fiziologija prehrane- 1 .delni izpit -2.del Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane- 1 .delni izpit -2.del > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane- 1 .delni izpit -2.del Deck (245):
1

kaj so vitmini?
kolikšne so dnevne potrebe'?

- esencialne hranilne (organske) snovi
- neobhodno potrebne v prehrnai živali
- brez njih ni procesov v organizmu
- žival jih more pridobiti s krmo, v svoji presnovi jih praviloma ni sposobna sintetizirati
- so učinkovine
-dnevne potrebe: nekaj mili ali mikrogramov

2

kako delujejo vitmaini?

- Delujejo kot sestavni deli encimov,
- kot koencimi ali katalizatorji v
encimskih reakcijah v presnovi (razgradnji in sintezi) beljakovin in
aminokislin, OH, maščob in nukleinskih kislin
- ter pri izkoriščanju
in porabi energije v organizmu.
- Sodelujejo v procesih nastajanja, spreminjanja in prenosa živčnih
dražljajev,
-omogočajo mišične kontrakcije
- pomembni za funkcije strukturnih tkiv
- pomembni za delovanje hormonov
- zagotavljajo
funkcionalno sposobnost epitelnih tkiv
- zagotavljajo učinkovitost
obrambnega sistema organizma proti infekcijam.

3

dleitev vitminov:

- vitmaini topni v maščobah
- vitmaini topni v vodi

4

kateri vitmaini topni v maščobah?

A
D2
D3
E
K
beta karoten
*je tudi kot provitmain vitmaina A

5

kateri so v vodi topni vitmaini?

C ASKORBINSKA KISLINA
B SKUPINA:
B1
B2
B3
B5
B6
Biotin, vitamin H
folna kislina, folacin
B12
holin
inozitol

6

HIPOVITMAINOZA. kako so izražene motnje?
zakaj so večinoma nespecifični znaki?

- premalo vitmainov

- motnje so različno izražene, večinoma nespecifično:
*slabša odpornost
*slabša rast
*težave pri reprodukciji


- ker so vpleteni znaki na večih področjih, težko prepoznaš da gre za hipovitaminoza

- težava optimalne oskrbe! suboptimalna oskrba
-avitaminoza
- nasprotje: hipervitmainoza

7

kaj je avitmainoza?

- dolgotrajno pomanjkanje enega vitmaina

8

koliko vitmainov moramo živali omogočiti?

iammo neke normative, vendar te zelo nizki -
- normativa postavlejna le za to da ne pride do skorbuta oz. kliničnih znakov

9

kdo sintetizira vitmaine?

- skorja izključno rasltine in mikroorganizmu

10

iz česa so sposobni žialski organizmi tvoriti vitmaine?

- iz provitaminov

11

iz kje živlai pridobivajo vitmaine?

- praviloma s krmo
*v različnih vrstah krme so prisotni vitamini v različnih koncentracijah

- večino vitaminov iz B kompleksa in vitmain K pa lahko sinttizirajo tudi mikroorganizmi v prebavilih

12

katerega vitmaina ni v krmiih rasltinskega izvora? kje se nahaja ta vitamin?

vitmaina B12

- je v živalskih krmilih

13

kaj so provitmini ali perkurzorji vitminov?

so spojine, ki se morjao v organizmu živali z po absorpciji iz prebavil v presnovi kemično spremeniti v aktivno obliko vitmaina.

14

kaj pospešuje proces razpada enkaterih proviitaminov in vitmainov, ki so zelo občutljivi na pogoje v okolju?

kaj omejuje ta pospešen razpad?

- razpadejo pod vplivom kiska (oksidirajo)
- so občutljivi na svetlobo

- ta proces pospešujejo:
*povišana temperatura okolja
*vlažnost
*določene kovine
--> pomembno je sklaidščenje

- omejuje rok uporabnosti pri skladiščenju
mineralno vitaminskih dodatkov in krmnih mešanic.

15

ali tudi v voluminozni krmi (mrva) (pro)vitamini med skladiščenjem propadejo?

da

po določenem ćčasu jih praktično skoraj ni več (po koncu zime)
*takrat je v krmo potrebno dodajati vitmaine

16

OD česa so odvisne potrebe po vitmainih?

- vrstee živali
- telesne mase živali
- intenzivnosti proizvodnje

17

pri katterih živalih oz. v katerem obdobju so potrebe po vitmainih najvišje?
zakaj?

- mlade živali
*intenzivna rast
- med brejostjo
- med laktacijo
- med nesnostjo pri perutnini

- takrat je intenzivnost presnovnih procesov v orgnizmih največja

18

katerim vitaminom je potrebno navesti več pozornosti pri prežvekovalcih z razvitimi predželodci=
katere vitamine lahko sintetizira v zadostni količini sam in kdo to sintetizira?

- potrebuje vitamne A, D, E

- mikroflora v predželodcih lahko večino vitaminov B kompleksa in vitamina K sintetizira

19

kaj je potrebno dodajati teletom, ki še nimajo razvitih predželodcev in imajo drugačne potrebe kot odrasli?

- nekatere vitamine B kompleksa:
*niacin
*folnokislino
*kobalamin

20

s katerimi vitmaini je pomembna preskrba pri prašičih?
kateri so najbolj kritični?

- A
- D
-E
- B2
- B12
- pantotenska kislina
- niacin

- A, D, E so najbolj kritični

21

s katerimi vitmaini je pomembna preskrba pri perutnini?

- z vsemi vitamini topnimi v maščobah
* A
*D
*E
*K
- in z:
*B2
*B6
*B12
*niacin
*pantotenska kislina
*holin

22

kaj je minimalna preskrba z vitmaini?

pri določenih rejskih in
prehranskih razmerah zagotavlja, da ne pride do hipovitaminoze
- ni kliničnih znakov

23

kaj je optimalna preskrba z vitmaini?

- zagotavlja poleg minimalnih potreb za zdravje in proizvodnjo tudi ustrezno zalogo vitaminov v organizmu.

24

Kaj upošteva varnsotin dodatek vitmainov?
kam ga dodajamo?

- dodajamo ga v krmo
- upošteva možno izgubo vitaminov, predvsem pri neustreznih pogojih skladiščenja in med procsom pridelave hrane

25

druga imena za vitmain A

- rastni vitami
- epiteliotropni vitmain
-antikseroftalmični vitamin
- retinol

26

kaj povzroči pomanjkanje vitamina A

- poroženevanje kože in sluznic
- padec splošne odpornosti
- opisan kot „protivnetni“ vitamin
- slabša oploditvena sposobnost in pogoji v maternici ob
nidaciji (implantaciji)
- motnje v embrionalnem in fetalnem razvoju

27

kaj povzročijo pribitki vitmainina A?

teratogene spremembe v embrionalnem in fetalnem razvoju --> spački

28

v naravi nastopa vitamin A v aktivni obliki v katerih organizmih?

- v živalskem organizmu

29

v katerem organu s evitamin A skaldišiči?

v jetrih

30

katera krma vsebuje anjveč vitmaina A?

- Jetrna moka (ribja moka, ribje olje iz jeter rib)
- Jajčni rumenjak
- Polnomastno mleko (smetana)
- Sintetična oblike

31

za kaj je potreben vitamin A?

- Nujno potreben pri rasti
- Nujno potreben za vzdrževanje sluznici (če ga ni dovolj, pride do poroženevanja sluznic)
- Pri prežvekovalcih je povezan z plodnostjo
- Skrbi za vlažnost očesa

32

v kakšni obliki se vitmain A zadržuej v rastlinskih organizmih?

- kot predstopnja v obliki:
*provitamina
*karotenoidi

33

kako dobijo vitmain A prežvekovalci oz. rastlinojedi?

- z rasltinskimi krmili, ki vsebujejo provitmaine, karotenoide

34

kaj so karotenoidi?
kakšne barve so karotenoidi. kje se nahajajo?

- so predstopnja vitamini A. vendar ne vsi
- so rumene, odranžne ali rdeče barve
- rastline, raki, žuželke, ptiči, ribe

35

kateri karotenoidi so provitmaini vitmaina A?

- njihov amolekula ima vsaj eno nespremenjeno beta ionsko strukturo in je lastna molekuli vitamina A
- število provitaminov omejeno le na nekaj struktur

36

katere karotene poznaš?
kajteri je najpomembnejši in zakaj??

- alfa, beta, gama karoteni

- beta karoten najbolj pomemben
* je najbolj učinkovit pri sintezi vitamina A v črevesni steni

37

kakšna je vsebnost karotenov v zrnih žit, oljnih tropinah, rumeni koruzi?

-zanemarljivo, v koruzi karoteni niso aktivni provitamini vitamina A

38

kje je veliko karotenov?

v zelenih rasltinah, običajno so prekriti s klorofiloom, zato se oranžen pigment ne izraža

39

ali je vitmain A občutljiv?
zakaj?

- je občutljiv
- na zraku in svetlobi hitro oksidira

40

kdaj karoteni v krmi propadajo in zaradi česa?

- S konzerviranjem (sušenje, siliranje) in pri skladiščenju karoteni v
krmilih počasi propadajo (oksidirajo).
- Že takoj ob košnji se izgubi 70%
karotenov, pri slabem vremenu do 90%.
- po nekaj mesecih skaldiščenja jih v senu praktično ni več

41

kako se organizem zavoruje, d aima dovolj zaloge z vitmainom A čez vso leto?

- zaloge v jetrih

42

kdaj se dodaja vitmain A in za katere živalske vrste?

*prašičom (če ni ribje moke)
*perutnin (če ni ribje moke)
*pozimi pri krmljenju goveda z voluminozno krmo
*psom in mačkam načeloma ne,
*pujsom v izpustu tudi ne --> dobijo zeleno krmo
*mačke morajo dobiti aktivno obliko vitamina A (ne mora sintetizirat vitmaina A iz karotenoidov) --> dajemo jim veliko rib, jetr

43

ali mačke lahko dobivajo provitmain A=

NE
- mačke morajo dobiti aktivno obliko vitmaina A

44

Potrebe po karotinih in vitaminu A

- Potrebe po vitaminu A navajamo v IE (internacionalnih enotah),

- kjer 1IE vitamina A odgovarja aktivnosti 0,3 mikrograma vitamina A v obliki alkohola, ozirom 0,33 μg vitamina A v obliki acetata.

45

kako prežvekovalci zadostijo svoje potrebe po karotinih?

- s travnim obrokom in pri krmljenju z večjimi količinami travne silaže in dobrega sena

- Parenteralno, predvsem v hlevski reji, dajemo 500.000 do 1.000.000 IE vit. A/100 kg žive teže, ponavadi skupaj z vitaminom D3 in E v razmerju 1.000:100:1.

46

Kako bi ugotovili preskrbljenost živali z vitaminom A?

*pregled krvi, krvna plazma ali serum
*mleko
*jetra
*krma

47

kako se lahko karoteni in vitamin A reabsorbirajo?

le ob prisotnosti maščob, ker so v maščobah topne snovi

48

kaj se zgodi z beta-karoteni in vitaminom A v predželodcih prežvekovalcev v neugodnih pogojih (nizek pH) ?

kaj se pojavi?

razgrajujeta se

znaki pomanjkanja, kljub zadostni količini v obroku

49

kje dobivajo vitamin A prašiči v intenzivnih rejah?
minimalne potrebe?

- v krmnih mešanicah.
- Praviloma vsebujejo krmne mešanice za prašiče večje količine
vitamina A

- so od 1.300 IE pri pitancih do 4.000 IE pri plemenskih prašiči v kg krme

50

potrebe po vitmainu A pri piščancih in pitancih.
koliko dejasno vsebujej krmen mešanice za perutnino?

- Pri piščancih za vzrejo in pitanje znašajo potrebe po vitaminu A 1.500 IE/kg krme,
- za nesnice od 2.500 – 3.750 IE/kg
krme in
- za purane 5.000IE/ kg krme

okvirno od 8.000
do 15.000 IE vitamina A.

51

slaba oskrba
matere z vitaminom A

Nepravilnosti v intrauterinem razvoju mladičev

52

deficit vit. A pri perutnini

Hiperkeratoza sluznice ustne votline in požiralnika

53

pomanjkljive oskrbe teleta z vitaminom A - psoledica je:

slepota

54

NORMATIVI ZA OCENO PRESKRBLJENOSTI MOLZNIC Z VITMAIN A

- Pogledaš krvni obrok - ali vsebuje dovolj karotenoidov 180-300 mirkog karotinov
- Pogledaš krvni serum - koliko je karotinov, koliko je vitamina A več kot 300 mikrog/100ml Karotina, več kot 20mikrog/100 ml vitamin A
- Pogledaš jetra
- Mlezivo
- mleko

55

kje poteka konverziaj karotinov v vitamin A?

- V SLUZNICI TANKEGA ČREVESJA
- za to so potrebne žolčne soli

56

kakšna je biološka vrednost beta karotina in vitamina A=

za polovico manjša je b.v. beta karotina kot vitamina A

57

merilo za ugotavljanje biološke vrednosti karotenoidov

- poskus na živalih
- primerjamo učinek vitamikna A z učinkom karotinov
- razmerje med količino karotina in vitamin A, ki iamta enak biološki učinek, označimol kot faktor konverzije

58

kateri karotin ima najboljšo biološko vrednost?

beta karotin

ostali se veliko slabše izkoriščajo

59

kaj vpliva na izkoriščanje karotinov iz obroka?

- sestava karotinske frakcije
- količina užitih karotinov
*večja oskrba s karotini = faktor konverzije v vitamin A se hitro zmanjša

60

količian karotinov v krmi je odvisna od?

- vrste rastlin
- starosti rastlin ob spravilu
- način spravila
- pogoji in trajanje skladiščenja

61

revni na karotinih so:

- pozno spravlejna koruzna silaža
- žita
- slabo seno

62

več akrotinov vsebujejo

- detelje
- malda trava
- dobro seno
- kvalitetna travna silaža

63

kej anstanejo izgube karotinov?

- med spravilom in skladiščlenjem zaradi vplvia:
*kisika
*svetlobe
*encimskih procesov
*prevelike temperature in vlage

64

zmanjšanej količine akrotinov pri pripravi sena je odvisna od?

vremenskih pogojem

- 70-90% se zniža

65

drugo ime za vitmain D?

kalciferol,
kalciol

66

oblike vitmaina D. - naštej najpomembnejša 2

- D2 (ergokalciferol), ki nastaja iz provitamina ergosterola rastlinskega izvora,

- D3 (holekalciferol), ki je prisoten v krmilih živalskega izvora.

67

kje se pretvorita D2 in D3?
v kaj se pretvorita?

- V organizmu živali se v jetrih in tudi ledvicah pretvorita v dejansko aktiven vitamin D-hormon (1,25-dihidroholekalciferol

68

kako lahko anstaja v organizmu vitamin D3-hormon ?

v organizmu tudi iz HOLESTERINA, za ta proces je potrebna osvetlitev z UV žarki.

69

kje še anstaja D3?

- Tudi iz provitamina ergosterola, ki je prisoten v večjih količinah v zelenih rastlinah, nastaja pod vplivom UV žarkov D3 vitamin.

70

ali je D3 aktivna oblika?

ja

71

na kaj vplivata obe obliki vitmaina D?

- na prebavo in presnovo
kalcija in fosforja v organizmu.
- vitmain D pospečuje absorbcijo Ca in P iz prebavil
- v ledvicah stimulira absorbcijo Ca iz primarnega urina in pospešuje izločanje fosforja
- aktivira sproščanje kalcija iz ksoti
*pri tem sodeluej s parathormonom iz obščitnice
*v tem procesu je antigonoist hormona kalcitonina, ki omogoča nalaganje kalcija v kosteh, izloča pa se iz ščitnice (kalcitonin)
- sodceluje pri procesih rasti in diferenciacije celic v koži

72

VITAMIN D PREPREČUJE NASTANEK ČESA?

- preprečuje nastanek in razvoj
rahitisa pri rastočih živalih in pri otrocih
--> poimenovanje: antirahitični vitamin

- Pri odraslih živalih preprečuje motnje v strukturi in funkciji kosti
(osteomalacija).

73

kje sodeluje vitamin D pri kokoših?

Pri kokoših sodeluje pri tvorbi jajčne lupine in zagotavlja njeno čvrstost.

74

Aktivnost vit. D v presnovi kosti in jajčne lupine je povezana z
aktivnostjo hormonov, ki so vezani na KATERI spol?

kaj je posledica?

ženskih spolnih hormonov (estrogenov)

Zato se rast pri ženskem spolu zaključi prej kot pri moškem
Osteoporoza pri starejših

75

kje je prisoten vitamin D v živalskem organizmu

- V različnih tkivih v majhnih količinah
- v večjih količinah le v jetrih rib (polenavke, morski list)
--> ribje olje iz teh rib je znan vir vitamina D

76

Katero krmilo je vir vitmaina D?

- Ribja moka
- Tudi jajčni rumenjak je dober vir,
- kravje mleko pa je običajno
revno z vitaminom D.
*Mlezivo (kolostrum) vsebuje 6 do 10-krat
več vitamina D kot mleko.

77

kje je vitamin D prisoten kot aktivna snov?

- v živalskem organizmu

78

kje je vitamin D redek?

- v rastlinah je zelo redek, razen v krmi, sušeni na soncu in v mrtvih listih rastočih rastlin.

79

kaj nastopa v rastlinskih krmilih v povezavi z vitmainom D?
KDAJ PRETVORBA POTEČE?

- V rastlinskih krmilih nastopa provitamin vitamina D2 (ergosterin), ki
se pod vplivom UV žarkov pretvarja v aktivno obliko vitamina.

- teče že v sami rastlini v času rasti,
- v času sušenja na soncu (po košnji)
- tudi v koži živalskega organizma.

80

kje se pretvori D3 provitamin?

v živalskem organizmu pod vplivom UV
žarkov v koži pretvori v aktiven D3 vitamin

81

Potrebe po vitaminu D so v veliki meri odvisne od?

- oskrbljenosti z rudninskimi snovmi
- in od osvetlitve prostora v katerem so živali.
--->Skozi običajno steklo UV svetloba ne prehaja.
--->Poleti so živali, ki se gibljejo na prostem, navadno zadostno preskrbljene z vitaminom D.

82

kdaj dodajami vitamin D¸v obrok?
kam ga dodamo?

- ponavadi pozimi

- Dodajamo ga v industrijsko
pripravljena krmila (mineralno vitaminski dodatki, popolne ali
dopolnilne krmne mešanice).
- Vitamin D in drugi vitamini so lahko pripravljeni tudi v raztopinah, ki
omogočajo parenteralno aplikacijo.

83

kakšno vrednost ima D3 in D2 za različne živ. vrste?

- Za govedo, ovce in prašiče imata D2 in D3 vitamin enako vrednost,

- za perutnino pa ima vitamin D2 le 10 % potenciala vitamina D3.

84

kako anvajamo potrebe po vitmainu D??

v IE (internacionalnih enotah, kjer
1 IE vitamina D odgovarja aktivnosti 0,025 μg vitamina D3 v kristalni obliki.

85

Optimalne dnevne potrebe po vitaminu D

- ZA MOLZNICE VIŠJE KOT ZA GOVEDO V RASTI
- za ovce so potrebe veliko manjše
- Potrebe po vitaminu D pri prašičih ) – računano na
vsebnost v krmi
*višje kot pri ovcah
- perutnina: račuannje na kg krme (manj kot zaužije več rabi)
*podobno kot pri prašičih
*nesnice anjveč, nato podmladek in najmanj pitovni piščanci
*purani imajo občutno večje potrebe kot kokoši

86

katere vitamine dajemo skupaj oz. je potrebno upoštevat njihovo razmerje?

- A in D3
- Ca in Mg

87

hipovitaminoza D

- Slabotne, usločene, lomljive kosti – nepravilen razvoj okostja

- Pogosto pri brejih in doječih živalih in pri mladih živlaih

88

rumenkasti ovsenec

- v gorskih predelih se nahaja
- vsebuje veliko predstopenj vitamina D --> lahko na paši pride do zastrupitve

89

hipervitmainoze D

Kalcinoza, odlaganje velikih količin Ca v mehka tkiva (srce, krvne
žile, ledvice) --> KALCIFIKACIJA

90

drugo ime za vitmain E?

TOKOFEROL

91

obliek vitamina E v naravi

- 8 jih je
- Vitaminska aktivnost je
ugotovljena pri α-, β-, γ- in δ-tokoferolu.
- alfa je anjbbolj razširjen in v uporabi v naravi

92

kaj ej načilno za vitmain E in nalaganje v telesu?

- ne nalaga v večjih rezervnih količinah, zato ga mora žival
stalno dobivati s krmo.

93

kej je veliko vitmaina E?

V mladi zeleni krmi, predvsem v listih (20 – 30 krat več kot v steblih).

94

kaj je EFSA?

- EFSA: velika neprovfitna evropska organizacija ki se ukvarja z varno prehrano za ljudi
*european food safety authority
*je za food in feed
*PIŠEJO PRIPOROČILA TUDI O VITMAINIH

95

v katerih rastlinah je malo α-tokoferola?

V zrnih žit,
v oljnih tropinah,
korenčnicah in
gomoljnicah ter v
koruzni silaži

96

v katerih rasltianh je vleiko vitmaina E?

v žitnih kalčkih in
nekaterih vrstah sadja

97

KAKO EJ Z ŽIVALSKIMI PROIZVODI (meso, mleko, jajca) IN VITMAONOM E?

malo vitamina E, vsebnost pa je odvisna od preskrbljenosti živali
z vitaminom E (od prehrane živali).

98

kakšne oblike vitmaina E kot dodatka poznamo?

- sintetično pridobljeni vitamin E,
*dodajamo krmnim mešanicam in vitaminskim dodatkom,
- raztopine vitamina E,
*ki jih lahko apliciramo parenteralno.
- Uporabljamo pa tudi iz rastlin ekstrahirani vitamin E.

99

Vsebnost vitamina E v SS snovi

.- največ zelena krma in silaže iz neovenele trave, dehidrirana lucerna

- vse ostale silaže in seno,, žita, oljne tropine veliko manj

100

vitmain E in skladiščenej

- pri skladiščenju krme hitro propada
- S sušenjem trave
(priprava mrve) ga propade celo 90 %,
- izgube pri umetnem sušenju (dehidriranju) in siliranju so manjše.

101

kako navajamo potrebe pri vit E?

- v mg ali IE (internacionalnih enotah).

- 1 IE vitamina E odgovarja aktivnosti 1 mg sintetičnega α-tokoferol acetata

- Potrebe je zelo težko določiti. Zdi se, da znaša zadostna
količina vitamina E 20-40 IE na 100 kg žive teže oziroma 10-20
IE tega vitamina na 1 kg suhe snovi krme.

102

KAJ POVEČA POTREBE PO VITMAINU E?
kdo še potrebuje več vitmaina E?

- prisotnost nenasičenih maščobnih
kislin v dieti.
*Za vsak gram teh snovi je potrebno dodati 3 mg vitamina E.

ŽIALI V STRESU:
- ob izgonu na pašo,
- ob preselitvi,
- ob odstavitvi

103

Hipovitaminoza E

- nastane najpogosteje takrat, ko so živali krmljene s siliranimi žiti ali žiti konzerviranimi s propionsko kislino in senom slabše kakovosti.

- Njen nastanek pospešuje večja količina nenasičenih maščobnih
kislin in stresi.

- Degenerativne spremembe v mišičnem tkivu (miopatija, mišična distrofija, belo, vodeno meso, mišična slabost)

- Prašiči – bolezen murvastega srca (polno krvi v srcu)

- Kokoši: miopatije (mišična slabost), encefalomalacije (bolezen norih piščancev) - odrasla žival ima zavit vrat, hiperplazija in krvavitve malih možganov, eksudativna diateza (edem podkožnega maščobnega tkiva), krvavitve podkožno

- Pri vseh vrstah živali in pri človeku – manjša odpornost proti okužbam

- Izstopa povezava med oskrbo krav molznic z vit. E in Se ter
pogostnostjo pojavljanja mastitisa (vnetje mlečne žleze)

104

Vitamin E je povezan s presnovo..katerega elementa?

selena

105

KAKO DELUEJ VITMAIN e V ŽIVALSKEM TELESU v povezavi s selenom?

kot biološki antioksidant

106

kaj dela v sodelovanju z encimom
glutation peroksidazo (vsebuje selen)?

ščiti celico pred
oksidacijskimi poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali iz
presnove maščob, beljakovin in aminokislin.

107

opiši dve poti zaščite pred poškodbami zaradi oksidacije

- Prva stopnja zaščite je, da vitamin E odstranjuje proste radikale ter
preprečuje lipidno oksidacijo in tvorbo peroksidov.

- Druga stopnja zaščite pa je, da encim glutation peroksidaza ponovno aktivira
oksidirani vitamin E.

108

POMANJKANJE VITAMINA E PRI PSIH IN MAČKAH

- Nevarna uporaba nenasičenih maščobnih kislin = tunina, žarka mast
* Žarka mast zaradi razkrajanja tokoferola izjemno nevarna
*Zaradi hranjenja z ribjimi konzervami – še posebno rdeča tuna –
veliko večkrat nezasičenih MK ali žarka maščoba

- Mišična slabost, slaba plodnost, mrtvorojeni mladiči, lipofuscinoza (oksidacija)= rjava pigmentacija, degeneracija retine

- mačke so bolj izpostavljenje ker njihova prehrana vsebuje več maščob

- Pri mačkah steatoza = nekroza maščobnih celic - ceroidni pigment v mastnih depojih – yellow fat disease,
pansteatitis pri mačkah


KZ: nalaganje ceroida kot končnega produkta lipidne peroksidacije v
podkožno maščobo – vnetje in nekroza adipocitov
* Vnetje podkožne maščobe, za mačko zelo boleče.

- Vozlički pod kožo

- Začetni znaki: neješčnost in občutljivost na dotik
- Kasneje povišana temperatura, bruhanje..

- vsebnost vitamin E v hrnai je vezana na NMK
* priporočeno razmerje
vit E : NMK = 6 : 1 = 20 IE/kg hrane = 1,2 IE/kg TM živali

109

kaj lahko zamnjaša potrebe po vitaminu E?

- Dodatek Se v obrok
*vendar le, če Se v krmi primanjkuje

110

ali kakovostna voluminozna krma vsebuje dovolj vitmaina E?

ja

111

zakaj je potreben Poseben dodatek pri prašičih in piščancih?

ker žita, posneto mleko, vsebuje malo vit. E

112

zakaj v krmo dodajamo vitmain E?

- zaradi potreb in zaradi njegovega
antioksidativnega delovanja
* Zavira oksidacijo maščob, vit.A in karotenov v krmnih mešanicah

113

ALI IAM VIT. e TOKSIČNE učinke?

ja tako kot vsi ostali vitmaini

114

Pogosto ga dodajamo velike količine komu? zakaj?

krave molznice:
- boljša stabilnost membran žleznega tkiva v vimenu,
- manjše število somatskih celic v mleku
- in boljša oksidativna stabilnost mleka

prašičem pitancem 20 – 30 dni pred zakolom
- več vit. E v mašč. tkivu, kar zavira oksidacijske procese v slanini po zakolu, preprečuje kvarjenje maščob (žarkost)

115

za kaj so dobri antioksidanti?

- preprečevanje znotrajcelične oksidacije
- in zniževanja oksidativnega
stresa organizma

116

kaj kažejo nove študije glede antioksidantov?

- opozarja na zmožnost pro-oksidativnega delovanja sintetičnih antioksidantov,
tako In vivo kot In vitro.

117

Razlaga pro-oksidativnega delovanja

-Proste radikale najdmeo v imunskem odgovor za ubijanje tujih mikrobov, če iammo preveč antioksidantov, nam le ti poberejo radiakle in tako se ne moremo bojevati proti mikroorganizmi = pro-oksidativno delovanje


- celice imajo lastne endogene antioksidativne obrambne sisteme, ki se inducirajo pri povečani produkciji reaktivnih kisikovih zvrsti.
- Jemanje dodatkov poveča redukcijski potencial v celicah, kar
posledično prepreči indukcijo lastnih antioksidativnih sistemov, ki so
zaradi lokalnega delovanja v celicah bolj učinkoviti
- Umetno induciran anti-oksidacijski celični potencial vpliva na signalne
poti v celicah ter izzove povečano proliferacijo in prepreči apoptozo,
kar lahko vpliva na promocijo in progresijo malignih bolezni.

- šttudija: večja pojavnost karcinoma pljuč pri osebah, ki so prejemale β-
karoten v primerjavi z osebami, ki so prejemale placebo.

- Do sedaj je raziskovalcem uspelo dokazati znižano pojavnost raka in
bolezni srca in ožilja le pri ljudeh, ki zaužijejo dovolj veliko količino
sadja in zelenjave, ne pa pri osebah, ki uživajo dopolnila vitaminov

- štuidije ne dajejo celovitega in enoznačnega odgovora o vplivu in interferenci
dodanih antioksidantov tako v živilih kot še posebej potem v prebavi in
v celici, kjer se končno ta snov pojavi in opravi svojo biološko oz.
nebiološko funkcijo.

118

kako je z vnosom dodatnega VMD-ja?

- Zdrav odrasel posameznik ob uživanju pestre mešane hrane ob
primeru zadostnega energijskega vnosa dodatnega uživanja VMD
ne potrebuje.
* prbolem današji način predelave hrane (osiromašenje z minerali in
vitamini,a ntioksidanti se ne sintetizirajo ker sadje pobirajo še predne dozori) --> rastline osiromašene z antioksidanti

119

kdaj se antioksidanti sintetizirajo?
pred čim se rasltian branbi z antioksidanti?

- šele ob dozorevanju rasltin

- z njimi se rastline
branijo pred vplivi okolja (UV sevanje), boleznimi, škodljivci in
drugimi stresnimi dejavniki.

120

na kaj je vezano Prooksidativno delovanje antioksidantov?

- na prisotnost redoks aktivnih kovinskih ionov.
*Nižja koncentracija
antioksidantov v celici ob relativno višjih koncentracijah redoks
aktivnih kovinskih ionov sproži Fentonovo reakcijo, katere produkt
OH˙ lahko poškoduje lipidne membrane, proteine in DNK.

121

drugo ime za vitmain K

filokinon

122

Vitamin K je skupinsko ime za?
katere 3 spojine so najpogostejše?

- za kinonske spojine, ki imajo
antihemoragične učinke

- filokinoni – vitamin K1, ki ga vsebujejo kloroplasti zelenih rastlin,
- menakinoni - vitamin K2, ki ga sintetizirajo bakterije in
- menadioni – vitamin K3, sintetična snov, ki jo ne najdemo v naravi in jo navadno dodajajo v krmne mešanice oziroma dodatke.
* Menadioni se morajo v jetrih pretvoriti v menakinone, in šele v takšni
obliki lahko opravljajo biološko funkcijo.

123

kje ima vitamin k pomembno vlogo'

pri koagulaciji krvi.:
- Potreben je za nemoteno sintezo številnih proteinov, ki omogočijo normalen potek
strjevanja krvi – koagulacijski faktor.

124

kako ej s stabilnostjo vitmaina K1,2 ?

- Pri normalnih temperaturah sta vitamina K1 in K2 stabilna,
- izpostavljanje sončni svetlobi pa ju hitro uniči.

125

kej je vleiko K1?

¸- V ZELENIH RASTLIANH
- V TRAVNI IN LUCERNINI MOKI

126

Od živalskih proizvodov sta dober vir vitamina K2 ?

jajčni
rumenjak in ribja moka.

127

kako je s sintezo vitamin K v organizmu?

mikroorganizmi v prebavilih pri
odraslih živalih, posebej pri prežvekovalcih, sintetizirajo
praviloma v zadostnih količinah za oskrbo živali
*problem: Zdravila, ki negativno vplivajo na razvoj bakterij v črevesju

128

zakaj dodajmo Dodatek vitmain K k mladim živalim *?

ker še nimajo razvite mikroflore

129

presežek vitmaina K?

- anemije ( rože in podbradkov pri perutnini)
- slaba rast

130

kaj je dikumarol?

- je spojina
- nastaja iz kumarina, ki je v nekaterih deteljah in deratizacijskih sredstvih
- Zmanjšuje vsebnost protrombina v krvi

131

vitamini topni v maščobah - naštej jih

A, D, E (največ IE na kg TM / dan ima vitamin A, najmanj E)

132

V vodi topni vitamini - kaj sem spada?

- vitamini iz skupine B
- C vitamin

133

vitamin C - ali je dodatek v krmo potreben?

- ne
Vitamin C lahko živali v lastnem organizmu praviloma sintetizirajo v zadostnih količinah

134

kdaj vseeno dodajamo vitmain C?

- V STRESNIH SITUACIJAH (je antioksidant vit. C)
*napori
*selitve
*brejost

135

viri vitamina C (človeška prehrana=

CITRUSI
ZELENA PAPRIKA
JAGODE
PARADIŽNIK
BROKOLI
BELI IN SLADKI KROMPIRJI

136

vir vitamina K (človeška prehrana)

zelje
cvetača
špinača
zelena listnata zelenjava
žitarice

137

vir vitmain D (človepška prehrana)

sonce
mleko
žoitarice
maslo
amrgarina
sir
fižol
ribe

138

vir itamin A (člo. prehrana9

paprika-rumena, rdeča
jagode
paradiožnik
mleko
ribe
jajca
sir
zelena listnata zelenjava

139

kaj ej zančilno za vitamine B skupien?

- v organizmu živali se ne morejo naložiti v obliki telesnih rezerv (razen cianokobalamina) in je zato potrebna redna in stalna oskrba s
krmo.
--> velaj za monogastričen živali

- Prežvekovalci, konji in kunci dobe zadostne količine s pomočjo
mikrobne sinteze, vendar kljub temu pri visoki proizvodnji ali
motnjah v prebavi lahko pride do pomanjkanja teh vitaminov tudi
pri prežvekovalcih.

- Teleta, jagnjeta in kozlički so v obdobju pred razvitjem predželodcev
navezani na oskrbo iz krme (mleka)

140

vitmaini B kompleksa sodelujejo pri?

presnovi hrnailnih snovi

141

cianokobalmin je?

B12

142

vir B kompleksa je?

kvas

143

Vitamini B skupine..delovanje

so koencim in sestavni deli številnih encimov in tako sodelujejo v
procesih presnove energije, OH, maščob in beljakovin.

144

kej je vedno veliko vitaminov B?

v jetrih

145

kako je s kliničnimi znaki pri vitmainuih B=?

Ni značilnih kliničnih znakov, ker so po celem telesu vpleteni: slabša rast, reprodukcijske, živčne motnje

146

Pomanjkanje vitaminov B na splošno:

- oslabi presnova – zmanjšana proizvodnost
- šele kasneje se pojavijo znaki hipovitaminoz

147

drugo ime za vitmain B1

tiamin
aneurin

148

opiši tiamin

- Tiamin je neobhoden pri presnavljanju ogljikovih hidratov in beljakovin in ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju
živčevja.

-Pri visokih temperaturah ali pri avtoklaviranju je termolabilen, zlasti
kadar so prisotni reduktivni sladkorji.

149

kdo vsebuje tiamin?

- največ ga ej v pivskem kvasu

- žita (okoli 4 mg/kg) in njihovi stranski proizvodi, podobne količine pa
so našli tudi v sojinih tropinah.
Nadalje žitni kalčki, grah, zelena
krma, jajčni rumenjak, jetra in ledvica.

150

kej se tvori B1?

- v vampu prežvekovalcev.

- Dnevne količine pri govedu znašajo 28-72 mg in običajno presežejo del, ki ga dobijo
s krmo.

151

POTREBE PO b1 PRI PREŽVEKOVALCIH?

pri zdravih prežvekovalcih z razvitimi
predželodci količina sintetiziranega vitamina v vampu in tistega,
ki ga dobijo s krmo, nedvomno pokrije njihove potrebe

152

Pomanjkanje vitamina B1 ..pogosto ali redko?

REDKO

153

Pomanjkanje vitamina B1

- do nejga pride pri prežvekovalcih če zaužijejo tiaminaze

slabša ješčnost,
hujšanje,
oslabljene mišice
in motnje v delovanju živčevja

154

Kaj so to tiaminaze?

- Encimi, ki razgradijo tiamin
- Aktivnost tiaminaz je tako velika, da lahko razgradijo ves tiamin
iz krme in tistega, ki so ga sintetizirali mikroorganizmi v
prebavilih

155

kej se nahajjao tiaminaze?

- Orlova praprot in
- preslica,
- izločajo jih tudi nekateri vampovi mikrobi,
ki se lahko prekomerno razmnožijo, zlasti pri krmljenju večjih količin ogljikohidratnih
koncentratov.
- Surove ribe

156

potrebe po tiaminu pršiči

- za prašičke, ki so težki od 3 do 5 kg,
1,5 mg/kg krme,
- za vse ostale kategorije pa 1,0 mg/kg

- v običajni krmi dobijo prašiči zadostne količine vitamina B1 in ga praviloma ni
potrebno dodajati.

- Če vitamin B1 dodajajo v popolne krmne mešanice za pujske in
plemenske živali, ga primešajo običajno v količini 3 mg/kg, v krmne
mešanice za pitane prašiče pa 1 mg/kg.

157

pomanjkanje tiamina pri prašičih

- nastane največkrat zaradi razkroja
vitamina B1 pri obdelavi krme z visoko temperaturo

- zmanjšane ješčnosti in prirastek,
- zmanjša se telesna temperatura in srčni utrip,
- nastane lahko degeneracija srčne mišice
in nenadna smrt zaradi odpovedi srca

158

potrebe po tiaminu pri perutnini

-znašajo za vzrejo piščancev okoli
1mg /kg krme,
- za nesnice - pri dnevni konzumaciji okoli 100 g krme - 0,7 mg/kg,
- za piščance v pitanju 1,8 mg/ kg
- in za purane 2 mg/kg

- Glede na količino vitamina v običajni krmi za perutnino ga ne bi
bilo potrebno dodajati.

- Ker pa je zelo termolabilen in krmne mešanice za perutnino
praviloma briketirajo, ga v popolne krmne mešanice dodajajo več kot bi ga potrebovale

159

deficit vitamina B1

Splošna slabost,
cianoza,
živčni simptomi

160

PSI IN MAČKE B1

· Zaradi majhnih zalog klinični znaki deficita hitro po kratkotrajnem uživanju deficitarne prehrane

· Potrebe = min. 20 mg/kg TM/dan za odrasle pse in min. 40 mg/kg TM/dan za rastoče pse = 270 mg/1.000 kcal ME

· Deficit = slaba rast, anoreksija, emeza, depresija CŽS,
senzorni napadi, tortikolis, tonično klonični krči, mišične
ataksije, pogin

· Nevarnost izgub do 74% tiamina v konzervirani hrani zaradi
visoke temperature ob sterilizaciji = dodajanje večjih količin

161

drugo ime za vitmain B2

riboflavin,
laktoflavin

162

vitmain B2 - kdo ga proizvaja?

- Tvorijo ga vse zelene rastline,
- kvasovke,
- glive
- in večina bakterij
(razen mlečnokislinskih).

163

bogati vir vitmaina B2

kvas,
jetra,
mleko (posneto v prahu),
sirotka
in zelena krma

164

vitmain B2

Je sestavni
del več encimov, ki omogočajo intermediarno presnovo hranilnih
snovi.

165

kej ej malo B2?

V ŽITIH

166

B2 potrebe - prežvekovalci

- se pokrijejo z mikrobno sintezo vitamina v vampu in ga ni potrebno dodajati.
- Na obseg tvorbe nima
nobenega vpliva delež koncentrata v obroku.

- dnevno tvori in odteka v tanko črevo približno 15,2 mg riboflavina na vsak kilogram zaužite prebavljive organske
snovi.

167

B2 potrebe prašiči

- Ker ga je malo in se slabo izkoristi iz običajnega obroka za prašiče,
ki je sestavljen iz žit in oljnih tropin, je vitamin B2 prašičem potrebno
dodajati.

- Potrebe po vitaminu B2 znašajo 4 mg/kg za mlade prašičke
s telesno maso od 3 do 5 kg, 3,5 mg/kg za prašičke od 5 do 10 kg, 3
mg/kg za prašičke s telesno maso10-20 kg, 2,5 mg/kg za prašiče od
20 do 50 kg in 2 mg/kg krme za tiste od 50 do 120 kg telesne mase,
za plemenske živali pa 3,75 mg/kg krme

168

B2 potrebe - perutnina

- običajna krma za perutnino vsebuje premalo riboflavina za pokritje vseh
potreb.

- Ker se praviloma dodaja v krmne mešanice, je pomanjkanje
razmeroma redko.

- za vzrejo piščancev znašajo 3,6 mg/kg krme
do 6. tedna starosti. Nato se potrebe zmanjšajo na 1,8 mg/kg.
- Nesnice ga potrebujejo okoli 2,5 mg/kg krme, piščanci v pitanju pa
3,6 mg/kg.
- Potrebe puranov so nekoliko večje, in sicer 4 mg/kg na začetku in
2,5 mg/kg v zadnji fazi vzreje.

169

B2 pomanjkanje v obroku-- prašiči

PUJSEK
slabše izkoriščanje krme,
slabotnost,
nasršenost
in zaostajanje v rasti

SVINJA
- suh, skvamozni dermatitis z izpadnjem ščetin,
- izgubo apetita
- in slabim priraščanjem

170

posledica
pomanjkanja
riboflavina
(B2)
v obroku pri perutnini

Paraliza
in zvitost
prstov pri
piščancu

171

Vitamin B3 - kateri so?

niacin, nikotinamid, nikotinska kislina,
preventivni faktor pelagra

172

vitmain B3

- Je precej stabilen vitamin, odporen na oksidacijo in temperaturo.

- V organizmu živali lahko nastaja iz aminokisline triptofan,
vendar je pretvorba precej neučinkovita.
--> ŽIVAL GA MORA DOBIVATI S KRMO

173

BOGATI VIRI B3*?

jetra,
kvas,
arašidi
in sončnične tropine

174

kako je z B3 in žiti?

Žita sicer vsebujejo nikotinamid, vendar v taki obliki, ki za prašiče
in perutnino ni dostopna.

175

koruza B3?

- Revna z njim in tudi z triptofanom

176

je niacin v sojinih in drugih oljnih tropinah?
ali je biološko polnovreden?

-ja
-ja

177

kako je z mlekom in jajci glede B3=

- niacina ne vsebujejo
- vsebuejjo pa triptofan

178

kako je z naicinom pri govedu?

-Pri govedu sintetizirajo niacin mikrobi v vampu

- Dodatek tega vitamina k dieti potrebujejo sesna teleta.
*Če so bila krmljena s sintetičnim mlekom brez niacina,
*so začela driskati že po 48 urah.
--> po 10mg niacina driska takoj prenehala

- Z dodatkom niacina molznicam so poskušali izboljšati mikrobno
sintezo beljakovin v vampu in povečati mlečno proizvodno, vendar
večina raziskovalcev ni mogla ugotoviti nobenega pozitivnega
učinka.

- Dodajanje 14 dni pred telitvijo in 100 dni po njej – povečana
učinkovitost glukoneogeneze in s tem manjša pojavnost ketoz.

179

pri katerih živ. vrstahlahko prid edo pomanjkanja B3.?

Pomanjkanje se lahko pojavi pri prašičih in perutnini, ki jih
krmimo s krmno mešanico na osnovi koruze
(KORUZA JE REVNA S TRIPTOFANOM)o

180

posledice pomanjkanja B3?

Vnetje črevesja, bruhanje, vnetje kože (dermatitis) in slaba rast

181

b3 IN MAČKE'

Mačke esencialna potreba - ni uravnavanja preko triptofana

182

Vitamin B5 - drugo ime

pentotenska kislina

183

B5 kje v naravi ej razširjen?

žita, grah, krompir, kvas, melasa, jajčni
rumenjak in jetra.

184

opiši pentotensko kilsino

- je sestavni del koencima A
- in je zato neobhodno potrebna za nemoten potek številnih presnovnih reakcij,:
* zlasti oksidacije maščobnih kislin,
*razgradnje aminokislin in
*sinteze acetilholina, holesterola ter steroidnih hormonov

185

kako je z dodajanje B5 v krmo?

- Krmi se dodaja sintetični kalcijev pantotenat, ki je stabilnejši kot pantotenska kislina.

- Pri prežvekovalcih z razvito vampovo mikrofloro se tvori v vampu
20-30 krat večje količine pantotenske kisline, kot jo dobijo s krmo.
--> v krmo ga ne dodajajo

186

B5 potrebe- prašiči

- krmne mešanice za prašičke in plemenske prašiče običajno
dodajajo 20 mg/kg in za prašiče v pitanju 10 mg/kg kalcijevega
pantotenata.

- Za plemenske prašiče in prašičke do 5 kg telesne mase znašajo
potrebe 12 mg/kg krme, za težje kategorije prašičkov je potrebno 8-
9 mg/kg pantotenske kisline in za pitane prašiče 7-8 mg/kg krme.

187

pomanjaknje B5- prašič

- zaostajanje v rasti, zmanjšan
apetit, driska, prašiči imajo grobe in razmršene ščetine ter se zaradi
prizadetosti zadnjih okončin težko gibljejo.

- “Gosja hoja” ali “Paradni korak”– lokomotorne motnje – predvsem
zadnjih nog

188

b5 perutnina

- Na začetku vzreje oziroma pitanja potrebujejo piščanci v dieti 10-
12 mg/kg pantotenske kisline
Podobne količine pantotensk kisline zahtevajo tudi mladi purani.

- Potrebe starejših kategorij piščancev in puranov pa so nekoliko manjše.

- visoko produktivne nesnice
potrebujejo v krmi 7-10 mg/kg, pure pa16 mg/kg.

- V krmne mešanice za vzrejo piščancev in nesnice običajno
dodajajo 10 mg/kg, za pitane piščance in purane pa 15-25 mg/kg
kalcijevega pantotenata

189

pomanjaknje B5- eprutnina

- Vnetne spremembe okoli kljuna
in oči
- Spremembe na krempljih (B)
- Redko in slabo operjenj

190

vitmain B6 - oblike

- piridoksin
- še dve obliki, ki pa sta manj stabilni=
termolabilni: piridoksal in piridoksamin.

191

kaj je piridoksin?

- je derivat piridina

- V živalskih organizmih konvertira v aktivno
obliko - piridoksal fosfat, ki je kofaktor številnih encimov, udeleženih pri presnovi beljakovin oz. aminokislin.

- Piridoksin ima pomembno vlogo za normalno delovanje
centralnega živčnega sistema, kjer je udeležen v sintezi
nevrotransmitorjev

192

kdo vsebuje piridoksin?

zelene rastline, žita,
kvas, jetra in mleko.

193

potrebe po piridinu, deficitarna stanja - prežvekovalci

v literaturi o tem ne piše

194

PIRIDIN potrebe- prašič

- okoli 1mg pri odraslih živalih in 2 mg
pri prašičkih.

- Glede na to, da vsebujejo žita od 3-5 mg/kg, sojine in druge oljne tropine pa okoli 6 mg/kg piridoksina, ki je razmeroma
dobro izkoristljiv (40-60 %), menijo, da ga prašičem na takšni
dieti NI POTRREBNO DODAJATIi B6

195

PIRIDIN POTREBE - PERUTNINA

- V popolne krmne mešanice običajno dodajajo piridin v
količinah, ki zagotavljajo pokritje celotnih potreb po tem
vitaminu.

- Potrebe piščancev na začetku pitanja znašajo 3,5-4,0 mg/kg
krme, purančkov pa od 4,5mg do 6,0 mg/kg.
- Potrebe odrasle perutnine, ki omogočajo ustrezno nesnost in
valilnost pa se gibljejo med 2-4 mg/ kg.

196

POMANJKANJE VITMAINA b6

PRAŠIČ
- živčni znaki podobni epilepsiji

PERUTNINA
- vnetni edem vek in slabo operjenje,
nasršenost, splošna slabost z motnjami v gibanju

197

B6- psi, mačke

- veliko beljakovin v hrani = malo piridoksina

· Deficit = hujšanje, anemija,

198

folna kislina ali?

folacin, B9

199

folna ksilina in folat (obliak prisotna v naravi)

- sta vodotopni obliki vitamina B9

- Listnata zelenjava je tudi
glavni vir folne kisline v prehrani.

- termolabilana je folana kislina

- Folna kislina je pogost vitamin v krmi in hrani.
- Folacin obsega skupino
spojin, ki imajo v presnovi enako aktivnost kot folna kislina.

-Folati kot kofaktorji delujejo v encimskih sistemih, ki omogočajo
donacijo ali sprejem monokarbonskih enot, kot je metilna skupina in
omogočajo pretvorbe:
* serin - glicin, histidin - glutaminska kislina in
homocistein – metionin ter sintezo DNA in sečne kisline.

200

viri B9 v prehrnai ljudi

- fižol
leguminoza
citrusi
polnozrnata živial
temno zelene listnata zelenjava
perutnian
svinjina
shellfish
jetra

201

potrebe po folatih?

- Pri prežvekovalcih z razvito mikrobno populacijo v vampu je
količina folatov v dieti in sinteza v vampu zadostna za pokritje
vseh potreb, pri mladih teletih in jagnjetih pa lahko pride do pomanjkanja.

202

potrebe po foalcinu prašič

Običajna dieta za prašiče in sinteza v prebavilih praviloma pokrijeta
vse potrebe po folacinu pri vseh kategorijah prašičev

203

potrebe po folatih peruntina

Potrebne količine folatov pri perutnini precej nihajo, odvisno od
količine beljakovin in aminokislinskega sestava v dieti (od 0,25 – 0,8
mg/kg), pa tudi pomanjkanje HOLINA lahko podvoji potrebe po tem
vitaminu.

204

biotin ali

vitamin H,
B7

205

kej je veliko biotina?

- razširjen v krmilih živalskega in rastlinskega
izvora,
- veliko ga je v oljnih semenih, zelenjavi, kvasu, mleku in jetrih.

206

opiši biotin

- Sestavljen je iz imidazolnega obroča in valerianske kisline.

- Pojavlja se v več izomerah, med katerimi je le desnosučna biološko aktivna.

- deluje kot kofaktor številnih encimov, ki omogočajo sintezo
glukoze (pretvorba piruvata v oksalacetat), sintezo maščob in drugih
intermediatov v presnovi.

207

poamnjaknje biotina - posledice

- zmanjšana aktivnost specifičnih encimov, kar povzroči motnje v presnovi maščob in v
glukoneogenezi.
To pa vpliva tudi na druge metabolične poti, kot je sinteza beljakovin in purina ter oksidativno fosforilacijo.

208

kako je z dostopnostjo biotina

- Biotin iz ječmena in pšenice slabo dostopen,
- iz koruze in sojinih tropin pa popolnoma dostopen

209

surovi ajjčni beljako - aktero belajkovino vsebuje?

- Surov jajčni beljak vsebuje beljakovino avidin

210

ali s ebiotin sintetizira?

- ja:
Mikroorganizmi v vampu prežvekovalcev sintetizirajo biotin

- S krmo dospeli in sintetiziran biotin se v vampu razmeroma malo presnavlja.

211

biotin potrebe - prežvekovalci

- bPotrebe prežvekovalcev po biotinu še niso ugotovljene.
- Dodatek v krmi privede do povečanja biotina v krvnem serumu in
mleku.

- Nekateri podatki kažejo na povezavo med koncentracijo biotina v
krvnem serumu in pojavom šepavosti v čredah molznic.
- Z dodatkom kravam 20 mg/dan biotina se je statistično značilno
izboljšalo zdravstveno stanje parkljev.

212

dodajanje surovih jajc v prehrano živali?

Rumenjak je lahko surov, beljak pa mora biti termično obdelan, če bi pojedli preveč beljaka (20), bi prišlo do pomanjkanja biotina

213

ali dodajanje biotina pomaga pri težav s kopiti in parklji?

- ja

- biotin je pomemben za kožo

214

potrebe biotin - prašiči

- Biotin je v zadostnih količinah prisoten v običajnih krmi za prašiče,
vendar pa se njegova biološka vrednost med krmili močno razlikuje.

- Pomemben delež biotina dobijo prašiči tudi potom mikrobne sinteze
v prebavilih.

- Na splošno ugotavljajo, da se proizvodnja večinoma ni izboljšala, če so v različne diete za vse kategorije mladih in pitanih
prašičev dodali biotin.

215

potrebe biotin - perutnina

Potrebe mladih piščancev znašajo 0,15 mg/kg (NAR 1994), oziroma
0,18 mg/kg (Whitehead 1989), purančkov pa 0,25 mg/kg, nesnice
potrebujejo 0,1 mg/kg, in pure 0,15-0,2 mg/kg izkoristljivega biotina.

216

pomanjaknje biotina perutnina'

- Pri pomanjkanju biotina se pojavljajo pri perutnini spremembe na
koži in kosteh
- otekanje, pokanje, vnetje stopala s sekundarnimi infekcijami

217

Vitamin B12 ali ?

kobalamin

218

kje anjdemo kobalamin?

- ne najdemo v rastlinah,

- tvorijo ga lahko le mikrobi v prebavilih, če imajo na razpolago zadosti kobalta.

-Vsebujejo ga tudi krmila živalskega porekla in produkti, nastali z
mikrobno fermentacijo.

- Cekofagija ali koprofagija omogočata dobro oskrbo živali s tem
vitaminom.

219

vit. B12 - prežvek, konj

- Pri prežv. in konjih mora biti v krmi dovolj kobalta

- Prežvekovalci s funkcionalnim vampom lahko tvorijo ves potreben
kobalamin, če imajo v obroku ustrezno količino kobalta.

220

pomanjkanje B12?

pogostejše pri mladih živalih

221

OPIŠI B12

- Sodeluje v presnovi beljakovin, energije in nukleinskih kislin

- Odgovoren je za dozorevanje krvnih celic

- Edini vodotopni vitamin, ki se kot rezerva v večjih količinah lahko nalaga v jetrih

- Kobalamin je kofaktor dveh pomembnih encimov.
*Prvi je potreben za
pretvorbo propionata v sukcinat,
*drugi pa katalizira prenos metilne
skupine in omogoča tvorbo metionina in tetrahidrofolata.

222

b12 prašič

-Sinteza kobolamina v prebavilih in koprofagija lahko pokrijeta
potrebe prašičev po tem vitaminu.

- Vendar kobalamin praviloma dodajajo v običajni obrok za prašiče, ki
je sestavljen iz žit in oljnih tropin


- Presežek vitamina se shrani predvsem v jetrih in lahko odloži za več
mesecev pojav znamenj pomanjkanja

223

b12 perutnian

- Potrebe po kobalaminu pri perutnini so izredno majhne in še dokaj
slabo raziskane

224

deficit kobalta pri ajgnjetu

slabši prirast

225

holin ali?

B4

226

O'PIŠI HOLIN

- potreben domačim živalim v večjih količinah (v gramskih in
ne v miligramskih ali mikrogramskih) kot drugi vitamini

- Del holina v krmilih in neprečiščenih maščobah je vezan v fosfolipidih,
iz katerih se dobro izkoristi

- Ne sodeluje kot kofaktor v encimskih procesih v organizmu, vendar
ga kljub temu prištevajo med vitamine, ker je udeležen na več
mestih v presnovi.

- Je sestavni del fosfolipidov in nevrotransmiterja acetilholina
- udeležen v procesih
transmetilacije.
* lahko tvori iz homocisteina metionin, metilna
skupina iz metionina pa lahko z etanolaminom tvori holin.

227

RAZKROJ HOLINA PRI PREŽVEKOVALCIH?

- Naravni holin v krmi za prežvekovalce in dodani holin – običajno
holin klorid – se v velikem obsegu razgradi v vampu, in sicer v acetaldehid in trimetilamin, ta pa do metana.

228

ALI JE HOLINA VELIKO V PREHRANI ŽIVALI?

JA

229

dodatek holina v nezaščiteni obliki prežvekovalcem?

nekoristen --> razgradi v vampu

230

holin potreb - prežveke

Potrebe po holinu pri teletih znašajo 1g/kg diete

231

holin prašiči

- Biološka vrednost različnih virov holina pri prašičih pa precej niha.
*Tisti iz sojinih tropin ima le 65-83 % biološke vrednosti v primerjavi s
holinom iz holin klorida, izkoristek iz ogrščičnih tropin pa je še slabši

- Ker sojine (in druge) tropine vsebujejo precejšno količino holina, pri
dietah iz koruze in sojinih tropin ni prišlo do nobenih izboljšav, ko so
prašičkom in pitancem dodali holin.

232

holin perutnina

- Zaradi medsebojnih vplivov v presnovi so potrebe po holinu pri
perutnini večje takrat, ko primanjkuje metionina, folatov in
kobalamina
- Holin in metionin se lahko med seboj do določene meje
nadomestita.

- Potrebe mladih piščancev po holinu so največje
- Kasneje se
poveča sposobnost piščancev za sintezo holina, zato so manjše tudi
količine, ki jih morajo dobiti s krmo.
- nesnice: amnjšo količino holina potrebujejo, če pride do zamastitve jeter, je treba povečati raven holina

233

Inozitol ali?

I
B3

234

Opiši inozitol

- nekateri avtorji gA UVRŠČAJO EMD VITMAINE

- Ima lipotropno aktivnost ter je pomemben dejavnik v
presnovi in prenosu maščob in sestavni del fosfolipidov

- Mio-inozitol je najpomembnejša, prehransko aktivna oblika inozitola, ki se nahaja v krmi kot inozitolheksafosfat oziroma fitinska
kislina.
- Ker se fitinska kislina razgradi v vampu, je nastanek pomanjkanja malo verjeten.

235

KEJ JE VLEIKO MIO-INOZITOLA?

- v mesu, jetrih, srcu, ledvicah in vranici, kjer se nahaja v nevezani obliki

236

DODATEK nefitinskega mio- INOZITOLA dobrim molznicam v obporodnem obdobju (pogosto prihaja do maščobne infiltracije jeter)

- niso
dosegli izboljšanja, oziroma zmanjšane stopnje zamaščenosti jeter

- Dodatek ni vplival tudi na količino mleka in mlečne tolšče.

237

inoziotol, pomanjaknje teleta

Ker mleko in njegovi proizvodi vsebujejo veliko inozitola, je malo
verjetno, da bi pri teletih prišlo do pomanjkanja.

238

Vitamin C (askorbinska kislina)

- Preskrba z vitaminom C je pri gospodarskih živalih praviloma
zadostna, ker ga - poleg tistega iz krme - tvorijo tudi mikrobi v
prebavilih in ga rutinsko ne dodajajo v krmne mešanice.

239

stresni pogoji reje (visoke temperature) in vitamin C

hitro zmanjša koncentracija vitamina C v nadledvičnih žlezah pri
perutnini, in ko adrenokortikalna insuficienca povzroči številne
nepravilnosti, kot je porušeno ravnotežje med kortikosteroidi, slabša
imunska odzivnost in večja smrtnost.

- dodatek 200-400 mg/kg diete,
izboljša prirastek piščancev, nesnost kokoši in kakovost jajčne
lupine pri perutnini, ki so jo redili v pogojih toplotnega stresa.

240

pozitivni učinki inozitola

- posebna vrsta ogljikovega hidrata, ki ne daje energije na isti način kot navadni sladkor
- ima vrsto pozitivnih učinkov na človeški živčni sistem.
- Izboljšuje miselno kondicijo, modulira aktivnost serotonina, pomaga membranam možganskih celic in celic kostnega mozga ter ščiti zoper psihiatrična obolenja,kot je bulimija, panična motnja, agorafobija,
klinična depresija in obsesivno-kompulzivno motnjo

- inozitol predvsem v sadju (banane, rozine in agrumi) ter žitih, oreščkih, fižolu in kvasu.

241

možgani in prevelika količina OH

možgani
preveliko količino ogljikovih hidratov tretirajo kot napadajoči tujek.

-->določitev pravega kaloričnega ravnovesja zelo pomembna, kot je tudi prehranjevanje v obliki manjših obrokov.
* možgani najbolj
optimalno delujejo, ko je v krvnem obtoku 25 gramov glukoze, tj.
količina, ki se nahaja v eni banani.

242

MOŽGANI IN OMEGA 3

- Omega-3 maščobne kisline so esencialne za normalni razvoj
možganov pri fetusih in mladih otrocih,
- obenem pa novi dokazi
potrjujejo, da te maščobne kisline nadalje krepijo membrane v
možganskih celicah in celo popravljajo škodo, saj promovirajo rast

- pomanjkanje omega-3
maščobnih kislin v naši prehrani povezano z disleksijo, demenco,
depresijo, shizofrenijo in bipolarno motnjo.
nevronov.

- Omega-3 najdemo
predvsem v semenih chia , lanenem in konopljinem semenu, črnih
malinah, pekanih in lešnikih.

243

ORGANIZEM IN POTREBE PO BELJAKOVINAH

- Na drugi strani pa potrebujemo tudi beljakovine, ki so pomembne za
rast mišic in mentalnih sposobnostih.

- nevrotransmitorja dopamin in epinefrin (oziroma adrenalin)
povzročata miselno budnost.
* Avokado , arašidi, mandlji, bučna
semena in sezamova semena so odličen vir tirozina, tj. aminokisline,
ki vpliva na sproščanje omenjenih hormonov.

244

Vitamin B15 - Pangamska kislina

- Ker njegova nepogrešljivost v prehrani ni dokazana, ni vitamin v
ožjem pomenu besede.

- Deluje zelo podobno kot vitamin E, antioksidacijsko.

- Njegova učinkovitost se poveča, če ga jemljemo z vitaminoma A in
E.

- PABA – del folne kisline
- Vitamin U

- Preprečuje nastanek
želodčnega ulkusa pri prašičih.
- Dobro vpliva na operjevanje in
rast pri perutnini kot tudi na
nesnost.

245

Kkje anjdemo vitmain B15?

Pivski kvas, rjav riž, polnovredne žitarice, bučna semena, sezamovo
seme.