FIZIOLOGIJA PREHRANE - 1.delni izpit -3.del Flashcards Preview

Veterinary Science > FIZIOLOGIJA PREHRANE - 1.delni izpit -3.del > Flashcards

Flashcards in FIZIOLOGIJA PREHRANE - 1.delni izpit -3.del Deck (297):
1

kaj so rudninske snovi (rudnine) ali tudi mineralne snovi (minerali, elementi)?

- Ko v postopku weendske analize od surovega pepela odštejemo primesi (pesek, glina) dobimo čisti pepel, ki
predstavlja anorganske snovi v vzorcu.

- Te anorganske snovi, so prisotne v krmi in v živalskem organizmu in so esencialne hranljive snovi,

- V živalskem telesu najdemo skoraj vse znane anorganske snovi, vendar imajo le nekateri določene in
poznane funkcije v telesu, druge pa so prisotne le zato,
ker so sestavina krme.

2

Število mineralov, ki so nujno potrebni za živali?

- , še ni dokončno določeno

7 MAKROELEMENTOV
(v telesu živali jih je več kot 50 mg/kg)
– kalcij,
fosfor,
magnezij,
natrij,
kalij,
klor,
žveplo,

15 MIKROELEMENTOV
(v telesu živali je vsakega manj kot
50 mg/kg)
– železo,
jod,
cink
, baker,
mangan,
kobalt,
molibden,
selen,
krom,
kositer,
vanadij,
fluor,
silicij,
nikelj
in arzen.

ULTGRAMIKROELEMENTI
*v telesu živali so prisotni v sledovih
* za njih vedo da so, en vemo pa ali so potrebni v organizmu ali ne in kakšni so njihove vloge

- aluminij, arzen, barij, berilij, kadmij, krom, kobalt,
bor, svinec, litij, živo srebro, molibden, nikelj, srebro,
stroncij, kositer, antimon, vanadij, talij, titan

3

KEJ SO PRISOTNI MINERALI v organizmu.? v kakšni obliki?

- v različnih telesnih tkivih in tekočinah
- praviloma v značilnih koncentracijah (ozke meje ) in v različnih spojinah.

4

kako je s koncentracijo mineralov?

- se mora gibati v ozkih
mejah, da se ohrani:
*funkcionalna in strukturna integriteta tkiv
*in zagotovi ustrezna rast, proizvodnja,
zdravje in reprodukcija živali.

5

ali dane spoznamo že vse esencialne rudninske snovi?

- ne
- saj jih je veliko potrebnih v
zelo majhnih količinah ali pa so v krmi navadno prisotne v takih količinah, da do pomanjkanja v praktičnih pogojih
reje ne pride.

6

potrebbe po mineralih

- dnevnih potreb živali po
mineralih v utežnih enotah, računano na celodnevni obrok.
*ovira: ugotavljanje dejanskih količin
dnevno zaužite krme

- kriterij, ki določa količino
potrebnih mineralov v enoti suhe snovi obroka (g ali mg/kg).

7

od katerih dejavnikov je odvisna potrebna količina mineralov?

- od vrste krme oziroma od spojine, v kateri
se nahajajo,
- vrste in kategorije živali,
- fiziološkega stanja,
- količine drugih mineralov in
- snovi, ki lahko omejijo njihovo absorpcijo in izkoristek
- namen uporabe

8

navajanje potreb po mineralih pri različnih komitejih

- minimalne potrebe
*najmanjše količine, ki še zagotavljajo ustrezno preskrbljenost

- povprečne količine,
* ugotovljene na osnovi več kriterijev

9

kaj povzroči spremembo
koncentracije mineralov v tkivih ali telesnih tekočinah.?
psoledica?

- dolgotrajnejše pomanjkanje,
- nepravilno razmerje
- ali presežki mineralov

- Nastanejo:
* biokemične spremembe oziroma motnje v
poteku fizioloških procesov,
* lahko pa pride tudi do strukturnih sprememb tkiv in organov

10

od česa je odvisna sto'pnja sprememb v organizmu če pride do spredmenjene količine mineralov?

ali se lahko organitzem brani kako pred temi spremembeami?

- od elementa,
- trajanja njegovega pomanjkanja ali presežka
- vrste, starosti in drugih značilnosti živali.

- imajo organizmi številne homeostatske
mehanizme, s katerimi lahko odložijo ali zmanjšajo nastanek motenj.

11

kateri amkroelementi imajo posebno vlogo v patologiji prehrane?

kakšno?

Ca, P, Mg, Na in K, S

- Trdnost kosti, uravnavanje ozmotskega pritiska, pH reakcija + pufrske
lastnosti telesnih tekočin
- Veliko v obroku: redko vidimo intoksikacije razen zastrupitve s soljo
- Visoka konc, mineralov , slabši izkoristek drugih elementov ---> motnje v proizvodnji in reprodukciji
- do problemov pride če imamo pomanjljivo in neuravnoteženo preskrbo z minerali

12

kateri elementi morajo biti v ravnovesju? !!!

Ca - P,
K - Mg - Na,
Fe - P,
Ca - Zn

13

kalcij in fosfor

· Funkcija - neločljiva od vit D + parathormona in kalcitonina = regulacija

· Največ v kosteh v obliki hidroksiapatita =
trdnost




14

pomanjkanje kalcija

- Kronično pomanjkanje Ca: rahitis pri mladih živalih, stare živali: osteomalacija (krave molznice, breje krave)
- Poporodna mrzlica: akutna, pomankanje kalcija, pojavlja po porodu

15

vloga Ca ionov

· Ca ioni = kontrakcija mišic, prevodnost živčnih dražljajev, nevromuskularna občutljivost,

16

vsebnost Ca in P v različni krmilih?

- Anorganski fosfor ne dodajamo zaradi osnaževanja okolja z iztrebki
- 68% kalcija se resorbira iz hrane


- Paša
OK.
v zeleni travi ga je dovolj, dodati je treba pašnim živalim lizalne kamne (sol)

- Travna silaža
cca. OK
pri siliranju se ne izgubi veliko Ca in P, tako da je dovolj

- Koruzna silaža
ni ni
nima elementov, le škrob ima

- Dobro seno
načeloma OK
če je res dobro seno, je načeloma dovolj

- Slabo seno
pomanjkanje P
seno ki ga kosimo kasneje, primankuje fosforja, ker fosfor je v mladih rastlinah.

- Lucerna
veliko Ca, malo P
veliko Ca (10x več kot trava) (veliko Ca lahko problem pred porodom, -pride do poporodna mrzlica -premalo kalcija ),

- Žita
*malo Ca, P vezan na fitinsko kislino
*prežvekovalci: mikrobi razgradijo vez med fosforjem in fitinsko kilsino; monogastrične živali: fosfor izkoristljiv zaradi te vezave le okoli 40% - zato v krmo prašičev in perutnino dodajamo encim fitazo, ki razgradi to vez

- detelja
veliko kalcija

17

voluminozna krma s travinaj in Ca/P

- če ta sestavlja pretežni
del obroka za prežvekovalce, vsebuje praviloma ustrezne količine kalcija

- Izkoristek kalcija iz voluminozne krme še ni v celoti raziskan. -->razlikujejo norme, ki jih uporabljajo v različnih državah za določitev potreb po kalciju pri
prežvekovalcih.

18

kej je malo kalcija?

- v koruzni silaži,
-žitih
- v rastlinskih beljakovinskih koncentratih

19

kako je z izkoristkom kalcija iz krme?
kdaj je manjši izkoristek?

- Če je količina kalcija v obroku majhna oziroma ni večja, kot znašajo potrebe živali,
odstotek absorbiranega kalcija iz različnih vrst krme velik, - 68% izkoristek tega elementa

- Najboljša, kar okoli 90%, pa je absorpcija kalcija iz
mleka pri mladih živalih.

- na višku laktacije manjši
izkoristek kalcija (17-19 % pri ovcah)
- in 26 % pri visoko produktivnih kravah (lucernino seno)

-->majhna absorpcija kalcija pri teh živalih v
poporodnem obdobju povezana z obvezno mobilizacijo kalcija iz kosti, kar zmanjša količine, ki jih je potrebno
zagotoviti s krmo

20

torej koliko je naspolšno absorbcija kalcija iz krme?

30-50%

21

Koncentracija fosforja v voluminozni krmi?
od česa ej odvisna?

- močno niha

- od količine razpoložljivega fosforja v tleh,
- vrste in starosti rastlin t
- od klimatskih razmer

22

kako je s staranjem rastlin in ravnijo fosforja?

- S staranjem rastlin se raven fosforja v travinju močno
zmanjša, zlasti v času sušnih obdobij.

- Običajno vsebuje manj fosforja seno, ki se pospravi v kasnejši fazi vegetacije, kot travna silaža ali paša

23

absorbciaj fosforja iz voluminozne krme

- absorpcija fosforja iz
voluminozne krme pri prežvekovalcih od 64 do 86 %,
ne glede na to, ali gre za svežo ali konzervirano krmo.

24

vsebnsot Ca v žitih

- manj kot 1g v kg sušine.
- največ v ječmenu in ovsu, najmanj v koruzi, pšenica je vmes

25

rastlinski beljakovinski koncentrati in raven kalcija

- so revni s kalcijem. (izjema ogrščične tropine)
- 2 in 4 g/kg suhe snovi

26

katera krmial vsebuejjo precej kalcija?

- pesni rezanci (6,0-7,5g/kg),
- največ pa:
* ribja moka in
* drugi beljakovinski koncentrati živalskega izvora (50-100 g/kg).

27

vsebnost P v žitih in njihovih stranskih proizvodih (krmen moke, otrobi)

- vsebujejo precejšne količine fosforja
- 2,7 in 4,3 g/kg računano na suho snov.

- Večina tega fosforja (50-80 %) je vezanega na fitinsko kislino (fitati) in ga lahko prežvekovalci dobro izkoristijo
*absorbcija 78 in 81 %)

-neprežvekovalci:
Izkoristek fitinskega fosforja je pri prašičih le 20 do 45%, pri piščancih pa med
25 in 50 %.
*Ugotavljajo, da lahko majhne količine fitaze v običajni dieti
iz žit in rastlinskih beljakovinskih koncentratov v veliki meri
zadovoljijo potrebe po fosforju pri vseh kategorijah
prašičev v rasti

28

ali lahko zanesljivo sklepamo na raven
preskrbljenosti živali s Ca in P?

Glede na izločene količine kalcija in fosforja z urinom
in blatom ne moremo zanesljivo sklepati

29

Deficitarna prehrana s fosforjem

- značilne spremembe na
sprednjih nogah jagnjeta

30

Poporodna mrzlica - puerperalna pareza

- Neposredno povezana s pomankanjem kalcija
- Spada med metabolne ali presnovna bolezen (Obolenja ki se pojavljajo, pri visoko produktivnih živalih)


· Molznice v intenzivni reji po porodu - zelo veliko kalcija izločijo v kolostrum= hipokalcemija + hipofosfatemija

· Nesposobnost zadostitve povečanim potrebam po Ca = izgube z mlekom
· Kljub povečani resorbciji iz črevesja = hipokalcemija

· Motnja v nagli aktivaciji regulacijskih mehanizmov = vit D + hormoni

· Parathormon = sinteza aktivne oblike vit D3 v ledvicah = resorbcija Ca iz črevesja + mobilizacija iz kosti
- Parat hormon: izplavla kalcij iz kosti za potrebe mleka. Molznice pa preveč mleka proizvajajo in tako ne zadostuje niti kalcij iz kosti niti iz krme. Žival po porodu obleži. Rabi infuzijo.


· Posledica hipokalcemije = motorična paraliza - koma

31

profilaksa puerperalne pareze

- Pomembno je obdobje pred porodom.
- Malo kalcija v krvi, da regulacijske mehanizme pripravimo, da bodo se hitro akttivirali po porodu in črpali veliko kalcija iz kosti.
- Pazimo na pravo količino vitamina D
- Če bi bilo veliko kalcija v krvi, bi mehanizme uspavali. Se ne bi mogli hitro aktivirat

• Aktivacija mehanizmov, ki bodo po porodu omogočali mobilizacijo Ca

• Pokladanje majhne količina Ca zadnja dva tedna pred porodom
( 6 - 8 g Ca / 100 kg = količina Ca

• Po porodu 2x > potrebe +

32

Potrebe po Ca in P živali krijejo z:

a. Voluminozno in drugo krmo
b. Mineralnimi mešanicami
c. Krmnimi mešanicami

· Raven Ca in P v voluminozni krmi lahko precej variira

33

potreba po Ca in P je zlasti odvisna od?

1. Vrste voluminozne krme
2. Starosti rastline
3. Načina spravila
4. Gnojenja tal

· Mlada trava na naših dobrih travnikih in dobro travniško
seno ter otava vsebujejo glede na količino hranilnih snovi
zadosti Ca, nekoliko manj pa P
*Mlada trava vsebuje veliko beljakovin, lahko pa primankuje Ca- ampakančeloma jo je dovolj

34

kako je s P v tleh?

Če P v tleh ni limitni dejavnik za rast rastlin gnojenje s P le malo poveča količino prvine v rastlinah

35

vsebnost Ca in P v lucerninem senu in senu detelj

· Bogatejše s kalcijem kot seno so leguminoze in pesno listje

36

analiza obroka s koruzno silažO?

· V obroku primanjkuje beljakovin - med minerali pa predvsem P

37

analiza obroka slabo seno

· Slabo seno - pripravljeno iz starejše trave =

38

analiza obroka dobro seno

· Vsebnost Ca in P v zelo dobrem senu je zadostna za maksimalno proizvodnjo

39

smernice za presojo preskrbljensoti s Ca in P

· Kadar živali dobivajo dobro travo, travno silažo ali seno;
je preskrba s Ca praviloma dobra, P pa lahko nekoliko primanjkuje

· Pri krmljenju slabega sena močno primanjkuje P

· Pri krmljenju zelo mlade trave lahko primanjkuje Ca

· Pri krmljenju koruzne silaže primanjkuje Ca in P

• Trdovratna, ponavljajoča se ležanja po porodu – pomanjkanje P

• Kalcifikacija tkiv

• Parakeratoza pri prašičih – presežek Ca povzroči deficit Zn

40

MOTNJE V PRESKRBLJENOSTI S Ca in P PRI MESOJEDIH

- doam pripravljeni obroki : kalvni odpadki + riž = ob ustrrezni oskrbi minejo spontano

- > vit. D ne pomaga = prelaganje Ca iz okostenelega dela v rastno cono = pojav zlomov

- Zaradi Ca = oskrba Ca pred porodom = puerperalna pareza = eklampsija

- > Ca = > kalcitonina = zadržana mineralizacija rastne cone
= anomalije stoje

- P

- > P (fitin iz žit) =

41

kakšna razemrja v mineralih povzročajo napake v mineralizaciji pri mesojedih?

> Ca, P, vit D in A;
> Ca: P

42

Hranjenje čistega mesa, brez kosti mesojedom

- privede do pomanjkanja Ca in joda (all-meat syndrome).
- fosforja ej dovolj
- neprao razmerje Ca:P

- Lahko dodajamo mlečne izdelke: skuta, sir (ni primeren ker je preslan)

43

Konstantnao pomanjanje Ca pri emsojedih

- stimulira paratireoideo v
hiperprodukcijo (sekundarni alimentarni
hiperparatiroidizem).

- nič ni narobe s ščitnico, le več parat hormona se sprošča zaradi pomankanje Ca
-Parathormon povzroča mobilizacijo Ca iz kosti – zmanjšana gostota kosti
vodi v zlome vretenc in/ali dolgih kosti

*Zdravljenje pomeni, da za eno obdobje predoziramo Ca.
*Poleg potreb po P je važno tudi razmerje Ca/P 2:1. Po nekaj tednih umirimo razmerje Ca:P na 1,2-1,4/1.
*Pomanjkanje joda lahko ublažimo z dodajanje Na jodida, jodirane soli

44

prehrana in oksotje psa

- ko mladič raste v vnekaj tednih pridobi na svoji veliksoti in masi

- Če mladiča ne hranimo optimalno se lahko kasneje pojavi dispozicija kolkov, ukrivi se tačka ker ulna neha rast, radius pa se razvija še naprej

- pomembni vplivi okolja in genetike (displazija kolkov HD, komolčna displazija ED, osteohondroze (OCD) in radius curvus sindrom (RCS)= ulna neha rast, radius pa
se razvija še naprej --> pride do zvijanja in deformaciej sprednje tačke )

• Dokazano je, da s hrano lahko vplivamo na HD in ED.
- Preveč Ca v hrani pri mladičih vleikih pasmah povzroča težave z okostje
- Običajna vrednost kaclciaj v briketah: 1,1%
- Če mladiček velike pasme poje 3,3% kalcija v hrani -> pride zaradi presežka do zvitih, deformiranih kosti, ker ne more priti do pravilne osifikacije
- Hrana manjših pasem mladičev vsebuje več kalcija kot hrana večjih pasem
- Psica ki ima mladiče in je hrano velike pasme --> premalo Ca: hrani se jo s hrano za mladiče majhnih pasem, ker vsebuje več kalcija, kot hrana mladičev vlekih pasem

- višek hrane pri mladičih vpliva na pojavljanje
HD in več OCD kot tudi več RCS.
- Preveč Ca v hrani je odgovorno skoraj za vse težave z okostjem.
*Mladički ne morejo regulirati Ca s črevesno
resorbcijo in se na ta način zaščititi pred »toksičnim delovanjem Ca


• Gre za splošna pravila hranjenja velikih in gigantskih pasem med odraščanjem.
•Prekomerno težek mlad pes z normalno višino ne raste prehitro ampak je med rastjo postal pretežek.

45

razvoj kosti in bolezni skelpoov pri odraščujočih psih

dispazija kolkov
- dedna, predvsem velike, lahko tudi manjše
pasme –
- po definiciji je to bolezen odraščajočih živali, čeprav je lahko tudi pri starejših posledično zaradi
osteoartritisa.
- Bolečine, težka hoja, različni klinični
znaki.
- Prehrana ima tu dokazano pomen

displaziaj komolca
– motnja endohondralne osifikacije

• Remodeliranje – po zaužitju in resorbciji se Ca takoj odloži v skelet in se reabsorbira takrat, ko so potrebe v procesu mineralizacije na novo formirane in remodelirane kosti

46

kdaj maldič mesojedov začne jesti trdo hrano?
kdaj se ga odstavi?

- v starosti 3-4 tedne.
- Odstavljanje je končano v starosti 8 tednov,

47

absorbciaj kalcija pri mladičih

- - Preveč Ca v hrani je odgovorno skoraj za vse težave z okostjem.

- Mladički ne morejo regulirati Ca s črevesno
resorbcijo in se na ta način zaščititi pred »toksičnim delovanjem Ca«.

- Če hranimo standardno dieto z 1,2%
Ca med obdobjem rasti pri malih in velikih pasmah vsi absorbirajo približno 45% Ca.

- Če pa diete vsebujejo manj, potem so sposobni povečati resorbcijo do 95%

- reabsorvbicije niso sposobni zmanjšati, če je kalcija v obroku preveč
--> vzrok: 40-45% resorbcije pasivne in
neodvisne od vit. D3.

48

na akj vplvia višek kalcija pri emsojedih?
rezultat?

- na endohondralno
osifikacijo in remodeliranje kosti.

- motnje v rasti kot so OCD, ED, RCS in enostoze (panosteitis) in Wobblerjev sindrom (premik 7. vretenca)

49

višek Ca pred 8
tednom starosti pri mesojedih

- popolnoma podre normalno ravnotežje med kalciotropnimi hormoni in lahko prizadenejo regulatorne sisteme tako,da ne delujejo
normalno tudi kasneje v tistem času, ko se vnos mineralov po odstavitvi normalizira

50

meosjedi razmerje Ca: P

• Vnos P je 90% uravnotežen v vnosom Ca.
- Ni težav, dokler je razmerje Ca:P znotraj 60-150%.

• V primeru pomanjkanja Ca in presežka P (skoraj vse
mesne diete) pa se pojavijo težave na okostju
- Zaradi nesorazmerja se organizem poskuša rešiti P s povečanim izločanjem z urinom, vendar pa se zraven
povečano izloča tudi Ca, kar hitro privede do
demineralizacije kosti in spontanih fraktur.

51

mesojedi vit. D3 in Ca

• Vit. D3 poveča koncentracijo Ca v plazmi s povečano
resorbcijo v črevesju in z reabsorbcijo v ledvicah.

• Za razliko od drugih živalskih vrst se D3 pri psihne metabolizira v koži pod
vplivom UV žarkov ampak je vnos s hrano edini vnos vit.D3.
--> dodatki v komercialni hrani

- Preveč vit. D3 prav tako vpliva škodljivo
- do težav pride če:
* »skrbni« lastniki dodajajo minerale
* če hranijo hrano za odrasle mladičem
*preveč mesa v obrokih
*če so živali kot mladiči predebele, potem so kosti in sklepi preveč obremenjeni, zato se le-ti ne razvijejo pravilno (položaj ene in druge kosti v sklepu).

52

Ca pri perutnini

- 4% Ca za kokoši nesnice

- Pri intnezivni proizvodnji pri nesnicah moramo Ca dodajat

· Zelo pomembna vloga Ca pri nesnicah povezana s pravilno okostenitvijo in produkcijo jajc
· Tvorba jajčne lupine tudi iz rezerv Ca v spongiozi

· Nemotena proizvodnja = sproščanje in nalaganje Ca v kosteh

· Zaloge Ca v kosteh pomembne za proizvodnja prvih 6 – 30 jajc

· Zalog ni mogoče povečati z večjo količino Ca v obroku

· Med dvema fazama kalcifikacije lupine se mobilne rezerve spet napolnijo

· Nepravilna cirkulacija Ca = motnje v proizvodnji jajc = tanka drobljiva lupina

53

presežek Ca pri perutnini

· Pokladanje mineralnih mešanic poleg kompletne krme = cenenega Ca2CO3 = 5 - 7% Ca v krmi

· > 4,5% Ca v krmi za nesnice = 2% Ca v krmi za pitanje = Ca = resorbcije pride če =

54

kdaj pride do tanke in drobljive lupine jajc?

če ni dovolj kalcija in fosforja in kužne bolezni

55

kaj poemni konverzija?

- koliko more nekdo zaužiti krme za prirastek. - Idealno bi bilo 1 (1kg poje, 1 kg mase pridobi) , to ni nikjer v realnosti

56

pomanjaknje fosforja perutnina

- motnje v proizvodnji, okostenitvi, pareze nesnic = > ob sočasnem pomanjkanju vit. D

- Pri nesnicah = paraliza nog = sedenje na zadku, ležanje na boku, sternum + rebra zvita, lomljenje kosti, prelom 4 + 5 vratnega
vretenca

57

krma za perutnino mora vsebovati koliko fosforja?
kako je z izkoristljivostjo?

- 0,4 - 0,7% skupnega fosforja

- · Fitinski fosfor izkoristljiv 30 - 40% = nujnost vsaj 0,3% anorganskega P
(ribja moka, dikalcijev fosfat)

58

presežek fosorja

motnje podobne perozi (bolezen mladih ptičov)

59

kaj je peroza?

• Peroza:
- bolezen mladih ptičev (perutnine)
- zaradi pomanjkanja Mn, holina, vitaminov B in E v hrani,
- ki se kaže v deformaciji nog, tj. z odebelitvijo skočnega sklepa in dislokacijo Ahilove tetive

60

KDAJ nastane problem nezadostne preskrbe prežvekovalcev z Mg?

ZAKAJ'?

- šele takrat, ko se razvije funkcija vampa

- Pri teletih se Mg absorbira iz tankega črevesja
-, z razvitjem predželodcev pa ta proces poteka večinoma v tem delu prebavil,
kjer pa lahko pride do motenj v absorpciji in posledično do bolezenskih stanj.

61

od česa je odvisen izkoristek Mg pri prežvekovalcih?

- od koncentracije Mg v krmi,
- od njegove sposobnosti za absorpcijo in
- poteka prebavnih procesov v vampu

62

kako je z odstotkom absorbiranega Mg?

- močno niha

- Velike razlike so našli v absorpciji Mg iz trave v primerjavi z obrokom,
sestavljenim iz konzervirane voluminozne krme in koncentratov,
- nadalje so ugotovili velike razlike med ovcami in govedom v povezavi
z vsebnostjo kalija, natrija in beljakovin v obroku ter potekom prebavnih procesov v vampu.

63

navidezna prebavljivost Mg

- Navidezna prebavljivost Mg iz travinja med 4 in 66 %, zelo

64

izračunavanje potreb po Mg

- uporablajmo nižjo vrednost izkoristka
Mg za vso naravno krmo, in sicer na 16 %.

- zaradi možnega
negativnega vpliva številnih dejavnikov na absorpcijo

65

zadostna preskrbljenost z Mg

-najpomembnejše doseči zadosti veliko koncentracijo Mg v vampovem soku=
* potrebna tako pri aktivni (na natrij vezani)
* kot tudi pri pasivni absorpciji Mg.

66

katera krma ima malo Mg?

spomladi in jeseni hitro rastoča trava
na pašnikih, ki so močno pognojeni s kalijevimi gnojili + hladno vreme

---> zmanjšata absorpcijo Mg iz tal
-->in znižujeta raven Mg v krmi.

67

od česa je še odvisna topnost in absorbciaj Mg?

- od pH vrednosti vsebine predželodcev.

68

mlada trava in Mg

- Mlada paša ima običajno višje pH vrednosti (> kalija, neproteinskega dušika in beljakovin, hkrati pa je revna z
lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati).
--> izkoristek Mg je slabši

- Mlada trava pogosto vsebuje tudi nenasičene maščobne
kisline=lahko tvorijo z Mg netopne soli.

69

pri nkrmljenju akterih obrokov je izkoristek Mg večji?

pri krmljenju obrokov, ki vsebujejo
ogljikohidratne koncentrate.

70

delež Mg, ki se absorbira iz vampa je odvisen od?

od količine natrija in kalija, beljakovin v obroku

preveč beljakovin, kalija v obrokih --> primankanje mg, zaradi slabše resorpcije

71

s katerima elemntoma je povezan Mg? !!

Mg - Na - K!

72

voluminozna krma in Mg/Na

- je praviloma revna z Na.
- V takšnih primerih lahko z dodatkom Na izboljšamo resorbcijo Mg.

73

K/Mg

Na obrokih z veliko vsebnostjo K pa pride do obsežne redukcije v absorpciji Mg.

74

Kako bi preprečili negativne učinke velikih količin K na
absorpcijo Mg:

- ne moremo preprečiti z dodajanjem Na,
- z dodatkom Mg pa zagotovimo pasivno absorpcijo zadostnih količin Mg in preprečimo
nastanek hipomagneziemij

75

izkoristek Mg iz krme pri prašičih in perutnini
prebavljivost

- izkoristek Mg iz krme boljši.

- Dejanska prebavljivost pri piščancih = večja kot 50 % = monogastrične živali lahko torej na ta način pokrijejo vse potrebe po Mg.

76

Raven Mg v krvnem serumu je odvisna od:

- absorbirane količine Mg iz prebavil,
- od neobhodnih izgub z mlekom in izločki ter
- ravnotežja med intracelularno in ekstracelularno razporeditvijo Mg v mehkih tkivih in kosteh.

77

kako se izloča presežek absorbiranega Mg?

- večinoma z urinom

78

konc. Mg v mleku in mlezivu?

- Koncentracija Mg v mleku je majhna in znaša okoli 70 mg/l,
- v mlezivu pa je okoli dvakrat večja.

- Koncentracijo Mg v mleku ni mogoče povečati z dodatki Mg
v krmi, pa tudi pri pomanjkanju ne pride do njegovega zmanjšanja.

79

krave in poamnjkanje Mg

tetanije

80

mačke in preveč Mg

amgnezij kriv za tvrobo sečnih kamnov

81

kaj storiti če Krči v mišicah po težki športni preobremenitvi?

doda se magnezij

82

kej se Mg raje absorbira - v kislem ali abzičnem?
kje slabše?

- kislem

- slabše se resorbira v alkalnem, beljakovine
- Velika količina beljakovin ovira resorbcijo m

83

s katero krmo pride kalij v velikih količinah?

voluminozno krmo

84

pomanjkanje Mg klinično kaže z različnimi motnjami, kot so:

- žival ne more vstat, ima krče
- nekordinirano gibanje

- upočasnjena rast,
- preobčutljivost na dražljaje,
- tetanije, (tresenje, zanašanje, nekordinirano gibanje, krči, ne nastane izključno samo zardi pomanjkanja magnezija)
- anoreksija,
- inkoordinacija muskulature in
- konvulzije.

- kalcifikacija ledvic,
- zmanjšanje krvnega tlaka in temperature,
- zmanjšana koncentracija tiamina in druge.

85

akutno pomanjkanje Mg

najpomembnejše nervnomuskularne motnje,

86

dolgotrajno kronično pomanjkanje Mg

prvotno spremembo, ki je povzročila
motnjo, težko odkriti.

87

kej je Mg zelo malo*?

v zelenih rastlinah

88

Hipomagneziemična tetanija pri govedu

- ne nastane izključno zaradi pomanjkanja Mg v krmi!

- Hipomagneziemija je problem v rejah, kjer intenzivno izrabljajo pašne
površine.
- Najpogosteje se pojavi spomladi ob izpustu na pašo.

- V današnjih rejskih razmerah je Hipomagneziemija pogostejša v rejah za meso kot v mlečni proizvodnji = povezujejo z večjim deležem ogljikohidratnih
koncentratov v obroku za dobre molznice = boljša preskrba z Mg.

- Milejša oblika bolezni:
živali se ločijo od črede, se ne pasejo, imajo
prazen vamp in trdo hojo. Pozneje se opazi preobčutljivost (nervoza)
živali, lahna fibrilacija muskulature na glavi in ušesih ter zmanjšana
mlečnost. V nekaj urah ali dneh se lahko stanje poslabša.

- Pri hudem poteku bolezni:
opazimo peno na smrčku,
razširjene zenice in izrazite tonične ali klonične krče, od katerih živali pogosto poginejo. Včasih prevladuje paraliza.

- Izrazitih tetanij ni veliko, pač pa je veliko hipomagneziemij, ki se
ne kažejo z jasnimi kliničnimi znamenji, ampak predvsem v
manjši mlečnosti in motnjah v funkciji srca.

89

vrste tetanij

pašna, (primanjkuje magnezija)
hlevska in transportna. (nastaneta zaradi stresa)

90

UGOTAVLJANJE PRESKRBLJENOSTI Z
MAGNEZIJEM

1. PREISKAVE KRVNEGA SERUMA
Normalna vrednost = 2,0 - 3,5 mg/100ml
Pomanjkljiva oskrba = 1,0 - 2,0 mg/100ml
Veliko pomanjkanje - tetanije = 10 mg/100ml
Slaba preskrbljenost = 2 - 10 mg/100ml
Močno pomanjkanje = loh je amgnezija v krmi dovolj, pa se ne resorbira dobro zaradi drugih elementov

91

Potrebe živali po Mg

• Celotne zaloge magnezija v organizmu odraslega goveda znašajo okoli 250 g.

• Količine, ki se lahko izkoristijo pri nenadoma nastalem akutnem pomanjkanju, pa so zelo majhne.
*Slabo skladiščenje za deficitarno obdobje
*Že nekaj dni deficitarnega krmljenja privede do hipomagneziemije.
*Mlajše živali lahko izkoristijo zaloge v
nekoliko večjem obsegu kot starejše

92

Toksičnost magnezija

- Suhe marelice vsebujejo veliko magneziaj


- Pri krmljenju živali s krmo brez dodatkov Mg soli ni
nevarnosti, da bi prišlo do škodljivih presežkov magnezija.

- zgornja dopustna meja pri dodajanju magnezijevih soli je 4 g/kg magnezija računano na suho snov obroka.

- Milejše, klinično zaznavne motnje, kot je zmanjšanje apetita in
spremembe na vampovih resicah, so opazili pri koncentracijah
Mg, ki so bile večje kot 13 g/kg krme
- Še večje vrednosti (25 in 47 g/kg) pa so povzročile hudo
drisko.

- Pri uporabi mineralnih mešanic, bogatih z Mg, lahko posamezne živali zaužijejo tolikšne količine, da pride do prebavnih motenj.
*Predoziranje Mg: prvi in edini znaki hude driske

93

veliek količine K v obroku povečajo kakšne učinke Mg soli?

- laksativne učinke Mg
soli. Pri

94

Presežne količine Mg povečajo tudi nevarnost česa (povezano s sečili)?

- nastanka sečnih kamnov pri teletih, kozah in
ovcah
*če žival ne pije dovolj kin zaužije veliko mineralov
*odvisno tudi od količine izločenih
fosfatov v urinu, s katerimi tvorijo netopni Mg
fosfat.
*Mg in P sta dva krivca za tvorbo sečnih kamnov

95

FLUTD - Feline Lower Urinary Tract Disease

- je skupina različnih obolenj.
- Večina od njih povzroča vnetje
spodnjega urinarnega trakta.

- - Krivca za to: magnezij in fosfor

- Prizadete mačke pogosto kažejo znake, ki so podobni cistitisu pri ljudeh.
- Pri nekaterih mačkah kristali, ki se naredijo v spodnjem
urinarnem traktu povzročijo obstrukcijo in preprečijo odtekanje urina.
Ta pojav je bolj pogost pri samcih, ker je njihova sečnica bolj ozka.
* do nepopravljive škode ledvic lahko pride

- Večinoma ne obstaja samo en vzrok za FLUTD, zato se priporoča več diagnostičnih preiskav.

96

FLUTD-rizični faktorji

- hrana
- vedenje
- telesna kondicija
- spol

97

FLUTD-rizični faktorji hrana

- Visoke vrednosti določenih mineralov v hrani povečajo možnost
nastanka kristalov v urinu
- magnezij in fosfor sta elementa, ki
tvorita najbolj pogost kristal struvit,
* zato se priporočajo čim nižje vrednosti teh dveh mineralov v hrani.

- Zaužita hrana prav tako pogojuje kislost (pH) urina.
- Struvitni kristali se bolj pogosto tvorijo v alkalnem urinu,
- drugi tipi (npr kalcijevi oksalati), pa so pogostejši v bolj kislem urinu.
- Zato je hrana, ki zagotovi ustrezno kislost (pH) urina zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju nastajanja kristalov

98

FLUTD-rizični faktorji vedenje

Premalo gibanja, stalna zaprtost v prostoru, premajhna količina
popite vode in celo umazan WC zabojček so vzroki za premalo
pogosto uriniranje živali

99

FLUTD-rizični faktorji telesna kondicija

Prevelika telesna teža kot posledica kombinacije prehrambenih
in zunanjih dejavnikov tudi lahko pogojuje pojav FLUTD

100

FLUTD-rizični faktorji spol

- oba spola enako nagnjena k pojavu FLUTD,
se obstrukcija sečnice bolj pogosto pojavlja pri kastriranih samcih.

101

Prepoznavanje znakov FLUTD

- FLUTD je neprijeten in če se pojavi obstrukcija sečnice tudi zelo nevaren,

- muc joka
- spremenjeno uriniranje,
- nenormalna barva urina, lahko je prisotna kri,
- Spremembe v načinu uriniranja, na primer v stanovanju, izven WC zabojčka, na neobičajna mesta
- večkratni neuspešni poskusi uriniranja,
- prekomerno napenjanje ali
- uriniranje samo po kapljicah
- Spremembe v obnašanju, kot so nemir, razdražljivost, skrivanje, odklanjane hrane.
- spremenjena drža pri uriniranju (ukrivljen hrbet, napete mišice)
- lizanje področja sečnih izvodil

102

Diagnosticiranje FLUTD

- več vzrokov možnih -> več diagnostičnih postopkov

- merjenje pH urina
- pregled urina v laboratoriju, kjer se ugotovi prisotnost mikroskopsko majhnih kristalov, njihova oblika in vrsta
- krvna slika
- rentgen ali ultrazvok.(vidimo kamne)

103

terapiaj urinski kristali?

- ustrezna dietna prehrana.
- vrsta terapije odvisna od vrste kristalov

104

Kako mačka prepričaš da več pije?

*konzerve - več vlage
*fontane

105

posledica deficita Mg - prašič

Stepping sindrom pri 5 tedenskem pujsku

106

zakaj je K esencialni element
za živali?

- vitalno udeležen v nemotenem delovanju živčevja in mišic,
- v uravnavanju bilance vode in
- v acidobaznem ravnotežju.

107

znamaenja pomanjkanja K?

- le izjemoma pojavljajo v praksi in niso
podrobno raziskana.

- Večina podatkov je pridobljena na živalih, pri katerih so eksperimentalno povzročili deficit K.

108

katera krma vsebuje vleiko K?

voluminozna krma

109

Do izgube K iz organizma in posledičnih motenj lahko pride kdaj?

pri acidozi, stresu in driski.

110

presežek K?

Presežek K = slabša resorbcija Mg in Na

111

> K + veliko beljakovin

nastanek gnojnih endometritisov

112

Pomanjkanje kalija pri jagnjetu

-neješčnost, slabo priraščanje,
-progresivna otrdelost - zadnje noge, prednje noge, vrat, hrbet -
- pogin

113

poamnjaknje K krava

- manjša konzumaciaj obroka
- okoli 50% manjša prireja mleka/dan
- pitje vode se je zmanjšalo za 40 %
- Po osem dni trajajoči K restriktivni prehrani je žival izgubila 109 kg in poginila

114

'pomanjkanje K mačka

Tetanija

115

Presežki kalija (

• Lahko povzročijo poporodno ohromelost in plodnostne motnje
*ni direktno delovanje, ampak preko resorpcije drugih mineralov

- Izredno mormo pazit na obdobje pred telitvijo, če ne imamo probleme z popordono ohromelostjo; ker pa večina naših travinj vsebuje več kot 20g na kg suhega travinja (v predporodnem obdobju priporočajo 15-20g) je to zelo težko nadzorovat
* - Rešitev:
*en del travnika pustimo ne gnojenega,
*teleči kravi damo nekoliko starejšo krmo --> vsebuje manj kalija;
* pred telitvijo v obrok vključujemo koruzno silažo in močno krmo
*krmljenje aninoskih snovi --> pazi tu morš uskaldit obrok, morš gledat tudi na Mg in Ca



• Intenzivna obdelava tal – pogosto presežki K – zdravstvene težave krav molznic
• Presežkov se težko znebimo – prodaja živinskih gnojil in s K bogate krme
• kopičenje K na kmetijskih zemljiščih (krava presežke K izloča s sečom in urinom)

• Pašna tetanija: posreden vpliv K – zmanjša vsebnost Mg v krmi in resorbcijo v prebavilih – v bistvu pomanjkanje Mg

• Hipokalcemija (po telitvi): preveč K je eden najpogostejših vzrokov za to obolenje

116

Potrebe po K so pri govedu

- 10-15 g/kg SS,
- zgornja meja je 20 g/kg SS

117

v akteri krmoi je veliko K?

voluminozni krmi

118

kako je z vsebsotjo K in staranjem krme?

Med staranjem krme se vsebnost K zmanjšuje

119

vsebnsot K v krmi:

travna silaža > mrva > koruzna silaža

120

rešitve az preprečevanje težav s preveliko vsebnsotjo K v krmi

- pregled and založensotjo tal
- upoštevamo gnojilni načrt pri gnojenju
- analiza kalija v krmi
--> če ga ej preveč anredimo načrt za korekcijo obrokov pri visoko brejih kravah

121

potrebe krav molnic

v laktaciji: 10g/kg sušnine obroka
lakrrtaciaj vročian: 15g
presušitev, azdnji emsec pred teleitvijo: 6,5g
pred telitvijo: 15-20g
po telitvi: ni omejitev

122

najmanjše vsebkosti K pri katerih ni prizadeta rast travne ruše

okoli 15-25 g/kg sušnine

123

slina Na/K

lahko jo uporabimo kot relevanten pokazatelj vsebnosti natrija/kalija

124

kje je največ Na?
kje je vleiko Na?

- Največ v telesnih tekočinah = uravnavanje ozmotskega tlaka in metabolizma vode

- veliko ga je v slini

125

katera krma vsebuje malo Na?

paša

126

deficiti Na

· Hitrorastoče živali hranjene z koncentrati na bazi žitaric =

127

zakaj Pomen in vlogo Na in kloridov običajno obravnavamo skupaj?

- njihovo delovanje je tesno povezano

- Oba elementa se nahajata v kuhinjski soli, ki je najpogosteje
uporabljen, najcenejši in najbolj palatibilen mineralni dodatek v
prehrani živali

128

kako ej z Na v voluminozni krmi?

Vsa voluminozna krma je revna z Na (najmanj ga vsebuje
koruzna silaža

129

kdo vsebuje večje količine NA?

- vsebujejo krmila živalskega izvora (npr. ksotna moka),
- okopavine (krompir,pesa) in njihovi stranski produkti (pesni rezanci).

130

Na v koruzi/pšenici?

zelo malo Na

131

Na v žitih/žitaricah

malo

132

lizalni kamni

* damo ga kot dodatek natrija
*različnih barv: pove nam za katero živalsko vrsto in kaj vsebuje (če ni bel, vsebuje še kakšne druge elemente /mg, baker, žveplo../ )

*nekatere živali se jih nočejo dotaknit, pazit je treba da se da te kamne individualno, da vidiš ali to zaužijejo ali ne

133

kej je dovolj kloridov?

v sveži in konzervirani voluminozni krmi

134

ali ej v žitih več Na ali kloridov?

več kloridov

135

kdo vsebuje najmanj kloriodv in kdo anjveč?

Najmanj jih vsebuje koruza, največ pa ječmen.

136

rastlinski belajkoinski koncentrati in kloridi

so revni s kloridi in v krmnih
mešanicah z žiti lahko pri perutnini in prašičih privedejo do
pomanjkanja=ampak redko

137

kako odpravimo primanjklaje kloridov in Na?

Z dodatkom živalskih beljakovinskih koncentratov in
seveda kuhinjske soli pa primanjkljaje odpravimo.

138

zakaj so opisana opisana le deficitarna stanja v preskrbi z Na.?

Ker dejansko ni možnosti, da bi prišlo v praksi do pomanjkanja
kloridov

139

kako ej z rezervaqmi Na in potrebami?

• Rezerve = 0,5 kg = telesne tekočine, vampov sok, podkožje

• Vzdrževanje = 7 - 8 g Na /dan; 1 l mleka = 0,8 g

• Ob deficitarni prehrani se zmanjšuje izločanje z urinom

140

kdo je dober indikator če gre za pomanjkanje Na?

urin

141

Deficit Na - klinični znalki

lizavost, ( tem živlai pokažejo pomanjkanje mineralov)

142

Kako zračunaš potrebe na dan za konja?

*natrij: 0,02 x telesna masa 9g za 450kg težkega konja
*klor: 0,08 x telesna masa 36g za 450kg težkega konja

143

koliko česa vsebuje žilčka NaCl?

vsebuje 9g Na in 14g Cl

144

OCENA PRESKRBLJENOSTI ŽIVALI Z Na NA OSNOVI
PREISKAVE SLINE

- Koliko je Na v krvi nam nič ne pomeni. Moramo vedt koliko je žival res resorbirala. Gledamo urin in slino

- > 0,1 g/l v urinu normalne specifične teže = ustrezna preskrba
- 2,5 - 3,0 g / dan


Normalna preskrba z Na
> 3 Na g/1000ml
2,5 K v g/1000ml

- manj kot je Na, in več kot je K --> slabše je

145

PREVENTIVA POMANJKANJA Na

veliko pomanjkanje:
- 100 g NaCl 7 dni zapored

Srednje pomanjkanje =
- 50 g NaCl 7 dni zapored - nato nekaj dni 30 g

Pomanjkanje kloridov =
- redko (30 l mleka = 0,3 - 0,35 % / SS)

146

Pomanjkanje Na pri prašičih…

- se kaže v zmanjšanju prirastka prašičev in v - slabšem izkoriščanju krme
- lizavost
- - Neelastično podkožje

147

Pomanjkanje Na pri svinjah v laktaciji

reprodukcijske in plodnsotne motnje:
-podaljšanja intervala med odstavitvijo prašičkov in pojavom estrusa, in sicer od 6,2 na 12,6 dni.

148

Pomanjkanje Na pri nesnicah….

- manjši nesnosti, jajca so lažja, kokoši hujšajo in
- so podvržene kanibalizmu
*kljuvajo se
*to se dogaja tudi pri pomanjkanju aminokislin

149

toksičnostg soli in perutnin

-Kure zelo občutljive na zastrupitev s soljo
- Do motenj pogosto prihaja zaradi precej ozkega razmerja med
fiziološko potrebno in škodljivo količino soli v krmi

-- Večja količina soli --> spijejo več vode --> izločajo več vodenih iztrebkov --> nastilj rata vlažen --> to se prijema na okončine, ne gibljejo se , čepijo--> dermatitisi na prsnem delu (gospodarska škoda)


- Čeprav so bila ugotovljena tipična znamenja zastrupitve s soljo
(zmanjšana nesnost, večji pogin) pri razmeroma veliki vsebnosti
(2 %) soli v krmi, jo je potrebno dodati le toliko, da omogoči
optimalno rast in nesnost perutnine

150

normalan rast in ensnost pri perutnini - acidobazno ravnotežje

- zelo pomembna razlika med vsoto elementov Na in K ter kloridi v krmi

- Osnovna naloga ionov Na+, K+ in Cl- je poleg ostalega tudi ohranitev normalnega acidobaznega ravnotežja v krvi.

- Če prevladujejo kationi Na in K, je acidobazno ravnotežje
pomaknjeno proti alkalni strani, če prevladujejo anioni,
predvsem kloridi, pa proti kisli strani.

• Mineralna sestava krme torej lahko bistveno vpliva na acidobazno stanje organizma.

- Za ohranitev acidobaznega ravnotežja in optimalni prirastek
piščancev mora v krmi znašati razlika med potencialnimi
kationi in anioni okoli 250 mekv/kg.
* če se zamnjša nastane acidoza
* pri večjih vrednostih pa alkaloza v krvi
--> posledica: presnovne motnje: manjše ali
večje zaostajanje v rasti.

151

Regulacija kislinsko bazičnega ravnotežja

- prehrana presnova
- krvni puferski sisitmei
- kosti, vezivna tekočinal, medcelični prostor

- Pri učinkovitem vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igra
dnevna prehrana izredno pomembno vlogo, saj lahko vsebuje snovi,
ki zakisljujejo, t.j. povzročajo sproščanje še večjih količin kislin ali pa
hranilne snovi, ki delujejo bazično.

- Pri ekstremnih naporih se poruši acidobazno ravnotežje
- Nastane mlečna kislina, ki vpliva na zakisanje organizma

- Velike fizične obremenitve pod anaerobnimi pogoji vodijo do
kopičenja velikih količin mlečne kisline, ki zlasti pri nepravilno
prehranjenih in premalo treniranih športnikih predstavlja veliko
obremenitev za kislinsko-bazično ravnotežje

- Pri dalj trajajočih naporih=
povečana izguba elektrolitov in
mineralnih snovi s potenjem in nabiranjem mlečne kisline, ki povzroči spremembe v mišičnih celicah in zmanjšano
kontraktilno sposobnost mišičnih vlaken.

152

Sposobnost kislega ali bazičnega učinkovanja hranilnih snovi je
odvisna od

- njihove kemične sestave

- Velik vir kisline = živalske
beljakovinah oz. aminokisline, ki vsebujejo žveplo
*pri prebavi se sprošča velika količina žveplene kisline, ki predstavlja veliko
obremenitev organizma s kislinami, poleg fosfatov in kloridov, ki
prispevajo k nastanku fosforjeve in klorovodikove kisline.

153

ŠPORTNI KONJI, DELOVNI PSI, molznice - acidobazno ravnozežje

Poznamo pripravke, ki jih damo po končanem naporu, da čim hitreje vzpostavimo normalno acidobazno ravnotežje

154

Določanje kislinsko-bazičnega ravnotežja pri konjih in ovrednotenje
pri različnih režimih prehrane

- problem: preiskave omejene samo na določanje pH statusa krvi v urgentnih kliničnih primerih,
- vsa metodologija
določanja kislinsko bazičnega ravnotežja omejena na plinsko analizo krvi
in določanje pH vrednosti urina.

- S stališča prehrane obstajajo posamezne raziskave določanja kislinsko
bazičnega ravnotežja s pomočjo analiz urina in določanja KAB (kationsko
anionskega ravnotežja) v hrani

155

REGULACIJA ACIDOBAZNEGA RAVNOTEŽJA IN RAVNI IONOV PRI
TELESNEM NAPORU S POSEBNIM OZIROM NA KONJE

- Pri telesnih obremenitvah (športu) nastala acidoza znotraj in
zunaj celičnega prostora zahteva številne fiziološke prilagoditve za
uravnoteženje acidobaznega sistema na fiziološki nivo, ki je značilen za
mirovanje.

- pomembna je dinamiko ionov znotraj (eritrociti, mišična celica) in zunaj celice (plazma

- Prehajanje ionov in ogljikovega dioksida
(CO2) med mišicami in plazmo ter odstranjevanje CO2 z dihanjem igrata
pomembno vlogo pri ohranjanju acidobaznega ravnotežja

- Acidozo oz. povečano koncentracijo vodika ([H+]) v skeletni mišici povzroči znižanje razlike v koncentraciji močnih ionov (SID). SID se zniža:
*zaradi povečane koncentracije laktata (La-) *in znižane koncentracije kalija (K+) v mišici.
- Preveliko povečanje [H+] v mišici pri obremenitvah pa se
ublaži:
* z zmanjšanjem koncentracije kreatin fosfata (CrP2-) in
*z manjšo spremembo navidezne ravnotežnostne konstante (KA) šibkih kislin.

odprava acidoze
- Prehod La- in CO2 iz mišice v vensko kri ter - porast K+ v mišicah po prenehanju obremenitve prispevajo k odpravi acidoze
. - Koncentracija CrP2- se obnovi,
- KA pa se vrne na svojo izhodiščno vrednost

156

žveplo

- pomembna sestavina v prehrani živih
bitij, saj esencialno ak METIONIN vsebuje žveplo

- številne tkivne beljakovine
vsebujejo od 0,5 do 2 % tega elementa.
- Beljakovine tkiv=tudi
aminokisline z žveplom, kot so cistin, cistein in taurin (esencialen je za mačko), ki pa se lahko tvorijo iz metionina.

157

žveplo in prežvekovalci

Zadostna količina žvepla v vampu prežvekovalcev potrebna za
optimalno razmnoževanje mikroorganizmov oziroma za sintezo
lastnih beljakovin,

- uporabo anorganskega žvepla v prireji
prežvekovalcev.
* Ker je žveplo cenejše kot visokovredne beljakovine (z zadostno
količino metionina)

158

kej ej največ žvepla?
kdo je še bogat z njim?

- v perni moki in ogrščičnih tropinah

- Z njim so bogate tudi križnice - krmni ohrovt, repa, koleraba
ter sojine tropine, bombažne tropine in lanene tropine.

- Veliko žvepla vsebujejo volna in dlaka ter roževina, ki so
bogate s keratinom

159

izkoristek žvepla je odvisen od

- od dejavnikov, ki vplivajo na sintezo beljakovin v vampu.

- Bolj je odvisen od razmerja med žveplom in dušikom kot pa od količine samega žvepla.

160

kdo še vsebuje žveplo?

hormoni (inzulin, oksitocin),
vitamini (tiamin, biotin),

161

pomanjkanje žvepla prežvekovalci

- poslabša procese fermentacije krme in
sintezo mikrobnih beljakovin v predželodcih

162

znamenja pomanjkanja žvepla

- niso specifična, ampak so
podobna kot pri drugih deficitih, ki zmanjšajo mikrobno aktivnost
v vampu.

163

primanjkovanje žvepla v voluminozni krmi

- slabši apetita živali in slabše prebavljivosti celuloze.
- Rast je upočasnjena,
- volna in dlaka pa odpadata

164

voluminozna krma in ostareanje rasltin

- V vseh sistemih reje na voluminozni krmi se poveča nevarnost
pomanjkanja žvepla (hkrati z drugimi deficiti – energije,
beljakovin, fosforja), ko rastline ostarijo.

165

kdaj lahko priamnkuje pomanjkanje S?

- ostarela voluminozna krma
- kadar krmijo veliko
ogljikohidratnih koncentratov in obrok uravnajo z neproteinskim
dušikom.
---> vedno ej potrebno dodati še žveplo

166

pri akteir živ. vrsti mora obrok vsebovati anjveč žvepla?

- obrok za ovce, proizvajalke
volne, in angora koze.
- živali pri akterih se tretirajo kožne spremembe
- živali, ki imajo težave s praklji, kopiti

167

perna moka

- pridobiva iz perja
- vsebuej veliko dušika

168

toksičnsot žvepla

- Absorbirani sulfidi utegnejo imeti škodljive učinke tudi na
centralni živčni sistem, kjer povzročijo v možganih telet in jagnjet
podobne spremembe, kot so tiste, ki nastanejo zaradi
pomanjkanja vitamina B1 -tiamin (cerebrokortikalna nekroza).

- Večje količine žvepla v daljšem časovnem obdobju (voda ali
krma) lahko privedejo tudi do slabšega izkoristka in deficita
bakra, ki se veže na sulfide

- Škodljivo delujejo tudi nekatere organske žveplove spojine.
Najbolj poznana je s-metilcisteinsulfoksid (je v križnicah), ki povzroči anemijo, a samo pri prežvekovalcih (morjo bit zato prehrambne omejitve za kri)

169

kateri mikroelementi sos sestavni del encimov?

železo
baker
cikn
molbiden
mangan
kobalt

170

POTREBE PO MIKROELEMENTIH PRI ŽIVALIH

- Orientacijski vpogled v potrebe na osnovi količine v telesu
*Zaradi specifične funkcije in hitrosti izločanja ti podatki niso realni

- Dejanske potrebe na osnovi dolgotrajnih bilančnih poskusov =
vpogled resorbcijo, izločanje, reabsorbcijo, medsebojni sinergizem - antagonizem

- Na osnovi praktičnih izkušenj na deficitarnih področjih

171

kaj voliva na potrebe po mikroelementih?

zaloge,
optimalna proizvodnja,
normalna reprodukcija in
zdravje,
vrsta živali, pasma, starost, spol,
proizvodnja,
sestava obroka

172

PREMAJHNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI

• PRIMARNI DEFICIT =
- neustrezna preskrba s hrano in vodo
-

• SEKUNDARNI DEFICIT =
- negativni dejavniki preprečujejo
izkoristek normalne količine v obroku (>Mo, Ca in sulfatov =

173

DEFICITARNA PRESKRBA = 4 FAZE

1. Praznjenje zalog
2. Mejno pomanjkanje
3. Začetek funkcionalnih motenj
4. Pojav kliničnih motenj - bolezni

174

PREOBILNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI

· Prevelika količina v hrani ali vodi = možnost intoksikacij
· Preobilna preskrba aktualna tudi v praksi
· Intoksikacije najpogostejše pri elementih kjer je razpon med fiziološko in
toksično količino majhen = Cu, Se

175

PREOBILNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI - vzroki

1. Napake pri sestavi krmnih mešanic in mineralnih dodatkov

2. Prevelika vsebnost v voluminozni krmi ali surovinah za izdelavo krmnih mešanic

176

železo

- Sestavni del Hb, citokromov in encimov – katalaze
= prenos kisika - oksidacijski procesi v tkivih

· Resorbcija večinoma v duodenumu - odvisna od:
starosti, statusa organizma, oblike spojine, drugih metalov

· Pri mladih resorbcija boljša; boljša resorbcija fero spojin
· Slabša resorbcija = dvovalentni metali Cu, Mn, Zn, Cd (toksičen metal)
= zasedanje mesta vezave v mukozi črevesja

177

Cu/Fe

- Baker in železo zelo povezana elementa

· Cu - ključna vloga pri izkoristku Fe = ceruloplazmin
= sproščanje Fe iz feritina v mukozi in jetrnem parenhimu in
vezava na transferin

178

veliko Fe

tekmuje z drugimi dvovalentnimi metali

179

poamnjkanje Fe

anemije, hemoglobin

180

ali krma praviloma vsebuje dovolje Fe?

da

181

starejše živlai in obolenja v povezavvi s Fe

starejše živali slaba reabsorpcija

· Starejše živali ne zbolijo zaradi primarnega pomanjkanja
·Možna sekundarna pomanjkanja = želodčno črevesni
zajedalci

182

probem parazitoze - kdo predvsem?

mali prežvekovalci (ovce in koze)

183

kdja ej značile deficit Fe pri mladih živlaih?

· Deficiti značilni za mlade živali krmljene le z mlekom
*Ko so živali dovolj stare za odstavitev in zauživanje druge hrane, morajo preiti na drugo hrano da en pride do pomanjkanja železa, en smejo ostati na mleku, ker drugače pride do deficita Fe

- Količine v kolostrumu in mleku ni mogoče povečati z Fe v krmi
·Možnost le z kompleksnimi spojinami Fe z beljakovinami

184

V praksi največja pomanjkanja pri mladičjih...?

rešitev?

pršaičkih

*nekaj dni po rojstvu se jim aplicira železo z inkecijo (stegenska mišica, vratna mišica) , per oralno (s pasto)
*v naravi dobijo Fe s tal - ližejo zemljo, gnezda

185

Pomanjkanje železa pri pujskih

- značilni znaki anemije so slab
apetit, nagubana koža ter bledikavost okrog oči, ušes in rilca

-· Klinična znamenja spremlja hipokromna normocitarna anemija
= normalne vrednosti (10-12g/100ml Hb) - 25%

·

186

kaj vse naredoimo s prašički po rojstvu?

odščipnemo rep, cepimo, damo železo, uredimo parklje.

187

Anemija kot simptom se lahko pojavi pri pomanjkanju !!!!

- železa
- bakra
- kobalta
- mangana
- vit. A
- vit. B12
- esencialne AK

188

Zastrupitve z železom

• Železo je citotoksično zaradi velikega redoks potenciala, kar omogoča tvorbo prostih radikalov.

• Presežek zalog železa v telesnih tkivih lahko povzroči poškodbe celičnih membran.

• Učinki so odvisni:
* od antioksidativnega statusa živali,
*zlasti od preskrbljenosti z vitaminom E. Pomanjkanje tega vitamina
poveča nevarnost zastrupitev z železom.

189

baker

· Neobhoden za rast - pomanjkanje = motnje pri vseh vrstah živali,
posebej pomembno pri prežvekovalcih

· Sestavni del mnogih encimov - citokrom oksidaza, ceruloplazmin

·

190

potrebe po bakru

govedo = 8 - 10 mg/kg SS;
prašiči, perutnina, mačke, psi = 5 mg /kg SS

191

katera voluminozna krma je najbolj revna z bakrom?

krouzna silaža
krmni ohrovt

192

vrednost bakra v žitih?

• Podobne vrednosti kot v koruzi= tudi v drugih žitih.

193

¸kje je malo bakra?, kje ga je malo več?

Ribja moka, mesno-kostna moka in mleko + njihovi stranski proizvodi
vsebujejo malo bakra, nekoliko več pa ga je v oljnih tropinah.

194

pokritje potreb po bakru pri prežvekovalcih ej dovisno od?

od stopnje absorptivnosti bakra

absorptivnsot je odvisna od hkratnega sproščanja bbakra in njegovih antagonistov – molibdata, sulfida in železa
(Fe2+) v vampu. !!!

195

pri akterih žialih ej Absorpcija bakra najslabša

pri živalih na paši

• V običajnih travnih silažah je znašala povprečna babsorptivnost bakra pri ovcah 4,9 %.
• Pri ovcah, ki so se pasle na travi z majhno vsebnostjo molibdena - 1,4 do 2,5 % absorbcija.
• Če pa trava vsebuje več molibdena in drugih snovi, ki
zavirajo absorpcijo, se je ta zmanjšala pod 1 %.

196

Na absorpcijo bakra iz silaž iam kdo učinek?

ima žveplo večji negativni
učinek; vpliv molibdena pa je manjši

197

katera 2 mikroelementa sta najpomembnejša?

baker
cink

198

kako ej s križnicami (npr. ohrovt) in vsebnsotjo mikroelementov?

imajo dovolj žvepla, ni pa dovolj Fe

199

absorptivnost bakra v senu

relativno velika (7,3 %).

200

kaj psolabša preskrbljenost goved z abkrom?
kaj je treba upoštevat?

- večja vsebnost molibdena in žvepla
- presežek železa v krmi.

- Največji pomen pri nastanku pomanjkanja pripisujejo tvorbi netopnih spojin bakrovih tiomolibdatov (CuMoS4) v vampu,
ki se ne morejo izkoristiti.

--> Zaradi tega je potrebno pri uporabi z zemljo kontaminirane
silaže ali paše upoštevati, da pride do manjše absorpcije
bakra.

201

Primarno pomanjkanje CU

tla in krmne rastline so revne s to prvino

202

Sekundarno pomanjkanje Cu pri govedu in ovcah

- zaradi večje količine Mo, S in Fe v krmi.

*Molibden, beljakovine z aminokislinama cistinom in metioninom,
ki vsebujeta žveplo, in tudi drugače vezano žveplo motijo absorpcijo bakra.

203

vnso zemlje v silo

*kvarjenje silaže
*vnašanje železa --> slabše izkoriščanje bakra

204

intenziviranjem govedorejske proizvodnje in uvedba pašnokošnega sistema - posledica na Cu?
predvsem pri akterih državah je to že dolgoleten problem?
rešitev?

- nevarnost za nastanek pomanjkanja
bakra.
- Hipokuproze se pojavijo običajno na
paši, ko se porabijo rezerve bakra iz zalog.

- nizozemska, anglija

-- Če živali ne oskrbimo z bakrom, se stanje popravi šele v hlevski
reji, ko dobivajo konzervirano krmo.

205

baker ej nujno potreben za?

- za normalno rast in reprodukcijo,
- razvoj kosti in vezivnega tkiva ter
- pigmentacijo dlake in volne.
- za eritropoezo=vpleten predvsem kot
ceruloplazmin v procese pri absorpciji in mobilizaciji železa iz tkiv ter pri sintezi hemoglobina.

206

Cu v mleku različnih živ. vrst

- Kravje mleko vsebuje malo (0,15 mg/l),

- mleko svinj pa veliko (0,75 mg/l) bakra
*hitra rast prašičkov med kratkim obdobjem laktacije.

207

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA

- Depigmentacija dlake
- Anemija
- Neonatalne in druge ataksije
- Kardiovaskularne motnje
- Motnje v plodnosti
- Diareje goveda na Cu deficetarni paši
- Sprememba na kosteh
- Mesojedi: ponavaid pomanjkanje bakra ni poznano

208

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Depigmentacija dlake

- prvo znamenje pomanjkanja
- sive dlake okoli oči, neenakomerna debelina in trdnost dlake, volne
- črna ovca (tudi pri

209

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Anemija

- hudo pomanjkanje
*serumski Cu = 10 - 20 μg/100ml
*(normalno 80 - 120 μg/100ml)

- Cu = ceruloplazmin = resorbcija + mobilizacija Fe iz zalog
= tvorba FeIII transferina iz feritina = tvorba eritrocitov

210

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Neonatalne in druge ataksije

- novorojene živali nekoordinirano
gibanje=takoj po porodu ali kasneje

- Najpogosteje se bolezen opazi že takoj po porodu s primarnimi poškodbami v
možganih, ko jagnjeta zbolijo in večinoma poginejo.

- Pri zapozneli obliki bolezni=nekaj tednov po rojstvu=so poškodbe po navadi v
hrbtenjači.

- Značilno je nekoordinirano gibanje zadnjih okončin, trda, opotekajoča se hoja in
zibanje zadnjega dela telesa. Nastane verjetno zaradi aplazije mielinske ovojnice
in degeneracije motornih nevronov v možganih in hrbtenjači.

- Poškodbe so ireverzibilne in lahko nastanejo že 6 tednov pred porodom ali v
poznejših obdobjih.

- Ataksijo lahko preprečimo z dodatkom bakra brejim ovcam,

211

kako preprečimo ataksijo?

dodatek bakra brejim ovcam

212

kako alhko sprožimo ataksijo?

- krmljenje z amjhnimi količinami bakra
- krmi dodamo večje količine molbidena in žvepla

213

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA Kardiovaskularne motnje

- posledice degeneracije miokarda
- fibrozno tkivo + degeneracija ostenja aorte = nenadna smrt;
- samo goveda (eksperimentalno perutnina, prašiči), Purani.

214

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Motnje v plodnosti

kasnejši pojav estrusa, abortusi, mrtva teleta
(bistvo je >Mo in ne

215

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Spremembe na kosteh

pri prašičih = zmanjšana funkcija
osteoblastov in encimov =

216

deficiti abkra pri mesojedih

- potrebe relativno nizke in če ni nesorazmerij med sledovnimi
minerali deficiti niso poznani

- poznan primer pomanjkanja Cu pri mačkah, ki jih hranijo s kravjim
mlekom: depigmentacija, izguba dlake, v resnih primerih tudi deformacije nog

- Siva obarvanost dlake – posledica skromne preskrbe mačjih
mladičev z bakrom

217

Dedna akumulacija bakra

• Pri Bedlington terjerju, west highland terierju, dobermanu,
koker španijelu se lahko Cu nabira v jetrih.

• Vzrok je okvara gena, ki kodira protein za transport bakra =
bolezen podobna človeški Wilson disease.

• Ko koncentracija v jetrih doseže 2000 mg/kg SS, se začne centrolobularni hepatitis.

• Simptomi podobni parkinsonovi bolezni, naslage Cu v očeh
(človeški Kayser-Fleischer obroč) in raven ceruloplazmina v krvi pade pod kritično mejo
.
• Živali morajo dobivati dieto z malo Cu vse življenje (ne dajemo jeter, ledvic, drobovine).

218

deficit bakra krava

1. malo bakra, veliak vsebnost molbidena v obroku
*deficit bakra
*depigmentaciaj dlake

2- malo bakra, veliko Fe v obroku
*ni kliničnih znakov deficita

219

Posledice pomanjkanja bakra pri pujsku

zmanjšana funkcija
osteoblastov in encimov, slaba izgradnja kolagena, slaba rast
in trdnost kosti ter sklepov

220

Posledice 4 tedenske deficitarne prehrane
(

slaba rast, depigmentacija in neoperjenost

221

Vsebnost bakra v krmi in pomen vi diagnsotiki

nima v diagnostiki večjega pomena, če
ne določimo tudi količine antagonistov ter razmerja med njimi in
bakrom.

222

preventiva pred deficitom bakra

Pašniki - 5 do 7 kg CuSO4/ha zadošča za 3 - 4 leta; lizalni kamni

· Bakrovi preparati na deficitarnih področjih - depo = 1 mesec

· Dnevno tretiranje le ob driskah in > 5 ppm Mo v obroku

· Želatinozne kapsule CuO2 = počasno izkoriščanje Cu v vampu

· Dodajanje Cu v krmne (20 ppm) in mineralne mešanice (400 ppm)

223

ZASTRUPITVE Z BAKROM

· Akutne zastrupitve = škropiva = bruhanje + driska, nblato sluzavo - zeleno obarvano

· Kronične zastrupitve = ekcematozne + papulozne spremembe na koži, motnje v rasti dlake = bolj pogoste

· Nevarne prevelike količine v krmnih in mineralnih mešanicah

· Ovce bolj občutljive - gnojenje travnikov z gnojevko prašičev
(Cu kot stimulator) = zastrupitev = > 40 ppm Cu v krmi

· Prašiči odporni - zastrupitev > 400 ppm; uporaba 200 ppm
Cu za stimulacijo rasti = v obroku vsaj 150 ppm Zn in Fe

224

baker in cink kot stimulatorja rasti

- Baker in cink sta se dolgo časa uporablja kot situmualtorja rasti
*dobro vplivala na črevesno floro in prirast
*prepovedano: predoziranja z bakrom in cinkom --> to se izloča z iztrebki -->
onasneževanje okolja če s tem gnojimo

- npr. prašičem se je dajal Cu za stimualcijo rasti , v obroku mora biti vsaj 150 ppm Zn in Fe

225

kaj ej ppm?

- Ppm= miligram na kg krme

226

cink

· Poleg Fe v telesu največ med sledovnimi prvinami = 0,003%

· Vsa tkiva, veliko v: celična jedra, jetra, koža, spolni organi

· Sestavni del mnogih encimov - dehidrogenaza, alkalna fosfataza
= vloga v sintezi nukleinskih kislin in presnovi proteinov

· Pomemben pri presnovi hormonov hipofize in spolnih hormonov

227

poamnjkanje cinka

-Pomanjkanje vpliva na vse, ker ga najdmeo v celičnih jedrih
¸- prizadetost najaktivnejših - hitro množečih celic, -->
prvenstveno motnje v rasti in reprodukciji živali

228

presežki cinka?

ob normalni prehrani zelo redki

229

pomanjkanje cinka kužki

- Razpokane blazinice, dermatitisti

*cinkova pasta dobro deluje

230

poamnjaknje cinka ljudje

- kožne spremembe (rdeče lise)
- spremembe na nohtih - > pojavijo se vzdolžne črte

231

potrebe po cinkui

- Potrebe pri večini živalskih vrst identične
- 40-50 ppm : 40-50 mg/kg SS obroka

- Mesojedi - ob normalni količini Ca = 60mg/ kg SS obroka

232

kej so deficiti cinka najpogostejši?

- pri prašičih in perutnini
- ugotovljeni tudi pri teletih in odraslih prežvekovalcih

233

povprečen vrednsoti Zn v krmi?

- Vsebnost cinka v krmilih odvisno od tega na kakšnih tleh raste
- glede na vrsto krme se bistveno ne
razlikujejo,

- najmanjše so v koruzni silaži

- Cinka je največ v zunanjem sloju žit oziroma v stranskih produktih mlevske industrije.
- Precej cinka vsebujejo oljne tropine, še več pa ga je v beljakovinskih koncentratih živalskega izvora.
- ostrige vsebuejjo vleiko cinka

234

niahnje cinak v voluminozni krmi?

veliko

235

absorpcija cinka

- Absorpcija cinka iz žit in njihovih stranskih produktov pri prašičih
in perutnini=okoli 60%,
- absorpciaj cinka iz rastlinskih beljakovinskih koncentratov pa 70-80%.

- • Vzrok majhne absorptivnosti je prisotnost fitatov, ki tvorijo s cinkom komplekse, ki se ne morejo absorbirati

- • Na obseg absorpcije močno vpliva tudi raven Ca=pri večjih
količinah Ca v obroku

236

absorbciaj cinak pri prežvekovalcih

Pri prežvekovalcih opisanih težav pri absorpciji Zn niso ugotovili=v vampu pride do razgraditve fitatov=nemotena absorbcija Zn.

237

Baker: cink: mangan -

- pomembno je pravo razmerje

- obrok za konje: 1:3:3 ali 1:5:5
- težava če imamo v takem obroku preveč železa --> Razpokana kopita, tanka kopita, koža
- če je v pašniku preveč železa ; moraš omejit ta del pašnika oz. omejit čas paše

238

Klinična znamenja pomanjkanja cinka

- razmeroma hiter padec
serumskega cinka pri vseh vrstah gospodarskih živali
- Če se deficitarno stanje nadaljuje, se zmanjša vsebnost cinka
skoraj v vseh organih, najbolj pa v kosteh, dlaki, volni in perju.

pomanjkanje cinak se pri vseh živ. vrstah kaže v:
- v slabem apetitu,
* izredno močen vpliv na zamnjšanej apetita --> kaže na ključno vlogo cinka pri razmnoževanju celic.
- manjšem prirastku ali prenehanju rasti,
- slabšem izkoriščanju krme,
- poškodbi kože,
- spremembah na dlaki (Izguba dlake in lezije kože) , volni, roževini in perju,
- slabša kvaliteta semenčic. (pazi pri plemenjakih, da iamjo dovolj cinka)
- fisure in hrastavost nog pri obolelih kokoših

239

Običajna krma za prašiče in perutnino / Zn

- je revna s cinkom, zato
ga je potrebno redno dodajati.

240

kej anstanejo anjpogosteje deficiti ZN?

Najpogosteje nastanejo deficiti na obrokih, ki so bogati s Ca in Cu,
*zlasti če je Cu uporabljen kot pospeševalec rasti.

241

Malabsorbcija Zn

• Avtosomalna, recesivna genetska napaka bulmastifov se kaže kot letalna akrodematoza.
- Praktično ni resorbcije Zn.
- Pri starosti 10 tednov nehajo rast in se razvije resna parakeratoza (sprememba na koži)primarno
na nosu in na koncu nog,
- Pioderma, ker je imunski sistem oslabljen,
- pogin pri 7 mesecih.

• Delna nezmožnost resorbcije
- haskiji in aljaški malamuti,
samojedi, manj pri danski dogi in dobermanu.
- nepravilno poroženevanje (spremembe okoli smrčka, ustnih kotičkov, oči)

242

kobalt

· Pomembnejši pri prežvekovalcih = vloga v energetskem metabolizmu
· Količina majhna - v telesu goveda = 0,6 g Co
· Vpliva na rast vampovih mikroorganizmov in sintezo vit B12

· Neprežvekovalci manjše potrebe - motnje vezane na vit B12
= nezmožnost sinteze v zadostnih količinah

· Pomanjkanje živali pokrivajo s koprofagijo

243

pomanjaknje kobalta

• Do pomanjkanja kobalta prihaja po navadi pri prežvekovalcih na paši na deficitarnih področjih v številnih državah= najbolj
dovzetne so ovce

• Hude motnje na močno deficitarnih področjih

• Še obsežnejša pa so področja, kjer prihaja do milejšega pomanjkanja, ki ga je težko opaziti in prizadene le
najobčutljivejše živali=predvsem jagnjeta moškega spola

244

Pomanjkanje kobalta in vit B12 pri živalih - znaki

- groba dlaka in
- dermatitis,
- zaostajanje v rasti

245

mangan

- nujno potreben za rast in plodnost
laboratorijskih živali.
- dodatek Mn prepreči nastanek peroze (deformirane okončine) in s prehrano povzročene hondrodistrofije pri perutnini.

- Številna tkiva vsebujejo Mn v zelo majhnih koncentracijah in je
nujno potreben za normalen razvoj kosti in za nemoten potek
reprodukcije moških in ženskih živali.

- hujše pomanjkanje Mn zmanjša imunsko odzivnost organizmov in prizadene CŽS.

- premalo mangana -> Migrene - dobro pazit na vsebnost mangana v obroku (mango, papaja, tropsko sadje, vsebuje veliko mangana)

· Aktivira številne zelo različne encime. Pomembni v:
- sintezi mukopolisaharidov hrustanca in
- metabolizmu OH

· Se slabo resorbira (žita, fitati, SV; anorg. oblika boljše) in izloča
s fecesom; > Ca in Fe =

246

pomanjaknej Mn

• Očitnih motenj zaradi pomanjkanja Mn še niso opazili pri prežvekovalcih na paši.
• Večja je verjetnost pomanjkanja pri prežvekovalcih, ki so
krmljeni s koruzno silažo in koncentrati na osnovi koruze.

• K pomanjkanju prispeva tudi velika vsebnost fosforja, železa in verjetno tudi kalcija.

247

največje potrebe po manganu pri kateri živlai?

perutnina

- problemi deficita vezani predvsem na te živali

248

pomanjkanja Mn pri piščancih

- peroza
* tibiotarzus piščanca na deficitarni prehrani kratek, odebeljen in zvit

249

kej anjdemo več Mn?

- • Ker je Mn koncentriran v zunanjih slojih žitnih zrn, ga najdemo
več v otrobih in krmilni moki

250

revnejši z ,Mn so?

- Rastlinski beljakovinski koncentrati (sojine in ogrščične tropine)
- in koncentrati živalskega izvora

251

DEFICIT MANGANA

zmanjšana rast, nalaganje maščobe, nepravilnosti na kosteh, ataksije
pri novorojencih (spremembe v okostenitvi slušnih koščic), motnje v
reprodukciji

· Zmanjšana rast = manjša konzumacija + slab izkoristek krme

· Nepravilnosti na kosteh = prašiči, teleta, ovce = šepanje, ataksija, odebeljeni sklepi, zvite noge = eksperimentalno

· Perutnina = peroza = deformacija tibije, kratke noge, poleganje; hondrodistrofija embrijev = kratke noge in peruti, kljun >
mortalnost

· Vzrok = zmanjšana sinteza mukopolisaharidov = tvorba hrustancev

252

ugotavljenje preskrbljenosti z Mn?

- prežvekovalci: preiskava na vsebnost Mn v krmi

- monogastričen živali:
potrebno upoštevati tudi snovi v krmi, ki lahko poslabšajo absorpcijo Mn

253

jod

· Celotna količina joda v organizmu goveda znaša 0,2 do 0,4 g
· 50 % v mišicah - 20 - 40 % v ščitnici
· Količinsko v ščitnici - 0,02 - 0,03 % J
-->Koncentracija = 2000 x > kot v ostalih organih

· Fiziološka funkcija = tvorba tireoidnih hormonov = uravnavanje oksidativnih
procesov v celicah

- Njegovo pomanjkanje. Malo verjetno da ga bomo srečali

- Z jodirnajem soli smo preprečili vso pomanjkanje joda v preteklosti
*golšavost pri ljudeh

- Predoziranje: toksični učinki joda

- Antitiroidne substance. Preprečujejo da bi se jod v krvi izkoristil

254

HIPOTIREOIDIZEM

·

255

priamarno pomanjaknje joda

· Na določenih področjih =

256

sekundarno poamnjkanje joda

· Vsebnost tireostatičnih snovi v prehrani = glukozinolati – križnice;
cianogeni glukozidi – sudanska trava, tapioka; nitrati in nitriti ter K
= zaviranje presnove J v ščitnici

· Konstitucijski defekti ščitnice = nesposobnost akumulacije in
vgradnje v tiroksin

257

preobilan preskrba z jodom

· 90 % J dobijo živali s krmo = značilno nihanje količine v krmi
· Nevarna zlasti pri molznicah = izločanje z mlekom – rezidua
· Kolostrum ga vsebuje 2 do 3 x več kot mleko
· Prevelika količina v obroku nesnic = motnje v nesnosti

258

selen

· JE ANTIOKSIDANT
· Se + vit E = zaščita bioloških membran pred oksidativnimi procesi

·Kelatna oblika (selen in cink vežejo na steno kvasov in tako je veliko bolj izkoristljiv)

· Se = komponenta glutation peroksidaze = uničenje peroksidov preden prično delovati na membrane

· Do neke mere sta Se in vit. E med seboj zamenljiva -
*vit E ne more preprečiti eksudativne diateze - 0,05 ppm Se to preprečuje

· Se sestavlja mnoge encime, sodeluje pri sintezi prostaglandinov
in v metabolizmu esencialnih maščobnih kislin

· Skupaj z vit E deluje zaščitno proti vrsti težkih metalov

· Se in vitmain E spodbujata imunski odgovor pri različnih živalskih vrstah

259

Deficit Se ali vit E

peroksidacija maščob = uničenje integritete
celice = motnje metabolizma = odpoved delovanja tkiv

260

vitmain E

v maščobi topen antioksidant v celičnih membranah

261

· Skupaj z vit E deluje zaščitno proti vrsti težkih metalov - kako?

- Se močno zmanjšuje toksičnost Cd in Hg - vit E manj
- vit E je močno aktiven proti Ag in As - Se le v visokih dozah
- vit E deluje proti Pb - Se ne vpliva

262

sE V KRMI

- Vsebnost Se v krmi niha
- Največ ga je v ribji moki
- Izgublja se z mlekom
*S povečanim vnosom se da povečati tudi izločanje z mlekom – poskrbimo za novorojence

263

DEFICIT SELENA- vsi

Pri vseh vrstah
= mišična distrofija = Zenkerjeva degeneracija skeletnih in
srčnih mišic = bele strije v mišičnih snopih

264

deficit selena prašič

PRAŠIČ:
· Krmljenje nenasičenih in žarkih maščob
· Reja v zaprtih prostorih brez izpusta na pašo = pri hitro rastočih živalih
= prehranska mikroangiopatija = bolezen murvinega srca

265

deficit selena perutnina

- Predvsem piščanci = distrofija pankreasa, eksudativna diateza, prehranska mišična distrofija

· Distrofija pankreasa = def Se = atrofija + deficitu Se ne prevenira

· Prehranska mišična distrofija = def Se + vit E + S aminokislin
= prizadetost M. pectorales = bele strije vidne skozi kožo

266

deficit selena prežvekovalci

· Pri novorojenih prežvekovalcih = White muscle disease –WMD
- lahko kongenitalna oblika mišične distrofije = mrtvorojenost
-

267

deficit selena konji

· Novorojena žrebeta = WMD - prizadetost vratnih mišic

· Boleče gibanje toraksa - spominja na brohopneumonijo

· Lahko prizadeta muskulatura jezika = onemogočeno sesanje

· Starejše živali - 6 do 12 tednov = nemirna stoja, zanašanje zadka
· Pri odraslih živalih = kronična oblika = anoreksija, mišična slabost,
tahikardija, driskavost

· Patoanatomsko = nekroza masetrov, tricepsov in kvadricepsa,
hipertrofija srčne mišice s sivorumenimi nekrozami in krvavitvami

268

VZROKI ZA VEČJE POTREBE PO SELENU

· Osnovna krma in koncentrati z malo Se in vit E

· ko je večja potreba po antioksidantih

· Presuha področja oziroma pašniki =

269

TOKSIČNOST SELENA

· Se v preveliki količini povzroča zastrupitev = alkalna bolezen ali blind staggers - slepo opotekanje = krma z 5 - 40 ppm Se

· Akutna zastrupitev največkrat povezana z zauživanjem rastlin, ki akumulirajo
Se - Astragalus racemosus = 100 - 9000 ppm Se,
- kratko gibanje - nato stoja z
nizko glavo in spuščenimi ušesi - smrt

· Subakutna zastrupitev - daljše zauživanje večjih doz Se = slepota, bolečine v
želodcu, slinjenje, škripanje z zobmi, paraliza, težave z dihanjem, smrt

· Kronična zastrupitev - pojavlja se šepavost in boleči, deformirani parklji, kar
preprečuje prehranjevanje in napajanje

270

Ultramikroelementi

- Te snovi so prisotne v krmi v zelo majhnih koncentracijah, potrebe
živali pa navajamo ponavadi v μg/kg SS obroka.

- Nimamo normativov koliko bi dali tega na obrok
- V praksi zaenkrat pomena in učinkov teh elementov še ne
izkoriščamo.

- Dokazano je, da je v zrnih žit zelo malo niklja in silicija.

- Verjetno je, da v krmi, ki jo dobivajo živali, pogosto primanjkuje bora, kroma in litija.

- Do sedaj dokazane posledice pomanjkanja teh snovi:
aluminij
arzen
bor
brom
kadmij
kositer
krom
litij
nikelj
silicij
svinec
vanadij

271

opiši posledice pomanjkanja ultrammikroelementov

Aluminij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast

Arzen - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabša, kakovost jajčne lupine

Bor - povezava s funkcijami vitamina D, prizadeta kalcifikacija kosti pri piščancih

Brom - slabša konzumacija, manjša mlečnost, plodnostne
motnje, slabša odpornost mlečne žleze (več
somatskih celic v mleku)

Kadmij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast

Kositer - prizadeta rast

Krom - povezava z inzulinom in presnovo glukoze in glukoneogenezo, manjša mlečnost pri prvesnicah

Litij - farmakološko sredstvo, vključen je v presnovo kalcija, pomemben za strukturo in funkcije celičnih membran in za aktivnost granulocitov, sodeluje pri sintezi
protiteles

Nikelj - slabša rast in razvoj pri piščancih, sodeluje v Krebsovem ciklusu

Silicij - presnova v kostnem tkivu

Svinec - slabša rast in razvoj pri pujskih in piščancih

Vanadij - sodeluje v presnovi joda pri delovanju ščitnice, plodnostne motnje, slabši prirast

272

voda

- hranljiva snov
- celo najpomembnejša snov za vse oblike življenja.
*Življenje brez vode ni možno.

- Sesalci lahko bistveno dlje preživijo brez hrane kot pa brez vode.
*Če izgubi organizem vso rezervno maščobo in polovico beljakovin,
še preživi.
*Če pa izgubi 10 % vode, pomeni to za organizem smrt.

- čim več SS pojedo živali z obrokom,
tem več vode potrebujejo.

273

kako dobijo živlai vodo?

- s pitjem,
- s krmo in
- v oksidacijskih procesih presnove (metabolna voda).

274

kako s eizloča voda iz organizma?

z blatom, sečem, slino, kot vodna para iz
pljuč ob dihanju, skozi kožo z evaporacijo in potenjem ter z mlekom in jajci.

275

Okvirne dnevne potrebe po vodi so:

- krave 50 – 100 litrov
- goveji pitanci 20 – 60 litrov
- svinje 12 – 25 litrov
- prašiči pitanci 6 – 10 litrov
- kokoši nesnice 240 – 270 mililitrov

276

Potrebe po vodi so odvisne od

- od vrste in kategorije živali,
- od vrste in intenzivnosti proizvodnje
- in od lastnosti obroka, ki ga živali
zauživajo.
- od prireje živali

277

dejavniki, ki so povezani z regulacijo telesne
temperature in s tem s potrebami po vodi. so ?

Temperatura in vlažnost zraka, gibanje zraka (veter, prepih),
izpostavljenost sončnim žarkom in lastnosti tal v okolju, kjer živali
redimo

278

Na 1 kg zaužite SS obroka potrebuje.

iz kje izhajajo te razliek?

- kokoš 2 litra,
- prašič 2 – 3 litre in
- govedo 4 – 5 litrov vode.

iz razlik v prebavi in presnovi med živalskimi
vrstami.

279

kakao je s perutnino in izločanejm ,

Ptice (operjenost) izločajo skozi kožo malo vode.

280

kako ej s sečom perutnin

- Seč vsebuje pri perutnini malo vode.

- V seču perutnine se izloča dušik v obliki sečne kisline in ne v obliki sečnine.
- Sečna kislina je manj toksična kot sečnina, zato ni potrebno, da je
raztopljena v veliki količini vode.

- Poleg tega se iz kloake absorbira velika količina vode, ki jo
perutnina izloča s sečem.

281

prireja žoivlai in potreb apo vodi

- Pri kravah npr. računamo, da potrebujejo za 1 kg mleka 4 – 5 litrov vode.
- Podobna zakonitost velja tudi pri drugih živalih v laktaciji, v manjši meri pa tudi pri prirastu.

- Za mleko se potrebuje več vode kot za prirast.

282

kaj izrazito vpliva an potrebe pri vodi 'pri kokoših?

-NESNOST
*popije večje količine vode, ko je nesnost 100%

283

ali delovne živali potrebujejo več vode?

- ja
- pri njih se ob mišičnih aktivnostih sprošča veliko toplote, potrebujejo več vode, ker veliko vode porabljajo za ohlajanje organizma (pospešeno dihanje, potenje).

284

kako ej z vsebnsotjo vode v krmih?

Različna krmila vsebujejo različne količine vode:
- koreni in gomolji > 90 %
- zelena krma 75 – 85 %
- silaža 50 – 80 %
- seno 12 – 15 %
- žita 10 – 13 %

285

kdaj je več vode v zelenih rastlianh?

Zjutraj je v zelenih rastlinah več vode kot zvečer. Jutranja rosa na
listih in pašni ruši in deževnica so pomemben vir vode za živali, ki se
pasejo.

286

posebnost ovc in koz (ne tistih v laktaciji) glede pitja vode iz anpajalnikovv naših razemrah?

Ovce in koze (ne živali v laktaciji), ki se pasejo, dobivajo v naših
razmerah s pašo tako velike količ

287

v akterih procesih anstaja veliko vode?

V oksidacijskih procesih presnove nastaja veliko vode.

288

mišično tkivo, iz akterega se izkoriščajorezervne belajkovine, koliko % vode vsebuje?

75%

289

kaj se dogaja ob izkoriščanju energije iz rezervnih beljakovin (oksidaciaj ak)

v mišičnem tkivu vezana voda sprošča in vstopi v
pokrivanje potreb živali po vodi.

290

kako ej z živalmi v hibernaciji?

Živali v hibernaciji (zimsko spanje) potrebe po vodi pokrivajo le z
metabolno vodo.

291

kdaj so potrbe po vodi večje?

Pri visokih temperaturah v okolju in pri suhem zraku
--> izloči več vode z izdihanim zrakom,
evaporacijo skozi kožo in potenjem.

- velike razlike med živalskimi vrstami
*Živali s toplih klimatskih območij ali puščav imajo razvite posebne
mehanizme za regulacijo telesne temperature oziroma prometa z
vodo in s tem za zmanjševanje potreb po pitju vode

292

voda - maščobe, SV

- Preobilica maščob in elementov v obroku ima laksativen (odvajalen)
učinek, zaradi večjega deleža vode v blatu, se je več izloči iz
organizma.

- Surova vlaknina (količina in njene lastnosti) vpliva na čas prehoda
krme skozi prebavila in na reabsorbcijo vode iz debelega črevesja in
tako vpliva na vsebnost vode v blato.

293

driske in potrebe 'po vodi

- Vsaka driska povečuje potrebe živali po vodi. Pri tem se z blatom
izločajo še večje količine rudninskih snovi (endogeni elektroliti), ki
jih moramo s krmljenjem nadomestiti.

294

aloi je preovbilno potenej problme?

- aj ekr se izloča voda in elektroliti

295

melko in voda

Mleko vsebuje velike količine vode (od 67, 87 % - odvisno od živ. vrst)

mleko kunke

296

voda ad libitum? kako to omogočimo?

JA!

- Zato obstajajo primerni napajalniki ali napajalna korita, ki morajo biti
pravilno nameščeni - pravilniki, koliko mora biti napajalnikov za
določeno število posameznih vrst živali.
- Napajalniki so regulirani, da teče ravno prav vode
*redno je treba previrjat pretok v napajalnikih
- Higienske zahteve so pri vodi za napajanje enake kot pri vodi za
pitje.

- Hišne živali morajo imeti v posodi za napajanje vedno svežo vodo
(predvsem poleti se voda hitro kvari), ki pa ne sme biti premrzla –
tako vodo živali nerade pijejo.

297

če je žival žejan je več ali amnj?

- Če so živali žejne tudi manj jedo in tako ne pokrijejo vseh potreb po
hranilnih snoveh.