teh beljakovin

s primerjalnimi poskusi

10

kdaj je potreben poseben pristop ko ugotavljamo prebavljivost?
kakšne so posebnosti?
kako torej izmeremo prebavljivost ak?

- kadar ugotavljamo pravo prebavljivost
posameznih aminokislin

- Kot vzorec za ugotavljanje izločene aminokisline pa ne moremo
uporabiti izločenega blata.
*ak v blatu ni več oz. jo je bistveno manj kot jo je žival zaužila ker v debelem črevesju beljakovine (tudi našo zaužito ak) razgradijo do amoniaka
*Iz amonijaka mikroorganizmi sintetizirajo sebi lastne aminokisline, tudi aminokislino, ki jo v poskusu spremljamo.
*V blatu so lahko velike količine te aminokisline mikrobnega izvora
* torej: Mikroflora v tankem in debelem črevesju sintetizira svoje aminokisline. Aminokisline ki jih analaiziramo v blatu ne moremo vedeti ali je produkt neprebavljivosti ali pa produkt mikroflore

--> Podatek o količini z blatom izločene aminokisline za izračun njene
prebavljivosti zato ni uporaben

- v prebavljivostnem poskusu moramo zbirati in analizirati vsebino, ki izteka na
koncu tankega črevesa.
*v konec tankega črevesa, pred slepim
črevesom, vstavimo fistulo (ileocekalno fistulo) in preko nje zbiramo
vzorec.

11

od česa je odvisna prebavljivost krmila oz. hs v krmilu?

- kemične sestave krmila (hranljive snovi)
*vlaknine
*belajkovine
- živalske vrste
- starosti živali
- količine zaužite krme
*če veliko pojemo - slabša pebavljivost
*torej velik obrok je slabše prebavljiv
- priprave (predhodne obdelave) krmil
*veliksot delcev

12

katere HS so za vse živalske vrste dobro prebavljive?

- BDI oz. topni OH
- SB
- SM

13

kateri mikroelement ima slabo prebavljivost in koliko?

- Mn
- 1%

14

Koliko procentov imajo zelo dobro prebavljive snovi?

80% in več

15

katera je najslabše prebavljiva organska snov?
ali jo lahko organizem, brez pomoči organizmov sam razgradi?

- SV
- Ne

16

ali hranljive snovi medsebojno vplivajo na prebavljivost krmila?

- ja, vsaka nova komponent ki jo dodamo vpliva na prebavljivost ostalih komponent

17

pri prebavljivosti katere HS pride do največ razlik med živalskimi vrstami?

v prebavljivosti surove vlaknine

18

kako je s prebavo SV pri različnih živalih?

prežvekovalci:
- prebava v predželodcih je usmerjena nas SV

monogastrične živali:
- v želodcu in tankem črevesju se SV en prebavlja
- v debelem črevejsju pride do delne po obsegu različne razgradnje SV
*odvisno od volumna debelega črevesja

19

kdo ima večji voluemn debelega črevesja? starejše ali mlajše živali?

starejše živali

20

kaj spreminja prebavljivost SV in tudi ostalih HS?

- razlike v zaužiti količini SV v krmilu ali obroku
- razlike v kemični sestavi SV v krmilu ali obroku

21

kdaj je pri rastlinski krmi vsebina celic dostopna prebavi?
zakaj?

- ko je celuloza oz. surova vlaknina razgrajena
- ker so rastlinske celične stene v največji
meri sestavljene iz celuloze oz. surove vlaknine

22

Prebavljivost organske snovi obroka v odvisnosti od koncentracije
surove vlaknine je za živalsko vrsto ?

- razmeroma konstantna
vrednost.
- Prebavljivost organske snovi obroka se zmanjša za vsak dodatni %
surove vlaknine (SV):
*prežvekovalci: 0,81
*konjL: 1,26
*prašič: 1,68

23

kje je večji učinek surove vlaknine na prebavljivost vseh hranljivih snovi pri kravi, prašiču, konju?
zakaj?

- pri prašiču
- ker se pri njemu prebavljivost organske snovi obroka zmanjša za vsak dodanti % surove vlakne za 1,68 ; pri prežvekovalcih pa npr. le za 0,81

24

kaj ej bolj prebavljivo: koruza ali bučne pogače oz. oves?

koruza

25

kako si po prebavljivosti (od najbolj prebavljive) org. snovi sledijo trave različne starosti (razvojne stopnje)

torej kako je s prebavljivostjo trave in zakaj ej temu tako?

- zelo mlada trava
*dobra za prežvekovalce
- mlada trava
- pred cvettenjem
- v cvetenju
- zrelo seme
- po cvetenju
*dobra za konje in osle
- po izpadu semenja

starejša kot je trava manj je prebavljiva, ker se ji poveča delež SV

26

kdaj ni bistvene razlike v prebavljivosti krmil pri prežvkovalcih?

- če le-ta vsebujejo med 18 in 26 % surove vlaknine v suhi
snovi.

27

ali je mlada trava tudi za prašiče dobro prebavljivo krmilo?

da

28

zakaj imajo Stare plemenske svinje in odrasli merjasci večjo možnost za boljšo prebavo SV?

KER imajo večji volumen prebavil

29

kaj ne vpliva bistveno na prebavljivost HS?

- Pasma živali
- brejost

30

pri kateri živalski vrsti so ugotovljene povezave med količino zaužite krme in
prebavljivostjo.
povej to povezavo.

- prašič
- govedo
*še močnejši vpliv

- S povečanjem količine zaužite
krme se poslabša prebavljivost hranljivih snovi zaradi hitrejšega
prehoda skozi prebavila. Pri velikih količinah se zmanjša za največ 2
- 3 %.

31

kaj zmanjšuje prebavljivost pri vseh vrstah živali?

- količina zaužite hrane (govedo, prašič)
- prevelike količine beljakovin
- prervelike količine maščob
- prevelike količine rudninskih snovi (natrij železo)

32

ali krmilo vpliva na prebavljivost drugih krmil v obroku?
kje lahko to zanemarimo?
kje je močan vpliv?zakaj?

ja

pri živalih s pretežno kemično prebavo

pri prežvekovalcih. ker sestava obroka
bistveno vpliva na rast in razvoj mikroorganizmov v predželodcih in
s tem na prebavljivost.

33

kaj praviloma izbolšuje prebavljivost krme?

Predhodna obdelava krme (mletje, drobljenje, mečkanje, namakanje
v vodi, segrevanje, kuhanje, parjenje, kemična obdelava

34

dobro mletje krme za prežvekovalce..kaj naredi?

zmanjša prebavljivost hranljivih snovi v njej, ker taka krma hitreje
prehaja skozi prebavni trakt.

35

kaj povzroča pri prašičih predrobno zmleta krma (moka)?

čire na želodčni sluznici in s tem zmanjšuje
prebavljivost hranljivih snovi v želodcu.

36

kaj vpliva na prebavo beljakovin v prebavilih?

- kemijska struktura beljakovin
- različni tehnični postopki priprave
beljakovinskih krmil.

37

kaj izboljša prebavljivost in boljši učinek proteaz?

rahlo segrevanje

38

kaj se zgodi če preveč segrevamo beljakovinska krmila?

- zmanjša prebavljivost belajkovin, še posebaj takrat ko so beljakovine v kombianciji z OH
*nastane vez med ak in OH, ki jih encimi v prebavilih ne morejo razgraditi
- zmanjša se izkoristljivost lizina, cisteina, metionina in treonina.
- rekacije segevanja pomembne pri sušenju posameznih proizvodov, ki služijo za živalsko krmo: sirotka, ribja moka, soja

39

katere snovi, lahko vsebujejo rastlinske beljakovine?

snovi, ki zmanjšajo aktivnost tripsina

40

katere snovi so v belajkovinah leguminoz, ki zavirjao prebavljivost?
kako jim rečemo?

- hemaglutinini
- antikoagulanti

- antinutritivne snovi

41

kako laghko odstranimo negativne učinke inhibotorjev (antinutritivnih snove)

krmo (npr. sojino zrno) segrevamo, s tem koaguliramo beljakovino
učinkovine in tako izboljšamo prebavljivost beljakovin krme

42

pri akterih živalih tanini znižujejo prebavljivost?
ali lahko s segrevanjem krme ta učinek preprečimo?

- pri živalih z ensotavnim želodcem

- ne

43

kako je s predhodno tehnično obdelavo pri preržvekovalcih? (v povezavi z belajkovinami)

- vpliva na prebavljivost beljakovin
- Zmerno ogrevanje zmanjša topnost beljakovin in izboljša
izkoristljivost pravih beljakovin zaradi manjših izgub NH3 iz vampa.

44

kaj odloča o izkoristljivosti (prebavi) beljakovin v prehrani prežvekovalcev?

njihova razgradljivost

45

od česa je odvisna razgradljivost različnih vrst beljakovin

- od kemičnih lastnosti beljakovin
- od topnosti v vodi

46

ali lahko razgradljivost belajkovin krme zmanjšamo, in tako zaščitimo beljakovine pred mikrobno razgradnjo v predželodcih?
kako pravimo takim belajkovinam?

ja
- s tehnološkimi postopki

- zaščitene belajkovine

47

ali lahko an trgu dobimo tudi posamezno zaščiteno ak?

ja

48

kakšen je procent prebavljivosti v povprečju?

okoli 70%

49

kaj so bučne pogače?

- Tisto kar ostane po stiskanju olja, procentualno vsebujejo več maščob --> so bolj pokvarljive

50

kaj so bučne tropine?

- stiskanje in eekstrakcija maščob
- pogosto jih uporaljajo pri prehrani živali

51

kaj je problem s sojo?

- ima veliko substanc
- treba je pazit in jo dati v določenih mejah
- potrebno jo je toplotno obdelat

52

kdaj se potrebe po hrnaljivih snoveh povečujejo?
kaj moramo narediti v primeru večanja proizvodnje?

- z anraščanje proizvodnih sposobnosti
- večja prireja živali

- Ker je sposobnost za zauživanje suhe snovi obroka po količini omejena, mora koncentracija hranljivih snovi v suhi snovi obroka naraščati
* torej: V enakem volumnu krmil mora biti več hranljivih snovi, ki jih žival
lahko izkoristi, kar pomeni, da mora biti prebavljivost obroka za živali
z večjo prirejo večja

53

ali preveč prebavljiv obrok zmanjša izkoristljivost zaušitih HS ?
zakaj?

- ja
- Krma pri tem hitro potuje skozi prebavila, hranljive snovi se prebavijo
(razgradijo), vendar se zaradi hitrega prehoda skozi vse dele
prebavil ne morejo absorbirati

54

opiši prebavila slon

- sestavljeno črevo
- predželodci

55

kako je s kavinimi zrni in živalmi?

živalo predela kavino zrno in jo s tem obogati

- Slon zaužije kavino zrno, njegovi encimi prebavijo del kavinega zrna (razgradi beljakovino) in mu s tem odstranijo grenkost
- Cibetovka (podobna je mački) - one ppojedo najbolj zrele kavne jagode (jih izbere) --> zrno zrele jagode je zelo dobrega okusa - v njenih iztrebkih so taka zrna

56

kaj proizvajajo analne žleze cibetk?

mošus

57

kaj je krma?

vsa hrana, ki jo živali zaužijejo

- različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani,
- stranski proizvodi biosinteze,
- proizvodi industrijske predelave
- organske in anorganske snovi, ki so direktno
ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.

58

kaj so krmila?

posamezni pripravki, ki vsebujejo vse
pomembnejše sestavine (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe,
voda, rudninske snovi in vitamine) za normalen razvoj in zdravje
živali.

59

ali obstajajo spiski, aktologi kaj je dovoljeno uporabljati v 'prehrani živali?

ja

60

kako delimo krmo po izvoru?

- Rastlinska
- Živalska
- Mineralna in vitaminska
*npr. lizalni kamni
- Sintetična ali biotehnološko pridobljena krmila
*zaščitene ak

to je zelo groba delitev

61

delitev krme glede na vsebnost hs

- energetska krmila
*vsebujejo maščobe ali OH
- beljakovinska
- mineralna
- vitaaminska

62

katera je najpogostejša delitev krme?

glede na koncentracijo in prebavljivost HS v njej:
- voluminozna krma
*rastlinska krma
*mrva, seno, silaža, paša
- močna krmila (koncentrati)
*žita
*ribje moke
*živalska in rastlinska krmila

63

Na koncentracijo in prebavljivost HS vpliva predvsem vsebnost?

SV ? nisem čisto prepričana

64

kaj so voluminozna krmila?

- Vsebujejo več kot 15 % SV
- lahko ej sveža:
trava, travno deteljne mešanice, lucerna, detelje,
zelena žita, zelena koruza, krmni ohrovt
- konzervirana:
mrva: seno, otava; silaža)

65

kako največkrat delimo močna krmila?

- Zrnata (žita, stročnice)
- Proizvodi in stranski proizvodi mlinarske industrije
- Stranski proizvodi industrije škroba
- Stranski proizvodi industrije alkoholnih pijač
- Stranski proizvodi industrije sladkorja
- Proizvodi in stranski proizvodi industrije olja
- Sušene zelene rastline
- Krmila živalskega porekla
- Krmila z dodatkom nebeljakovinskega dušika
- Mineralna in vitaminska krmila

66

vrste krme

- Posamična krmila
- Krmne mešanice
- Premiksi
- Dodatki krmi

67

naštej posamična krmila

- Pšenica, koruza, ječmen, oves = žita
- Trava
- Seno
- Tropine (ekstrahhirane) in pogače (stisnjene)

68

kaj uporabimo ko nismo čisto sigurni kaj je psoamično krmilo?

uporabimo katalog posamičnih krmil

69

kaj je katalog posamičnih hranili?
kateri podoben dokument še poznaš?

*Predpis znotraj evropske unije
*mlad dokument
*notri so napisane definicije postopkov
*če nekega posamičnega krmila ni v katalogu moraš vlogo dat ne efso in dokazovat da bi bilo to krmilo uporabno v prehrani živali
* v katalogu izvem ali je nek proizvod dovoljen
*katalog določa kaj in katero vsebnost moram
dati na deklaracijo

register krmnih dodatkov

70

kaj piše o krvni moki in perni moki v katalogu psomaičnih hrnail?

krvna moka:
proizvod pridobljen s toplotno obdelavo krvi zaklanih toplokrvnih živali
*treba navesti surove beljakovine in vlago če je več kot 8%

perna moka:
*navesti je trebe surove beljakovine (v perju je dosti dušika)

71

naštej in opiši najpogosejša posamična krmila

*Trava – zaradi pokvarljivosti je skoraj ni v prometu
*Seno – rinfuza, balirano
*Žita – koruza, pšenica, tritikale (križanec med pšenico in ržjo), ječmen, oves, soja, sirek, repica, krmni grah…
*Silaža – travna, koruzna, senaža
*Rastlinska olja – sojino, sončnično, repično…
*Tropine in pogače – stranski proizvod industrije olja
*Ribja moka – npr. haringa ali stranski proizvod v predelavi rib
*Minerali – npr. dikalcijev fosfat

72

kaj vsebuje aktalog posamičnih krmil?

- splošne določbe

- glosar postopkov
*številka
*postopek
*opredelitev
*splošno ime/poimenovanje

- seznam posamičnih krmil
*števila
*ime
*opis
*obvezne navedbe

73

ali obstajajo surovine, ki bi koriščene posamezno v popolnosti
zadovoljile vse potrebe domačih živali.
kakšna izjema?

- ne
- Izjema bi lahko bilo:
*mleko, ampak le v prvih dneh življenja pri novorojenih živalih
* kvalitetna paša in seno v ekstenzivni reji v
govedoreji in ovčjereji

74

zakaj mormao v intenzivni in visoki proizvodnji kombinirati več hranil?

- zadoovljiti moramo vse potrebe določene vrste in kategorije živali
*potrebe po vzdrževanju, rasti, laktaciji, reprodukciji in delu

75

zakaj je pri prežvekovalcih nujno da imajo v obroku dovolj SV (seno, silaža)?

- zaradi fiziološke speciifčnosti njihove prebave
- osnovnemu delu voluminozne krme dodamo koncentriran dle obroka, ki je lahko pripravljen s kombinacijo več različnih koncentriranih krmil

76

zakaj uporabljamo krmne mešanice?

- da sestavimo nek popoln obrok
- omogočijo nam visoko proizvodne živali, zdrave živali in ekonomičnost

77

kako so pripravljene krmne mešanice?

- za posamezne vrste in kategorije domačih živali

78

kaj pomeni da so krmne mešanice optimalne?

- uporabimo prava razmerja posameznih surovin krmnih mešanic
* ta razemrja so raziskana, potrjena in usklajena z najnovejšimi
normativi.
- Posamezne surovine krmnih mešanic zadržijo svoje lastnosti

pravilna receptura nam omogoča da ima končni proizvod – krmna mešanica –
v pogledu hranilne vrednosti in cene veliko boljše lastnosti kot posamezne
surovine.

79

kje se doseže več pozitivnih učinkov z uporabo krmnih mešanic?

proizvodnja mleka, mesa, jajc..
- s krmnimi mešanicami se doseže
maksimalna proizvodnja pri istočasnem prihranku hranil oz. manjši
konverziji hrane

80

kaj omogočajo moderne krmne mešanice?

- boljše izkoriščanje hrane
- uporaba različnih dodatkov mikrobiološke in kemijske sinteze
*krmni kvas
*aminoksiline
*makro in mikrolementi

81

kakšnop vlogo imajo še krmen mešanice (imajo dodane razalične krmne dodatke), če imamo veliko koncentracijo živali?

- namen ohranjanja zdravja živali

82

naštej vrste krmnih mešanic

- popolne krmen mešanice
- dopolnilne krmne mešanice ali koncentrati
- premikisi

83

opiši popolne krmne mešanice

- pomeni krmno mešanico, ki zaradi svoje
sestave zadostuje za dnevni obrok
- vsebujejo vse kar rabi ena živlaska vrsta (razen prežvek.)
- lahko se uporabljajo brez dodatkov (razen pri prežvekovalcih - potrebno je dodati voluminozno krmo)

84

opiši dopolnilne krmne mešanice ali koncenetrate

- pomeni krmno mešanico, ki ima visoko
vsebnost nekaterih snovi, vendar zaradi svoje sestave zadošča za dnevni
obrok le, če se uporablja skupaj z drugo krmo
- dodajajo se osnovnemu obroku na osnovi ogljikohidratnih hranil (najbolj pogosto žitaric) s ciljem, da uravnovesimo osnovni obrok v skladu s potrebami določene vrste in
kategorijo domačih živali.
- vsebujejo dosti večji odstotek proteinov, vitaminov in mineralnih snovi kot popolne
krmne mešanice.

85

opiši premikse

- So mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
- vsebujejo velik odstotek mineralov, vitaminov, drugih hranilnih
snovi in dovoljenih aditivov (ak, encimi, kokcidostatiki- za perutnino, probiotiki, mk..) ter na ta način dopolnjujejo popolne ali dopolnilne mešanice.
- so močno koncentrirani, dodajamo jih v majhnih količinah
- Proizvajajo za posamezne živalske vrste

86

kaj je krmna mešanica?

pomeni mešanico najmanj dveh posamičnih krmil s
krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali kot popolna ali
dopolnilna krmna mešanica

87

koliko % pepela mora vsebovati mineralni dodatek?

vsaj 40%

88

kako delimo krmo glede na funkcijo?

- glavna ali osnovna krma
- dodatna krma

89

opiši glavno ali osnovno krmo

- po količini predstavlja večji del
obroka ali tudi ves obrok.
- največkrat so to vlakninasta krmila
*zelena sočna trava
*seno
*silaža

90

opiši dodatno krmo-
kakšno je drugo ime?

- je dopolnilo osnovni krmi, kot so na primer: *žita, otrobi, oljne tropine ter drugi stranski proizvodi živilske industrije, industrijske krmne mešanice in rudninska krmila.
- ponavadi je koncentrirana
- vsebujejo tiste sestavine, ki jih je v glavni krmi premalo.

koncentrirana ali močna krmila

91

opiši krmila rqastlinskega izvora

po kemični sestavi so:
- voluminozna ali obsežna krmila
- koncentrati

92

naštej krmila rast. izvora: voluminozna ali obsežna krmila

- vlakninasta krmila (seno, slama, silaža);
- sočna vlakninasta krmila (sveža zelena trava)
- sočna krmila (pesa, krompir)

93

naštej krmila rast. izvora: koncentrati

- beljakovinski
*v sestavi imajo mnoge beljakovine - ribja moka, krvna moka, oljne tropine..
- škrobni
*tu je mnogo škroba - zrnje žit, otrobi..

94

drži ne drži: krvno moko se dostikrat uporablja kot gnojilo.

drži

95

s kolikšnim deležem celouloze lahko govedo izkorišča krmo?

z visokim deležem celuloze

96

brez česa ni mogoča visoka proizvodnja mleka in veliki dnevni prirast goveda?

brez uporabe koncentratov

97

kako je sestavljen obrok goveda v praksi?

- voluminozna krma
- koncentrati
- mineralno-vitmainski dodatki

98

kaj s eeuporablja pri pripravi koncentratov za govedo?
zakaj?

- izključno surovine rastlinskega
porekla
- zaradi nevarnsoti BSE
- Od živil živalskega izvora se lahko uporablja
samo mleko in sirotka v prahu.

99

kje se dostikrat pripravlja obrok po receptu goveda?

- v mešalnih prikolicah

100

opiši popolni mlečni nadomestek za teleta

- mleko v prahu
- sirotka v prahu
- se raztopi v vodi na cca 38 stopinj, lahko pa tudi v hladni vodi
- Teletom se daje po dajanju kolostruma.
- V glavnem je sestavljen iz sirotke v prahu, kvalitetne sojine moke,
krmnega kvasa in premiksa vitaminov in mineralov.
- dodaja seker se ekonomsko bolj splača
- zaželjeno je da ima cucelj in se imitira akt sesanja
-

101

opiši popolna mešanica za teleta 1 - začetna

- uporablja se kot prva mešanica koncentrata v prehrani telet in mora vsebovati min.20%
beljakovin
- draga
- kvalitetna

102

ali je sirotka kvalitetne beljakovine?

ja

103

kaj se zgodi če teletu damo prevroč mlečnega nadomestka?

-beljakovien denaturirajo - nadomestek ni kvaliteten

104

kaj se zgodi če teletu damo preveč mlečnega nadomestka?

- raztegnjen želodec
- driske

105

kaj se zgodi če nadomestek raztopimo v premrzzli vodi?

ne raztopi se dovolj

106

ali anm je v interesu da začnejo teleta čim prej uživatti voluminozno krmo in mešanico koncenttrata?

- ja, da hitreje prirastejo

107

kakšno hrano začnemo po 14 dneh ponujati teletom?

kvalitetno seno
*ima malo SV
*vsebuje še dosti belajkovin

108

opiši popolna mešanica za teleta 2 - od 50 do 100kg

- se daje teletom že od 15. dneva starosti skupaj z mlečnim nadomestkom pa vse do
doseganja telesne mase 120 do 130 kg oz. do starosti 3 mesece.
- V tem času se razvijajo predželodci in se v njih naseljuje mikroflora.
- Vse to zahteva, da ta kategorija telet dobiva kvalitetno voluminozno krmo in koncentrat z min. 18% SB.

109

opiši Popolna mešanica za teleta v pitanju 3 – od 100kg do 250 kg:

- funkcija prežvekovanja je tu že vzpostavljena: izkoriščamo
voluminozno krmo.
- Zaradi intenzivne rasti moramo omogočiti dovolj proteinov in hitro izkoristljive energije.
- Tu lahko uporabimo tudi že neproteinski
dušik
- torej: voluminozni del + krvna mešanica 3 + manjše količine nebeljakovinskega dušika

110

opiši Popolna mešanica za pitanje govedi 1 – od 250kg do 350 kg

- dodamo dopolnilo obroka voluminozne krme

111

ali obstaja tudi Popolna mešanica za pitanje govedi 2 – od 350kg naprej ?

ja

112

kako je s popolno mešanico za krave molznice?

Na farmah imamo isti voluminozni obrok, potem pa različne dodatke glede
na kategorijo krav:
- presušitev,
- laktacija,
- brejost
vsaka živla dobi svojo količino koncentrata

v poštev pridejo koncentrati s:
*12% --> omogoča proizvodnjo 2kg mleka za 1kg koncentrata
*15% --> 2,5 kg mleka, za 1kg koncentrata
*18% SB --> 3kg mleka za 1kg koncentrata
: torej več kot je SB, več je mleka

113

opiši Popolna mešanica za presušene krave in telice

- potrebe so dosti manjše kot za živali v laktaciji.
- Potrebe so predvsem za razvoj ploda,
obnavljanje telesnih rezerv in regeneracijo mlečne žleze.
- dobijo dosti manj koncentrata
- obrok je energetsko slabši
- obrok ej amnjši

114

opiši popolna mešanica za bike

-običajen obrok – voluminoza in koncentrat
čez celo leto.

115

ali imajo teletta rada družbo?

ja

116

v kakšni obliki je večina organskih sestavin krme?
kaj se more njimi ztgoditi da lahko prehajajo skozi črevesno sluznico?

- v obliki molekuil
- v prebavilih se morjao razgraditi v manjše enote - enostavne molekule

117

kattere hranljive snovi lahko izkoristi žival?

prebavljene in preko sluznice
prebavil v kri ali limfo absorbirane hranljive snovi

118

kaj je prebava?

Proces spreminjanja hranljivih snovi iz krme v
prebavilih v živalskem organizmu (za presnovo) dostopne snovi

119

kaj je vsrkavanje ali absorbcija?

Prehod prebavljenih
(razgrajenih) hranljivih snovi skozi črevesno sluznico

120

kaj je bolj pomembno: koliko hranljivih snovi je v krmi ali količina HS, ki jih žival lahko prebavi in absorbira?

količina HS, ki jih žival lahko prebavi in absorbira

121

zakaj obstajajo v prebavi hranljivih snovi velike razlike med živalskimi vrstami?
med katerima dvema skupinama so razliek anjvečje?
kaj te razlike pogojujejo?

- zaradi velikih razlik v prebavnem sistemu pri različnih živalskih
vrstah
- različno delovanje in učinkovitost mikroorganizmov, ki sodelujejo v prebavi,

- med skupino prežvekovalcev (s predželodci)
in skupino neprežvekovalcev (z enostavnim želodcem).
- razlike Pogojujejo vrsto in obliko krme, ki jo živali lahko učinkovito
izkoriščajo.

122

kakšne razlike obstajajo v skupini neprežvekovalcev pri prebavi?

- predvsem v obsežnosti funkciej debelega čevesja

123

ali so produkti različnih vrst prebave (absorbirani metaboliti) pri različnih vrstah živali različni oz. nastopajo v različnih medsebojnih razmerjih?

ja

124

iz česa izhajjajo razlike v presnovi pri različnih vrstah živali?

- iz različnih produktov prebave (absorbirani metaboliti) oz. produkti nastopajo v različnih medsebojnih razmerjih

125

kako omogočimo upčinkovito zdravljenje prebavnih motenj in pa preventivo?

- poznavanje dogajanj v prebavilih
- poznavanje fizioloških zahtev v
prehrani vsake posamezne vrste živali.

126

kje potekajo procesi prebave?

v prebavnem traktu (prebavilih) živali

127

kaj je prebavni kanal?

cev od ustne do analne odprtine, pokrita z mukozno membrano
(sluznico) in predstavlja za organizem zunanje okolje.

128

kaj so funkcije prebavil?

- sprejemanje in zauživanje hrane,
- drobljenje in mehčanje hrane,
- razgradnja hrane
- prebava in absorbcija hranljivih snovi
- absorbciaj vode
- izločanje neprebavljenih snovi zaužite krme in iz presnove v prebavila izločenih snovi.

129

kaj je pomembna funkcija sluzncie prebavil?

obramba pred vdorom mikroorganizmov iz vsebine prebavil in tvorba protiteles (IgA), ki ščitijo organizem pred okužbami

130

iz česa ej sestavljen prebavni kanal?
kako so izoblikovani?

- usta (ustnice),
- grlo,
- požiralnik,
- želodec,
- tanko črevo
(dvanajstnik = duodenum, vito črevo = jejunum, tešče črevo = ileum)
- debelo črevo
(slepo črevo = cekum, široko črevo = kolon,
zadnje črevo = rektum in zadnjična odprtina =
anus)

-Ti deli so pri različnih živalskih vrstah različno morfološko in
funkcionalno izoblikovani.
razlike:
* ustna votlina
* zgradba želodca
* zgradba posameznih delov črevesja

131

kaj se dogaja v payerjivih ploščah?

vse kar vnesemo kot antigen peroralno, je odziv prvega imunskega sistema tu

132

kaj je posebnost pri prebavilih konja?

- močno povečano slepo črevo in kolon.
- torej imajo zelo razvito debelo črevo

133

kaj je posebnost pri prebavilih kunca?

- povečano slepo črevo.
*največji del fermentacije poteka tu
- cekotrofija

134

iz česa so sestavljena prebavila ptičev (perutnian)?

-kljun
-golše,
-žleznega in mišičnega želodca,
-tankega črevesa,
-dveh slepih čreves,
-kolona
-kloake

135

kdo ima največje razmerje med dolžino prebavil: dolžina telesa? kolikšno?

- 0vca
- 27:1

136

zakaj je pomemben čas prehoda krme skozi prebavila?

- če kaj takega poje, da vemo kdaj fiziološko peičakovat kdaj pride iz organizma
- diete

137

kaj se dogaja v procesih prebave?

zaužite hranljive snovi se iz krme v prebavilih
preoblikujejo v spojine, ki lahko prehajajo skozi steno prebavnega trakta.

138

kateri medseboj funkcionalno povezani procesi so značilni za prebavo?

- mehanski: drobljenje(žvečenje), motorika ali peristaltika prebavil (mešanje, potovanje skozi prebavila)

- kemični: razgradnja hranljivih snovi z encimi iz prebavnih sokov, ki jih v prebavila izloča žival

- mikrobni: razkroj hranljivih snovi z encimi, ki jih izločajo mikroorganizmi v prebavilih in mikrobna sinteza novih hranljivih snovi, ki se lahko prebavijo in absorbirajo

- absorpcija vode in razgrajenih hranljivih snovi skozi sluznico prebavil v kri in limfo

- izločanje endogenih snovi v vsebino prebavil

- izločanje blata (defekacija)

139

opiši mehanske procese prebave

- v ustni votlini žival krmo žveči, drobi, mečka
* S tem se poveča površina, na katero lahko delujejo encimi prebavnih sokov ali encimi mikroorganizmov
- prebiranje hrane
- Žvečenje
* značilnost sesalcev,
*večina drugih vrst živali krme ne žveči, ampak pogoltne.
- Krma se iz ustne votline mehansko premika skozi prebavni trakt s
pomočjo peristaltičnega gibanja, ki ni pod vplivom volje.
- bruhanje

140

drži, en drži: slabše prežvečena hrana je bolje prebavljiva

ne drži

141

katere živ. vrste ob zauživanju krmo prebirajo in s tem vplivajo na kakovost zaužite krme?

- koze
- v manjši mri: ovce, govedo

142

kako žvečijo krmo rastlinojede živali?

- značilno oblikovano zobovje
- žvečijo s stranskimi gibi spodnje
čeljusti
- krma se med zobmi melje kot med mlinskimi kamni.

143

zakaj krme mesojedi ne morejo dobro prežvečit?

- gibanje čeljusti le vertikalno
*ustno votlino odpira gor in dol
- kosti glodajo in ne žvečijo

144

kakšen je postopek žvečenja pri vsejedih?

nekje vmes

145

kako dobro žvečijo različne živalske vrste?

Konji in prašiči
krmo dobro prežvečijo.

Prežvekovalci
ob zauživanju le malo žvečijo.

Tudi ljudje lahko in moramo hrano dobro prežvečiti.

perutnina:
- namesto ustnic ima kljun, nima zobovja --> ne more žvečit
- hrana se potem ko se zmehkča v golši, melje šele v mlinčku oziroma mišičnem
želodcu.

146

koloiko potrebuje konj in koliko govedo da prežvečita 1kg sena?

konj: 30min

govedo: 8min
* govedo pozneje še prežvekuje in takrat dobro prežveči krmo

147

ali se ob motnjah v zobovju (zobna gniloba, poškodbe zob, nepravilna
obraba) pri živalih in človeku srečujemo z motnjami v prebavi?

ja

148

katere so motnje zobovja?

zobna gniloba
poškodbe zob
nepravilna obraba

149

zakaj ej pomembno pri pticah d aje zgornaj čeljust premična?

ker je Kljun je pomembno “orodje” za drobljenje, trganje in lovljenje krme

150

kaj omogoča različno oblikovan kljun?
kaj ustvarja kljun?

- iskanje, lovljenje in zauživanje različnih vrst krme.
- kljun ustvarja prehrambeno nišo

151

opiši peristaltično gibanje.
kaj je njegova funkcija?

- azradi nejga se krrma iz ustne votline mehansko premika skozi prebavni trakt
- več vrrst gibanja
*npt. pri kuncih antiperistaltično v spodnjih delih prebavil
*posbena oblika peristaltike je bruhanje

funkcija: transport in mešanje
vsebine prebavil.

152

kaj se zgodi ob mešanju vsebine prebavil?

v vsebini prebavil se primešajo prebavni sokovi in mikroorganizmi,
prebavljene hranljive snovi pa pridejo v stik s sluznico prebavil, da se lahko absorbirajo v kri in limfo.

153

opiši BRUHANJE.
kaj predstavlja bruhanje?
kdaj poteka proces?

- poseban oblika peristaltike
- Krma se iz želodca
in začetnega dela tankega črevesa izloči po požiralniku nazaj skozi ustno votlino v okolje.

- predstavlja obrambo organizma pred škodljivimi vplivi napačnega zauživanja ali neustrezne kakovosti in količine krme

- proces poteka ob:
* prenapolnjenosti želodca
*ob patološkihcprocesih v želodcu, ki povzročajo motnje (toksične snovi).

154

kdaj pes je pasjo travo?

- če je preveč trave, lahko to ankazuje an kisel pH želodca
- če ima pes parazite, se parazit nebere okoli trave--> na tak način se paraziti odstraniujo iz organizma

155

katere živali bruhajo in katere ne? zakaj?

- konji ne bruhajo
*zaradi anatomskih značilnosti želodca in žrela
- prežvekovalci ne bruahjo
- kokoši ne bruhajo
- psi in mačke bruhajo:
*zelo hitro lahko izbruhajo krmo ob prenapetem želodcu
- prašiči bruhajo:
*če jedo pokvarjeno hrano
*ko prašič bruha lahko posumiš da nnbruha zaradi toksina deoksinivalenol, ker je nanj zelo občutljiv

156

v katerem procesu se pri prežvekovalcih obnavlaj žvečenje krme?

v procesu prežvekovanjea

157

kaj je zančilno za prežvekovanje?

- krma po zaužitju pride v predželodce (vamp in kapico), kjer se meša z močnimi kontrakcijami posameznih vampovih vreč.
- Krma, ki še ni dovolj zdrobljena, da bi lahko prešla iz kapice v prebiralnik in naprej skozi prebavni trakt, se vrača iz vampa nazaj v
usta (regurgitacija), kjer jo žival temeljito prežveči in ponovno požre.
- proces se ponavlja toliko časa, dokler ni vsa krma dovolj zdrobljena

158

ali je prežvekovanje uskaljen proces?
kaj se zgodi če kakšna faza zataji?

- ja
- pride do:
*motenj v prebavi
*slabša izkoristtljivost zaužiih HS
*zdravsteveni problemi

159

opiši kemično prerbavo hrnaljivih snovi

- bistveni del prebave
- razgradnjo HS omogočajo encimi v
prebavnih sokovih, ki jih izloča žival v prebavila. Včasih lahko sodelujejo tudi rastlinski encimi.

160

kateri prebavni sokovi učinkujejo an krmo?

- slina
- želodčni sok
- črevesni sok
- pankreasni sok (sok trebušne slinavke)
- žolč

161

drži, ne drži: Za vsako specifično vez med enostavnimi molekulami sestavljenih
organskih snovi je potreben poseben encim.

drži

162

katere encime vsebuje slina, kje se izloča?

- α-amilaza (prašič, človek)
- ustna votlina

163

katere encime vsebuje želodčni sok?, kje se izloča?

- mešanica proteaz, pepsin in himozin pri mladih živalih
- želodec

164

kjee se izloča solna kislina?

želodec

165

katere encime vsebuje sok trebušne slinavke? kje se izloča?

- tripsin, himotripsin, prokarboksipeptidaza A in B,
- proelastaza
- amilaza (α in β)
- lipaza

- tanko črevo

166

katere encime vsebuje črevesni sok? kje se izloča?

- aminopeptidaze, dipeptidaze
- amilaza, β-glukozidaza, oligo-1,6-glukozidaza,
β-galaktozidaza
- lipaza
- enterokinaza

- tanko črevo

167

katere encime vsebuje žolč? kje se izloča?

- soli žolčnih kislin
- tanko črevo

168

kaj se dogaja v ustni votlini?

- tu se začne keična prebavva
- žival krmo prežveči in jo navlaži s slino

169

kaj sestavlaj slino?
kakšen pH ima?
kakšne so količine izločene slin tekom enega dneva pri različnih živlaskih vrstah?

- voda (99%)
- elektroliti
- sluz

- nevtralen pH
- prežvekovlaci imajo alkalen pH

govedo 100 – 300 l
ovca 16 – 25 l
konj > 40 l
prašič 15 l
pes 3 – 5 l

170

od česa je odvisna količina sline?

- od lastntosti, krme, ki jo živla zaužije
- količino sline swpeminjajo tudi številne snovi z različnimi okusi, ki se izločanjo iz posameznih krmil ob žvečenju hrane

171

kaj vpliva na izločanje sline?

mehanski dražljaji v ustni votlini

172

zakaj ni smisla d abi konjem suho krmo močili?

Suho in grobo krmo živali dalj časa žvečijo, ob tem se izločajo
večje količine sline. Krma je bolje prežvečena, hranljive snovi
v njej pa bolje dostopne prebavi

173

katera poseban snov je v slini?
pri akteri živalski vrsti je še posebno 'pomembna?
kaj se zgodi, če jo je preveč?

- sečnina
- pri prežvekovalcih, ker sečnina iz sline služi kot vir dušika vampnim mikroorganizmom za tvorbo beljakovin
- če jo je preveč na jeziku, ustni votlini povzroča razjede, rane, zadah --> lahko kaže na odpoved kakšnih organov (ledvica, jetra…)

174

kakšno vlogo ima slina?

prežvekovalci:
- izreden pomen pri vzdrževanje optimalne pH-vrednosti v vampu.
- tudi vloga pri mehaničnih procesih žvečenja in požiranja

neprežvekovalci
- vloga pri mehaničnih procesih žvečenja in požiranja

175

kako pride krma v enostaven želodec?

skozi požiralnik

176

naštej dele enostavnega želodca?

kardia
fundus
pylurus

pri različnih živalskih vrstah različno
anatomsko oblikovani in fiziološko aktivni

177

kej se začne kemična prebava?

v želodcu

178

čemu sledi izloačnej želodčnega soka?
pod vplivom česa je izloačnej ž. soka?
kaj še vpiva na izločanje ž. soka?

- žvečenju in požiranju krme

- pod vplivom različnih dražljajev,
*npr. pogled na hrano,
*njen vonj,
*stik hrane s črevesno sluznico

- lastnosti krme
- produkti prebave

179

koliko dnevno izloči ž. soka pees in koliko konj?

- pes: 300-700ml
- konj: 30l

180

kaj vpliva naq količino in sestavo želodčnega soka?

vrsta zaužite krme

181

zakaj mromao obrok spremnijati postopoma in previdno (do 3 tedne) ?
kaj lahko povzroči nenadna sprememba?

- ker se žleze v želodčni sluznici polagoma
prilagajajo novi vrsti krme

- prebavne motnje

182

zakaj ej vsebina želodca ksila?
kakšen je pH?
kaj preprečuje kisla vsebina?
kaj aktivira HCl?

- posledica vsebnosti HCl v
želodčnem soku

- pri večini živlaskih vrst od 1-2
- pri konju je zelo variabilna: od 1,1-6,8

- preprečuje preživetje in razmnoževanje (potencialno) patogenih mikroorganizmov.

- aktivira pepsinogen in sodeluje pri koagulaciji beljakovin v želodcu.

183

kako s ekrma nalaga v želodcu?

koncentrično, najprej an stene nato znotraj

184

pri katerih živ. vrstah se krma v želodcu mehanično skoraj ne meša? kaj je posledica?

- omnivori, konj, kunci
- posamezni deli zaužite krme v želodcu tvorijo naložene plasti.
- krma se tudi počasneje prepoji z želodčnim sokom in kislino.

185

kakšen želodec je zančieln za konja?
ker se vsebina želodca slabo meša more konj nareidti kaj?

majhen želodec s slabim mešanjem, zato je pH vrednost precej visoka.

- konj morazaužito krmo dobro prežvečiti (jo nakosmičiti), da se v želodec nalaga v rahli plasti.
- ne sme zaužiti preveč krme naenkrat, saj se vsebina takrat še počasneje zakisa, to pa omogoča delovanje (potencialno)
patogenim mikroorganizmom iz krme

186

zakaj ej pH vrednost želodca precej visoka

ker je želodec majhen s slabim mešanjem

187

kako presojamo uporabnost krrme za konje?

na osnovi tega, ali določena
krma v želodcu tvori rahle ali zbite plasti.

188

katera krma je najbolj primerna in katerna najmanj primerna za konja? zakaj?

najbolj primerna :
- oves
*vsebuje več netopne surove
vlaknine, zato tvori rahle sloje,
- starejša trava
*mlada trava tvori bolj zbite plasti


najmanj primerna: pšenica
*vsebuje
malo surove vlaknine in veliko lepka (beljakovin), zato se lahko
nabira v kepe.

189

koliko % vlaknin rabi konj v svoji prebavi ?
koliko krava?

- konj: 30%
- krava: 20%

190

kajs e dogaja v tankem črevesju?

- tu poteka največji del kemične prebave in absorpcija prebavljenih hranljivih snovi.
- Nadaljuje in zaključi se prebava beljakovin do stopnje prostih aminokislin, obenem se začno prebavljati in se prebavijo tudi maščobe in topni ogljikovi hidrati

191

kateri prebavni sokovi se izločijo v tanko črevo?
kako delujejo?

- žolč,
- sok trebušne slinavke in
- črevesni sok.

- delujejo istočasno in so nujno potrebni za
normalno prebavo
- Encimi, ki jih vsebujejo, učinkujejo najbolje pri nevtralni ali rahlo bazični reakciji.

192

opiši žolč

- proizvod jetrnih celic,
- se nabira v žolčniku
- izloča se skozi žolčevod v tanko črevo (v dvanajstnik)
- Z žolčem se izločajo različne anorganske snovi, za prebavo pa so pomembne predvsem natrijeve in kalijeve soli žolčnih kislin, ki aktivirajo lipazo iz trebušne slinavke in emulgirajo maščobe.

193

katera živ. vrsta nima žolčnika? kako se tu izloča žolč?

- konj
- žolč se izloča v tanko črevo neprestano

194

Zakaj žolčne kisline krožijo v enterohepatičnem (črevesno-jetrnem)
krogu: vračanje žolčnih kislin iz črevesja skozi sluznico v kri in nazaj v jetra?

- Dnevne potrebe po žolčnih kislinah presegajo sposobnost sinteze v
jetrih.

195

kaj je enterohepatični krog?

- črevesno jetrni krog
- po njem se vračajo žolčne kisline iz črevesja skozi sluznico v kri in nazaj v jetra

196

opiši trebušno slinavko

- izloča v eksokrinem procesu
prebavne encime, vodo in elektrolite.
- lastnost zaužite krme vpliva na Razmerja med posameznimi prebavnimi encimi v soku
- enicmi iz soka imajo optimum delovanja med pH 7 in 9
- Proteolitični encimi iz trebušne slinavke se izločajo kot neaktivni cimogeni oz. kot proencimi (predstopnja encimov)
* pod vplivom enciam enterokinaza se aktivirajo

197

kdo izloča enterokinazo?

sluznica tankega črevesja

198

kje poteka abrorbiciaj rudninskih snovi?

- zgornji del tanekga črevesja, tu je še rahlo kisla reakcija

199

ali so v tankem črevesju prisotni tudi mikroorganizmi ?

JA

200

predvsem akj je produkt mikrobne prebave v tankem črevesju?

Maslena ksilina

201

opiši masleno ksilino

*vonj po žarkem maslu
*silaža je slaba če vsebuje masleno kislino
*v tankem in debelem črevesju je maslena kislina do neke mere zaželjena. Ne sme pa je biti preveč
*boljše je flora razvita zaradi nje

202

za kaj so pomembni Produkti mikrobne prebave v tankem črevesu in učinki mikroorganizmov na sluznico

- pomembni za
funkcionalni razvoj in delovanje črevesne sluznice
- za obrambne funkcije proti mikroorganizmom
- za tvorbo protiteles
- za absorpcijo prebavljenih hranljivih snovi.

203

ali organizem s svojimi prebavnimi sokovi izloča encimi, ki bi lahko razgradil β-glikozidne vezi med monosaharidi v
molekulah neškrobnih polisaharidov (celuloza, hemiceluloza).

ne

204

kako se prebavlajjo snovi iz skupine SV?

- SVza živali, ki imajo le prebavo z
lastnimi encimi, niso prebavljive.
- V želodcu in tankem črevesju se
encimatsko ne prebavljajo.
- Določen del teh snovi pa se razgradi in prebavi s kislinsko hidrolizo

205

Prehodnost črevesne sluznice pri novorojenih živalih ( teletih, pujskih, žrebetih,
jagnjetih) ?

v času do 24 (ali 36 ur) ur po rojstvu
skozi črevesno sluznico prehajajo nerazgrajene molekule beljakovin
imunoglobulinov (γ-globulini), ki so naravna protitelesa v izločku
mlečne žleze (mlezivo ali kolostrum).

206

opiši nukelinske kisline

- RNA, DNA prisotne v vsaki celici rastlin,
živali in mikroorganizmov.

- Po encimatski poti se v tankem črevesu razgradijo do nukleotidov,
nukleozidov, predvsem pa do purinov in pirimidinov, pentoz (riboze
in dezoksiriboze) in fosforne kisline.

- Novejše raziskave dokazujejo, da lahko služijo neposredno za
sintezo nukleinskih kislin v celicah črevesne sluznice, ki se zelo intenzivno obnavljajo

- poemmban je apvza med obroki, da se lahko črevesne sluznice obnavlajjo

207

kateri razgradni produkti ak, za organizem v presnovi niso izkoristljive?
kako se izločijo?

- Purinske in pirimidinske baze, ki se absorbirajo iz prebavil
- z urinom

208

opiši zančilnosti prebave v debelem črevesju

- Sluznica debelega črevesa ne izloča prebavnega soka, ki bi vseboval
prebavne encime.

- tu se vsebina (odvisno od volumna črevesa) dalj časa zadržuje.

- tu vladajo anerobni pogoji
*v prebavilih ni veliko kisika
* razmnožijo se in rastejo tu anaerobni mikroorganizmi (njihov vir hranil so hranljive snovi vsebine, ki je prišla iz tankega črevesja)

--> Njihovi presnovni produkti pa se lahko absorbirajo skozi sluznico
debelega črevesa, organizem jih izkorišča v svoji presnovi

--> neugodne razemre (napake v reji, napačna prehrana) : močneje razmnožijo pogojno patogeni ali patogeni mikroorganizmi
*lahko neposredno poškodujjo sluznico
*izločajo v vsebino toksične, alergene in
kancerogene snovi.

209

od česa je odvisno časovno zadrževanje vsebine v debelem črevesju?

od volumna črevesja

210

kaj še pride iz tan. črevesja z vsebino v debelo črevo?
opiši jih.

endogene snovi:
- iz organizma se v lumen prebavil stalno izločajo.
- odmrle in odluščene celice epitela, levkociti, eritrociti in ostanki prebavnih sokov.
*Glavna sestavina teh endogenih snovi so beljakovine.

211

kako lahko mikroorganizem izkoristi energijo glukoze in drugih monosaharidov?
kaj nastaja kot končni produkt v presnovi mikroorganizmov? kam mikroroganizmi izločijo ta izločeK?
kaj še nastaja V procesu izkoriščanja energije v presnovi nekaterih vrst
mikroorganizmov?

- z anaerobnimi biokemičnimi procesi

- poleg v ATP vezane kemične in odpadne toplotne energije nastanejo nižje (kratkoverižne) maščobne kisline in ne CO2 in H2O
- izločijo ga v vsebino črevesa.

- CO2 in metan (CH4).

212

katere so nižje (kratkoverižne) maščobne kisline?
kje se absorbirajo?
ali jih organizem živali izkorišča kot vir energije v svojih oskidacisjkih procesih svoje presnove?

- ocetna, propionska in maslena kislina,
- ob delovanju mlečnokislinskih bakterij tudi mlečna kislina

- skozi sluznico debelega
črevesa.

- da, ker vsebujejo še kemično vezano energijo
-- > Na ta način dobi organizem s pomočjo mikroorganizmov energijo
tudi iz neškrobnih polisaharidov, ki jih sam s svojimi encimi ne more
prebaviti !!!
*plini se izločajo skozi analne odprtine

213

kje ne sme biti mlečne kisline?
kaj se zgodi drugače?

- v vampu
- drugače pride doo acidoze

214

katera ksilian je anjboljša v silažah? katera je najslabša?

najboljša: mlečna kislina
slaba: maslena kislina

215

kje je dobra maslena kislina?

v tankem črevesju

216

ali mirkoorganizmi tvorijo vitmaine? če katere?

- vitamine B SKUPINE
- vitamin K

ddel teh vitmainov s elahko absorbira v debelem črevesju

217

katere procesi potekajo v debelem črevesju=

- mikrobna prebava
- absporbcija velike količine vode
- V vsebino debelega črevesa se iz krvi skozi sluznico izločajo
odvečne ali v presnovi neuporabne rudninske snovi:
*kalcij, fosfor, magnezij in težke kovine
.

218

kateere živali lahko izkoristijo več krme rastlinskega izvora z večjim
deležem surove vlaknine?

Živalske vrste z obsežnim debelim črevesom (konj, kunec, slon,nosorog…)

219

kdo ima majhen volumen debelega črevesja

- mesojedi
- priamti
- človek

220

na čem temelji prebava prfežvekovalcev?1

simbiotskem odnosu med prežvekovalcem in
mikroorganizmi v prebavilih

221

kakšna je značilnost prebavil prežvekovalcev?

- predželodci (kapica, vamp, in
prebiralnik), ki so razviti pred žleznim želodcem (siriščnikom).
*Vamp in kapica z mikrobno floro in favno, sta pred prebiralnikom in
žleznim želodcem (siriščnikom) ter tankim in debelim črevesom
- lahko govorimo o sestavljenem želodcu

222

zakaj je substrat, ki pride v žlezni želodec in nato v tanko in debelo
črevo pri prežvekovalcih, drugačen od tistega, ki pride v želodec in
črevesje pri živalih z enodelnim želodcem ?

- zaradi predželodcev
- Dobra polovica vse suhe snovi krme se po mikrobni poti prebavi že
v predželodcih, le 15 – 30 % v tankem črevesu, kjer se pri vsejedih
živalih prebavi glavnina hranljivih snovi.

223

kaj je razliak med mikrobno prebavo v predželodcih in tisto v debelem črevesju?

- v debelo črevo pridejo kemično
neprebavljive in po kemični poti neprebavljene snovi, v predželodce
pa krma z vsemi hranljivimi snovmi.

- krma se zaradi večjega volumna zadržuje v predželodcih
dalj časa kot v debelem črevesu
---> mikroorganizmi v vampu imajo več časa za prebavo, kot tisti v debelem črevesju

- mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in rastejo v predželodcih, po določenem
času skupaj z vsebino potujejo po prebavilih navzdol, pridejo v pravi želodec in tanko črevo.
*V želodcu ob kislem pH odmrejo, encimi razgradijo snovi, ki so prisotne v celicah
mikroorganizmov (to so predvsem beljakovine) in jih porabijo kot vir
hranljivih snovi (aminokislin) za svojo oskrbo

224

do koliko mikrobne mase je lahko na enkrat v predželodcih pri kravi molznici

do 7kg

225

kaj se zgodi po mikrobni prebavi v debelem črevesju?

vsa masa stvorjenih mikroorganizmov se izloči z blatom. Izjema so živali, ki prakticirajo
cekofagijo (kunci, zajci) ali koprofagijo (glodavci).

226

katere živali prakticirajo cekofagijo?
katere koprofagijo?

cekoagija: kunci, zajci
koprofagija: glodavci

227

kako poteka proces prebave pri prežvekovalcih?

- hitro zauživajo krmo, navlažijo jo s slino, le malo žvečijo in požro.

- V predželodcih se krma premeša z ostalo vsebino s pomočjo močnih kontrakcij stene vampa in kapice (ruminacije) + enakomerno se primeša tudi slina
* pomembno da se v sredini vampa ne poveča količina kislin in s tem zniža pH
--> Mikroorganizmi v kisli vsebini ne morejo delovati in preživeti

-

228

naloge ruminacij?

- mešanje vsebine vampa
- enakomerno primeša slino
- izločanje plinov

229

kateri plini nastanejo v vampu in koliko?
kaj se mora dogajat s temi plini?

- okoli 30l plina v 1h
- metan
- CO2

- plini morajo nujno izhajat
*žival izrigava mehurčke plinov ki se ob mešanju dvignejo v zgornjo plast vampa
*skozi analno odprtino

230

kdaj lahko mehanizem izrigavanja plinov zataji?
do česa pride takrat?

- premalo strukturne vlaknine v obroku,
- prisotnost saponinov
*omilijo vsebino vampa, mehurčki ne morejo izhajat
- paša na mladi pašni ruši z veliko detelje,
- preobjedenje z mlado lucerno ali
rdečo deteljo,
- genetska nagnjenost

- pride do napenjanja
- lahko celo pogin

231

kje se tvorijo nižje maščobne kisline?

v vampu

232

kaj nastane v predželodcih (enako kot v debelem črevesju) z mikrobno fermentacijo 0H, z delovanjem celulolitičnih in amilolitičnih mikroorganizmov

kratkoverižne maščobne kisline
-ocetna,
- propionska
- maslena

233

kaj nastaja kot produkt delovanja mikrobnih encimov na OH?
ali se lahko absorbira skozi kutano sluznico predželodcev?
kaj s edogaja z njo?

- Glukoza
- ne
- Mikroorganizmi jo porabijo za svoje potrebe, iz nje v svoji presnovi
izkoriščajo energijo.

234

kakšna je noramlan vrednost pH v predželodcih?

6,3 – 7,0.

235

kdaj se kot vmesni produkt tvori tudi mlečna
kislina?

- Če je v krmi veliko škroba

236

kaj dela mlečna kislina?

- v vampu lahko znižuje pH vrednost, saj se ne more dovolj hitro porabiti za pretvorbo v propionsko kislino.

- Absorbirana mlečna kislina moti presnovne procese v organizmu in pride do acidoze.

237

kdaj mikroorganizmi en mroejo delovat?

- V kislem (ali bazičnem) okolju
*npr. preveč mlečne kisline

238

kaj proizvajajo nekateri mikoorganizmi v nizkem pH?
kaj se še dogaja ob nizkem pH v predželodcih?

- različne toksične snovi (toksične amine),
* povzročajo motnje v presnovi in predvsem obolenja jeter in parkljev (šepanje).

- močneje razvijajo mlečnokislinske
bakterije --> znižanej pH

239

kaj se dogaja ob acidozi?

lažja oblika:
- zmanjšanja zauživanja krme in vode --> s tem do slabše prireje.
- V mleku je manj maščob

akutna obliak:
- težko dihanje,
- driska,
- živali obležijo in lahko
tudi poginejo.

240

s čim organizme nevtralizira kislost predželodcev?
katere snovi ta snov vsebuje?
kolikšne količine te snovi so potrebne? kdaj se je največ izloča?

S SLINO
- Slina vsebuje puferske snovi, različne
karbonate, med katerimi je najbolj učinkovit natrijev bikarbonat
- elemente, predvsem natrija, kalija,
fosforja, kalcija in magnezija.
*mikroorganizmi v svoji presnovi potrebujejo te elemente

- velike količine sline
- ob prežvekovanju

241

kako gre sosledje: če žival premalo pšrežvekuje ..?

- če žival premalo prežvekuje, se izloča premalo sline, preveč kisle pH, pride do
acidoze.

242

od česa je odvisen Čas namenjen prežvekovanju

- odvisen od vsebnosti in fizikalnih lastnosti strukturne surove vlaknine v obroku

243

KAJ POVZROČI NEZADOSTNO IZLOČANJE SLINE?

- nizek Ph
- zaradi pomanjkanja elementov je prizadeto delovanje mikroorganizmov prizadeto

244

ali se s slino izločeni elementi absorbirajo iz predželodcev in tankega črevesja in krožijo po organizmu?

ja

245

kako se izločajo elementi ob pomanjkanju izloačnja sline?

- s sečem
- skozi dbeelo črevo z baltom

246

s čim tudi se pri prežvekovalcih srečujemo ob poamnjkanju strukturne surove vlaknine?

- tudi s pomanjkanjem rudninskih snovi

247

od česa je odvisen čas, ki ga žival poravbi za prežvekovanje?

od vrste hrane

248

koliko časa porabi govedo an paši za prežvekovanje?

8h - toliko časa kot se pase

249

kaj anseljuje vamp v anerobnih pogojih?

bakterije,
*največ jih je
*od 10-100 milijard v ml vampove vsebine
praživali
*okoli milijon
*večje
glive.
*10% mikrobne mase

250

kakšna je Celotna masa mikroorganizmov v vampu?

je 3 – 7 kg, kar je 5 – 10
% vsebine vampa.

251

od česa je odvisno št. mikroorganizmov v vampu?
povej primer

- od sestave obroka.
*Pri krmljenju s slamo jih je v 1 ml soka 4 – 15 milijard,
*pri krmljenju krme z veliko škroba pa 50 – 60 milijard.

252

krma bogata s celulozo ima:

- amjhno št. mikroorganizmov
- visok pH (6,5)
- počasna hitrost razgradnje

253

krma bogata s škrobom ima:

- veliko št. mikroorganizmov
- nizek pH (5,7)
- hitra hitrost razgradnje

254

krma bogata z disaharidi ima:

- majhno št. mikroorganizmov
- zelo nizek pH (5,1)
- zelo hitro hitrost razgradnje

255

ali se mikrobna populacija prilagaja krmi ki jo žival zauživa?

ja.
-spremembe izzovejo izzove spremembe v mikroflori
in mikrofavni, v številu in vrstah mikroorganizmov
- za prialgajanje rabijo mikroorganizmi čas (2-3 tedne), da učinkovito prebavijo, zato je treba obrok emnjati psotopoma

256

kaj se prebavi v predželodcih?

enostavni sladkorji
škrob,
celuloza,
pektini,
fruktozani in
hemiceluloze

257

kaj se ne prebavi v predželodcih?

lignin

258

pri koliko nstari voluminozni krmi nastane več ocetne in in kje več propionske kisline?

- starejša voluminozna krma: več ocetne
- mlajša voluminozna krma: več propionske

259

od česa je odvisen količina in razmerje med posameznimi kratkoverižnimi mk?
katera kislina ni tako enposredno odvisna od prehrane?

- od vrste prehrane
- strukture obroka
- amslena

260

kej anstane več propionske na račun ocetne ksiline?

Pri večji količini krmil, ki vsebujejo veliko škroba in enostavnih
sladkorjev

261

kaj se dogaja ob poamnjkanju strukturne vlaknine ob večjih količinah
škroba

tak obroku usmerja mikrobno prebavo proti propionski
kislini in celo mlečni kislini

262

Odnosi med obrokom in nastajanjem maščobnih kislin v vampu so pomembni za kaj?

- za izkoriščanje energije krme
- za sintezo posameznih
sestavin mleka (mlečne maščobe).

263

za Izkoriščanje energije obroka za prirast v beljakovinah je boljše, če
nastaja v predželodcih več aktere kislien?
s čim potem pitamo govedo?

- več propionske kisline

- govedo pitamo z mlada voluminozna
krma, koruzna silaža, močna krma

264

pri kravvah molznicah s sestavo obroka povečujemo katero ksilino?
kaj je psoledica?

- ocetne kisline,

- od nje odvisna količina mlečne maščobe.

265

Pri kravah molznicah je najugodnejše razmerje med ocetno in
propionsko kislino v vampu ?

2,6 – 3,5 : 1.

266

opiši kratkoverižne mašč. kisline, ki anstajajo v vampu

- imajo 2 – 5
C atomov
- lahko se absorbirajo neposredno skozi steno vampa.
*Hitrost absorpcije je odvisna od razlik v koncentraciji teh kislin v krvi in v vampu

267

Ob razgradnji OH spremljamo v vampu tudi sintezo česa?

sintezo mikrobom lastnih polisaharidov.
* v tankem črevesu se izkoristijo po encimatski poti enako kot pri neprežvekovalcih.

268

kako s ev predželodcih prehranjujejo praživali?

- Z ameboidnim gibanjem obdajajo drobne delce krme in jih v svoji
celici prebavljajo.
- Zrnca škroba, ki so lahko prisotna v celici praživali tudi še po tem,
ko pridejo z vsebino vampa v tanko črevo, se tu prebavijo,
absorbira se glukoza

269

kaj se godi z škorobom ki ga amelolitične bakterije vpredželodcih ne prebavijo?

škrob se po kemični poti prebavi v tankem
črevesu do glukoze.
* ta količina je zelo amjhan

270

kako se se organizem prežvekovalca oskrbi z glukozo?

v lastni presnovi jo sintetizira iz glukogenih snovi. Proces imenujemo
glukoneogeneza.

271

zakaj prežvekovalci ne
prenesejo veliko maščob v obroku.?

Mikroorganizmi v vampu so nanje občutljivi

272

kaj se zgodi Če je maščobe v SS obroka več kot 10 %,

se močno zmanjša mikrobna
aktivnost v vampu,
posledično se zmanjša izkoriščanje vseh
hranljivih snovi in zauživanje krme.

273

največ koliko %maščob ej alhko
v SS,?

največ 5 % maščob
v SS, razen če so maščobe zaščitene
*se razgradijo šele v tankem črevesju

274

ali lahko S sestavo maščob v obroku vplivamo na na sestavo rezervnih maščob ali maščob v mleku ?

- ne, zaradi mikrobne prebave v vampu.
- razen če v obrok dodajamo posebne zaščitene maščobe, ki vamp
pasirajo neprebavljene.

275

kadar hranimo s čim imamo anjbolj enostavno mikrofloro?

s senom ali slamo

276

kdaj anjdemo veliko mikroorganizmov v vampu?

takrat ko imamo bolj pester obrok

277

kje se razgradi večina beljakovin iz zaožite krme?
do česa se razgradijo belajkovine?

- v predželodcih pod vplivom proteolitičnih encimov

- do krajših peptidov in do prostih
aminokislin.

278

ali se lahko ak iz predželodcev abrorbirajo?

ne

279

ali lahko mikroorganizmi (bakterije) ak v pomembnih količinah izkoriščajo ?

ne

280

kaj s ezgodi z ak v vsebini predželodcev?

- z encimi mikroorganizmov se razgradijo (deaminacija) do aminoskupine, ki se pretvori v amonijak in do alfa ketokislin.

- Nastali amonijak skupaj z manjšimi količinami prostih aminokislin
uporabijo bakterije za sintezo ak in tvorbo sebi lastnih beljakovin v svoji celici

- Pomembno je, da mikroorganizmi lahko sintetizirajo vse
aminokisline, tudi tiste, ki so za organizem živali esencialne

- Kot vir dušika lahko mikroorganizmi porabljajo tudi nebeljakovinske
dušikove spojine iz krme (amonijak, nitrati, sečnina, sečnina iz sline).

281

katera je ena od evolucijsko pridobljenih prednosti v prehrani prežvekovalcev

- lahko izkoriščajo sečnino iz sline kot vr dušika

282

namesto z belajkovinami lahko Energijsko bogat obrok dopolnimo z ?

dopolnimo z
nebeljakovinskimi spojinami, npr. sečnino (ekonomika!)

283

prevelike količine sečnine v obroku vodijo do?
Prevelike količine sečnine (vseh NPN) in tudi beljakovin vodijo do?

- zastrupitve

- alkaloze v predželodcih z vsemi neugodnimi posledicami za
mikroorganizme in žival

284

ali se Prežvek. oskrbijo z vsemi esencialnimi aminokislinami?

- ja, ker je aminokislinska sestava mikrobnih beljakovin ustrezna
- v v obrok ponavadi ni potrebno dodajati beljakovin, ki
vsebujejo esencialne aminokisline.

285

pri večji mčlečnosi krav (več kot 35kg)so večje zahteve po akterih ak?

- emtionin
- lizin

286

kako merimo razgradljivost belajkovin?

- merimo s poskusi na živalih, ki imajo
vstavljeno vampno fistulo, skozi katero vstavimo vrečke s posušenim vzorcem s točno vsebnostjo beljakovin.
- Vrečka mora biti prepustna za vodo, ne pa za trdne delce.
- Po določenem času vrečko izvlečemo in izmerimo koliko dušika je ostalo v suhi snovi.
- Tako lahko ugotovimo stopnjo razgradnje beljakovin in tudi hitrost razgradnje.

287

kaj nastaja ob mikrobni razgradnji beljakovin v predželodcih?
- kako s evišek izloči?
je ta snov toksična?

- amoniak
- Višek se
skozi steno vampa absorbira v kri.
- Je toksičen, v jetrih se pretvori v sečnino, ki je manj toksična
- Sečnina se nato izloči v kri in potuje po organizmu

288

opiši ornitinsinski ciklus

- PENERGIJSKO POTRATEN PROCES
- je pretvorba amoniaka v sečnino

289

aali Amonijak in sečnine organizem v svoji presnovi lahko izkorišča

ne

290

kako se sečnina izloča iz organizma?

¸- s sečem, del pa s
slino in tako pride nazaj v predželodce.

291

opiši ruminohepatično kroženje duišika

- kroženje dušika ppo organizmu
- izločanje sečnine s sečem, slino --> pride nazaj v predželodce
- pomanjšana količina sečnine: skozi sluznico predćželodcev nazaj v predželodce pride ssečnina
- sečnina se izloča tudi v debelo črevo, v mleko in izločke rodil

292

kaj pomeni preveč sečnine v mleku?

v obroku ej preveč beljakovin

293

kaj se zgodi če je sečnina v pojatveni sluzi?

žival ne ostane breja

294

opiši posebnosti prebave pri perutnini

- vsejed (omnivor)
- Prebavni trakt je razmeroma
kratek, le 5-krat daljši od telesa.
- namesto ustnic kljun in je brez zob
- ne žveči krme
- malo sline, vsebuje nekaj encimov
- ni emhkega neba
- požiralnik se razširi v golšo
- Iz golše potuje krma v žlezni želodec, kjer se izloča želodčni
sok, z enakimi lastnostmi kot pri drugih vrstah živali.
- dokler krma ni zdrobljena encimska razgradnja hranljivih
snovi še ne pride do izraza.
*v intenzivni reji zato krmo zdrobimo in zmeljemo prej
- mišični želodec (mlinček)
*leži za žleznim želodcem
*tu se krma drobi z močnimi kontrakcijami
* pri drobljenju sodelujejo kamenčki
* Tu teče tudi proteoliza z encimi iz žleznega želodca.
- tanko črevo
*Glavno mesto kemične prebave in absorbcije hranljivih snovi

295

opiši golšo

- skladišči krmo
- mikrobna aktivnost: prisotne so bakterije, ki tvorijo mlečno in ocetno kislino.
- krma se tu omehča
- na krmo dleujejo prebavni encimi iz
sline in krmil.
- ni predželodec ker se v njej krma ne zadržuje toliko časa, da bi bilo mikrobno delovanje učinkovito.
-

296

opiši prebavo muškatenga goveda in severnega jelena

- prebavlajjo drugačno krmo (npr. lišaje) kot zmernega klimatskega pasu.
- Njihova mikrobna prebava ni prilagojena dobro prebavljivi krmi in
večjemu deležu beljakovin v krmi.
- navajeni so reven krme, potrebno je pazit, da če jih uvozimo, d ajih ne damo na prebogato pašo

297

katere prostoživeče živali lahk obolje izkoriščajo krmo z vleiko SV (npr. vejice, lubje) kot govedo?

- gamsi, srne, jeleni v Sloveniji
- Prežvekovalci v tropskih predelih in v puščavah

298

katere živali imajo predželodce, pa niso prežvekovalci?
povej značilnosti prebave takih živali

- kengoru, lenivec, podvodni konj, morska krava, rastlinojedi netopir v indiji, tudi pri enih pticah in opicah

- funkcije predželodcev podobne kot pri prežvekovalcih
- hrano žvečijo in ne prežvekujejo
- Prehod krme skozi predželodce je pri njih hitrejši kot pri
prežvekovalcih
- večjo površino sluznice, skozi katero
se produkti mikrobne prebave hitreje absorbirajo
*preprečuje nastanek acidoz

299

ali imajo prerdželodce tudi mesojede živali?
lastnsoti?

- ja : netopir – vampir in več vrst
morskih sesalcev
- fermentacija poteka drugače kot pri rastlinojedih živalih. Pri morskih sesalcih (nekatere vrste mrožev in tjulenjev)
poteka v predželodcih mikrobna prebava snovi, ki po kemični poti
niso prebavljive (hitin)

300

kater eživali še iamjo sestavljen želodec?

- delfini
- nekatere vrste kitov

301

kdo učinkoviteje izkorišča s surovo vlaknino bogato krmo : živali s predželodci ali živlai s postgastrično fermentacijo?

živali s predželodci

302

s čim je bil omenjen razvoj novih vrst živali s predželodci?

z velikostjo živali.
*Večje živali bi imele večji volumen predželodcev, v katerih bi se
krma dolgo časa zadrževala.
Ob tem bi se v anaerobnih pogojih razvijala populacija metanogenih
bakterij. Te bakterije ob proizvodnji metana ne bi oskrbovale živali z
energijo (nižjimi maščobnimi kislinami).
*Metanogeneza pomeni izgubo energije zaužite krme.

303

kje lahko poteka fermentacija?

- v predželodcu
- v slepe črevesju
- v debelem črevesju

304

kateri je največji prežvekovalec med prostoživečimi prežvek.=

afriški bivol (1000kg v povprečju)

305

kaj poskuša doseči večian farmerjev?

- več mleka/mesa
- boljša kakovost mleka
- povečanje prebavljivosti
- zmanjšanje stroškov
- večja učinkovitost krme
- več prihodka
- izboljšanje delovanja vampa
- ...

306

vprašanje je kako izboljšati učinkovitost dušika pri mlečnih pasmah živali?

*novi sistemi ocenjevanja krme (weendsko analizo treba dat stran, ker nič ne pove o prebavljivosti, ni dovolj dobra)
*treba dobit model prebave v vampu
*ali anj povečamo vsebnost surovih beljakovin?
*ali naj uporabimo zaščitene aminokilsine?
*ali naj dodamo vel v vampu nerazgradljivih beljakovin?
*mikrobni proteini rabijo 50-60% vseh proteinov ki jih imamo v obroku
*v vampu je fokus na amoniaku : koliko se bo sintetiziralo aminokislin in koliko bo stranskih produktov

307

post-ruminal supply of protein

- microbial protein
- feed protein RUP
- endogenous protein

308

opiši posebno obliko izkoriščanja mikrobne prebave pri kuncih, zajcih in kapibarah

- v slepem črevesu oblikuje poseben izloček, ki se izloči skozi analno odprtino ločeno od običajnega blata, oblikovanega v
bobke.
- Ta izloček (cekotrof) te vrste živali neposredno ob izločanju pojedo
(cekofagija).
Na ta način izkoriščajo mikrobno razgradnjo in sintezo beljakovin v slepem črevesu

309

kakšna Posebna oblika izkoriščanja mikrobne prebave se je razvila pri glodavcih (miš, podgana) ?

- koprofagija
- Z
zauživanjem lastnega blata se dodatno oskrbujejo s hranljivimi
snovmi.

310

opiši medved in njihove prehrambene lastnosti

- emsojeda vrsta emdveda (polarni, beli)
- vseejeda
- medved panda je rasltinojed
* krma posebne kakovosti - vršički psoebne vrste bambusa
* Ker v prebavilih ne more učinkovito izkoriščati zaužitih
rastlinskih vršičkov, mora zaužiti zelo velike količine te krme.
* da občasno zaradi potreb po esencialnih aminokislinah lovi in
požre tudi krmo živalskega porekla, tudi mrhovine se ne brani.

- vse vrste medvedov imajo prebavila anatomsko podobno oblikovana

311

kako so je evolucijsko prilagaja pes v povezavi s prebavo

- mesojeda žival
- Po udomačitvi je pes dobival od človeka tudi krmo rastlinskega
izvora. Prebava OH v tankem črevesu (sestava prebavnih sokov) in
tudi lastnosti debelega črevesa so se razvojno temu prilagodile.
* Pes bolj učinkovito izkorišča topne OH kot druge mesojede živali.

312

zakaj potrrebujejo tudi mesojede živali v obroku določeno količino surove vlaknine?

za normalno delovanje
mikrobne prebave v debelem črevesu in za vzdrževanje
fizioloških lastnosti blata (konzistenca, barva, vonj).

313

kdo je bolj občutljiv na Oh: mačke ali psi?

mačke

314

kdo iam večje ak potrebe: izvalejni piščanci ali odrasla perutnina?

izvaljeni piščanci

enako velja za vse vrste ptic

315

kaj ej štarter?

Krmna mešanica za piščance ki je posebej sestavljena in
prilagojena njihovim potrebam.

316

kaj lovi fazanček?

žuželke

317

s čim se prehranjujejo kebčki (od divjega petelian mladič)?

z ličinkami mravelj

318

kakšno funkcijo iam debelo črevo?

ekskretorno funkcijo

319

kako imenujemo izloček iz prebavil?

blato ali feces

320

kaj vsebuje blato?

neprebavljene ostanke krme, endogeno
izločene snovi (tudi anorganske soli), mikroorganizme in produkte
mikrobne razgradnje, ki se niso absorbirali

321

od česa je odvisno Količina in lastnosti izločenega blata?

od vrste, kakovosti in količine krme, ki jo živali zaužijejo, in količine vode, ki jo popijejo.

322

katere last5nsoti blata upoštevamo ko ko odkrivamo napake v prehrani živali ali obolenja
prebavil (zaprtje, driske). ?

Konsistenca, barva in vonj blata so lastnosti

323

psoledica česa je lahko Večja vsebnost vode in zato mehko, tekoče blato ?

- ventni procesi v sluznici prebavil
- Preveč prebavljiv obrok z majhnim deležem surove vlaknine in
prevelika količina nekaterih elementov v obroku (natrij, železo)

324

kako ravnamo z odpadkom (blato in seč) na živinorejskem obratu?

- ustrezan oprema,
- globok nastil (perutnina, govedo)
- Odstranjevanje živalskih izločkov skupaj z nastiljem
* bolj udoben, je pa glede parkljev slabši, ker so stalno parklji v vlažnem
- Gnoj občasno strojno odstranjujemo iz hleva.
- keltke z mrežstim dnom
* Blato zbiramo pod
kletkami in ga mehanično odstranjujemo.
- rešetkasta tla - enostavno odgnojevanje
* Skozi odprtine v rešetkah na tleh blato in seč padata v kanale pod
hlevom, kjer se razredčita z vodo in drsita proti zbirni jami – laguni.
- trdi gnoj, gnojnica ( ločeno zbiranje urina), gnojevka vsebujejo hranila ki jih z gnojenjem vračamo na njivske
in travniške površine in s tem vzdržujemo rodovitnost tal.

325

kaj je gnojevka?

Blato in seč, razredčena z vodo

326

kaj vsbeujejo gnoj, gnojevka, gnojnica?

določene količine dušika, fosforja in težkih kovin.
* če so prevelike količine -> onesnaževanje okolja
*na količino teh snovi vplivamo s pravilnim in ne
preobilno sestavljenim obrokom

327

opiši blato goveda, ovce in koze

govedo: največ kg blata na dan,visoka vsebnost vode
koze in ovce: v blatu imajo manjšo vsebnost vode (tako preprečijo0 preveliko izgubo vode

328

kateri elementi predstavlajo problem v gnoju če gn0oju ne pustimo dovolj časa da se razgradijo?

Fosfor, baker,cink, antibiotiki