Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > FIZIOLOGIJA PREHRANE - 1.delni izpit -3.del > Flashcards

FIZIOLOGIJA PREHRANE - 1.delni izpit -3.del Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj so rudninske snovi (rudnine) ali tudi mineralne snovi (minerali, elementi)?

A
  • Ko v postopku weendske analize od surovega pepela odštejemo primesi (pesek, glina) dobimo čisti pepel, ki
    predstavlja anorganske snovi v vzorcu.
  • Te anorganske snovi, so prisotne v krmi in v živalskem organizmu in so esencialne hranljive snovi,
  • V živalskem telesu najdemo skoraj vse znane anorganske snovi, vendar imajo le nekateri določene in
    poznane funkcije v telesu, druge pa so prisotne le zato,
    ker so sestavina krme.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Število mineralov, ki so nujno potrebni za živali?

A
  • , še ni dokončno določeno
7 MAKROELEMENTOV
(v telesu živali jih je več kot 50 mg/kg)
– kalcij, 
fosfor, 
magnezij,
 natrij,
 kalij, 
klor, 
žveplo,
15 MIKROELEMENTOV 
(v telesu živali je vsakega manj kot
50 mg/kg)
– železo, 
jod, 
cink
, baker, 
mangan, 
kobalt,
 molibden,
selen,
krom, 
kositer,
 vanadij,
 fluor, 
silicij, 
nikelj 
in arzen.

ULTGRAMIKROELEMENTI

  • v telesu živali so prisotni v sledovih
  • za njih vedo da so, en vemo pa ali so potrebni v organizmu ali ne in kakšni so njihove vloge
  • aluminij, arzen, barij, berilij, kadmij, krom, kobalt,
    bor, svinec, litij, živo srebro, molibden, nikelj, srebro,
    stroncij, kositer, antimon, vanadij, talij, titan
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

KEJ SO PRISOTNI MINERALI v organizmu.? v kakšni obliki?

A
  • v različnih telesnih tkivih in tekočinah

- praviloma v značilnih koncentracijah (ozke meje ) in v različnih spojinah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kako je s koncentracijo mineralov?

A 
- se mora gibati v ozkih
mejah, da se ohrani:
*funkcionalna in strukturna integriteta tkiv 
*in zagotovi ustrezna rast, proizvodnja,
zdravje in reprodukcija živali.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

ali dane spoznamo že vse esencialne rudninske snovi?

A
  • ne
  • saj jih je veliko potrebnih v
    zelo majhnih količinah ali pa so v krmi navadno prisotne v takih količinah, da do pomanjkanja v praktičnih pogojih
    reje ne pride.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

potrebbe po mineralih

A
  • dnevnih potreb živali po
    mineralih v utežnih enotah, računano na celodnevni obrok.
    *ovira: ugotavljanje dejanskih količin
    dnevno zaužite krme
  • kriterij, ki določa količino
    potrebnih mineralov v enoti suhe snovi obroka (g ali mg/kg).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

od katerih dejavnikov je odvisna potrebna količina mineralov?

A
  • od vrste krme oziroma od spojine, v kateri
    se nahajajo,
  • vrste in kategorije živali,
  • fiziološkega stanja,
  • količine drugih mineralov in
  • snovi, ki lahko omejijo njihovo absorpcijo in izkoristek
  • namen uporabe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

navajanje potreb po mineralih pri različnih komitejih

A
  • minimalne potrebe
  • najmanjše količine, ki še zagotavljajo ustrezno preskrbljenost
  • povprečne količine,
  • ugotovljene na osnovi več kriterijev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj povzroči spremembo
koncentracije mineralov v tkivih ali telesnih tekočinah.?
psoledica?

A
  • dolgotrajnejše pomanjkanje,
  • nepravilno razmerje
  • ali presežki mineralov
  • Nastanejo:
  • biokemične spremembe oziroma motnje v
    poteku fizioloških procesov,
  • lahko pa pride tudi do strukturnih sprememb tkiv in organov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

od česa je odvisna sto’pnja sprememb v organizmu če pride do spredmenjene količine mineralov?

ali se lahko organitzem brani kako pred temi spremembeami?

A
  • od elementa,
  • trajanja njegovega pomanjkanja ali presežka
  • vrste, starosti in drugih značilnosti živali.
  • imajo organizmi številne homeostatske
    mehanizme, s katerimi lahko odložijo ali zmanjšajo nastanek motenj.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kateri amkroelementi imajo posebno vlogo v patologiji prehrane?

kakšno?

A

Ca, P, Mg, Na in K, S

  • Trdnost kosti, uravnavanje ozmotskega pritiska, pH reakcija + pufrske
    lastnosti telesnih tekočin
  • Veliko v obroku: redko vidimo intoksikacije razen zastrupitve s soljo
  • Visoka konc, mineralov , slabši izkoristek drugih elementov —> motnje v proizvodnji in reprodukciji
  • do problemov pride če imamo pomanjljivo in neuravnoteženo preskrbo z minerali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kateri elementi morajo biti v ravnovesju? !!!

A

Ca - P,
K - Mg - Na,
Fe - P,
Ca - Zn

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kalcij in fosfor

A

· Funkcija - neločljiva od vit D + parathormona in kalcitonina = regulacija

· Največ v kosteh v obliki hidroksiapatita =
trdnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

pomanjkanje kalcija

A
  • Kronično pomanjkanje Ca: rahitis pri mladih živalih, stare živali: osteomalacija (krave molznice, breje krave)
  • Poporodna mrzlica: akutna, pomankanje kalcija, pojavlja po porodu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

vloga Ca ionov

A

· Ca ioni = kontrakcija mišic, prevodnost živčnih dražljajev, nevromuskularna občutljivost,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

vsebnost Ca in P v različni krmilih?

A
  • Anorganski fosfor ne dodajamo zaradi osnaževanja okolja z iztrebki
  • 68% kalcija se resorbira iz hrane
  • Paša
    OK.
    v zeleni travi ga je dovolj, dodati je treba pašnim živalim lizalne kamne (sol)
  • Travna silaža
    cca. OK
    pri siliranju se ne izgubi veliko Ca in P, tako da je dovolj
  • Koruzna silaža
    ni ni
    nima elementov, le škrob ima
  • Dobro seno
    načeloma OK
    če je res dobro seno, je načeloma dovolj
  • Slabo seno
    pomanjkanje P
    seno ki ga kosimo kasneje, primankuje fosforja, ker fosfor je v mladih rastlinah.
  • Lucerna
    veliko Ca, malo P
    veliko Ca (10x več kot trava) (veliko Ca lahko problem pred porodom, -pride do poporodna mrzlica -premalo kalcija ),
  • Žita
  • malo Ca, P vezan na fitinsko kislino
  • prežvekovalci: mikrobi razgradijo vez med fosforjem in fitinsko kilsino; monogastrične živali: fosfor izkoristljiv zaradi te vezave le okoli 40% - zato v krmo prašičev in perutnino dodajamo encim fitazo, ki razgradi to vez
  • detelja
    veliko kalcija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

voluminozna krma s travinaj in Ca/P

A
  • če ta sestavlja pretežni
    del obroka za prežvekovalce, vsebuje praviloma ustrezne količine kalcija
  • Izkoristek kalcija iz voluminozne krme še ni v celoti raziskan. –>razlikujejo norme, ki jih uporabljajo v različnih državah za določitev potreb po kalciju pri
    prežvekovalcih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kej je malo kalcija?

A
  • v koruzni silaži,
  • žitih
  • v rastlinskih beljakovinskih koncentratih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kako je z izkoristkom kalcija iz krme?

kdaj je manjši izkoristek?

A
  • Če je količina kalcija v obroku majhna oziroma ni večja, kot znašajo potrebe živali,
    odstotek absorbiranega kalcija iz različnih vrst krme velik, - 68% izkoristek tega elementa
  • Najboljša, kar okoli 90%, pa je absorpcija kalcija iz
    mleka pri mladih živalih.
  • na višku laktacije manjši
    izkoristek kalcija (17-19 % pri ovcah)
  • in 26 % pri visoko produktivnih kravah (lucernino seno)

–>majhna absorpcija kalcija pri teh živalih v
poporodnem obdobju povezana z obvezno mobilizacijo kalcija iz kosti, kar zmanjša količine, ki jih je potrebno
zagotoviti s krmo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

torej koliko je naspolšno absorbcija kalcija iz krme?

A

30-50%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Koncentracija fosforja v voluminozni krmi?

od česa ej odvisna?

A
  • močno niha
  • od količine razpoložljivega fosforja v tleh,
  • vrste in starosti rastlin t
  • od klimatskih razmer
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kako je s staranjem rastlin in ravnijo fosforja?

A
  • S staranjem rastlin se raven fosforja v travinju močno
    zmanjša, zlasti v času sušnih obdobij.
  • Običajno vsebuje manj fosforja seno, ki se pospravi v kasnejši fazi vegetacije, kot travna silaža ali paša
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

absorbciaj fosforja iz voluminozne krme

A
  • absorpcija fosforja iz
    voluminozne krme pri prežvekovalcih od 64 do 86 %,
    ne glede na to, ali gre za svežo ali konzervirano krmo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

vsebnsot Ca v žitih

A
  • manj kot 1g v kg sušine.

- največ v ječmenu in ovsu, najmanj v koruzi, pšenica je vmes

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

rastlinski beljakovinski koncentrati in raven kalcija

A
  • so revni s kalcijem. (izjema ogrščične tropine)

- 2 in 4 g/kg suhe snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

katera krmial vsebuejjo precej kalcija?

A
  • pesni rezanci (6,0-7,5g/kg),
  • največ pa:
  • ribja moka in
  • drugi beljakovinski koncentrati živalskega izvora (50-100 g/kg).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

vsebnost P v žitih in njihovih stranskih proizvodih (krmen moke, otrobi)

A
  • vsebujejo precejšne količine fosforja
  • 2,7 in 4,3 g/kg računano na suho snov.
  • Večina tega fosforja (50-80 %) je vezanega na fitinsko kislino (fitati) in ga lahko prežvekovalci dobro izkoristijo
  • absorbcija 78 in 81 %)

-neprežvekovalci:
Izkoristek fitinskega fosforja je pri prašičih le 20 do 45%, pri piščancih pa med
25 in 50 %.
*Ugotavljajo, da lahko majhne količine fitaze v običajni dieti
iz žit in rastlinskih beljakovinskih koncentratov v veliki meri
zadovoljijo potrebe po fosforju pri vseh kategorijah
prašičev v rasti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

ali lahko zanesljivo sklepamo na raven

preskrbljenosti živali s Ca in P?

A

Glede na izločene količine kalcija in fosforja z urinom

in blatom ne moremo zanesljivo sklepati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Deficitarna prehrana s fosforjem

A
  • značilne spremembe na

sprednjih nogah jagnjeta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Poporodna mrzlica - puerperalna pareza

A
  • Neposredno povezana s pomankanjem kalcija
  • Spada med metabolne ali presnovna bolezen (Obolenja ki se pojavljajo, pri visoko produktivnih živalih)

· Molznice v intenzivni reji po porodu - zelo veliko kalcija izločijo v kolostrum= hipokalcemija + hipofosfatemija

· Nesposobnost zadostitve povečanim potrebam po Ca = izgube z mlekom
· Kljub povečani resorbciji iz črevesja = hipokalcemija

· Motnja v nagli aktivaciji regulacijskih mehanizmov = vit D + hormoni

· Parathormon = sinteza aktivne oblike vit D3 v ledvicah = resorbcija Ca iz črevesja + mobilizacija iz kosti
- Parat hormon: izplavla kalcij iz kosti za potrebe mleka. Molznice pa preveč mleka proizvajajo in tako ne zadostuje niti kalcij iz kosti niti iz krme. Žival po porodu obleži. Rabi infuzijo.

· Posledica hipokalcemije = motorična paraliza - koma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

profilaksa puerperalne pareze

A
  • Pomembno je obdobje pred porodom.
  • Malo kalcija v krvi, da regulacijske mehanizme pripravimo, da bodo se hitro akttivirali po porodu in črpali veliko kalcija iz kosti.
  • Pazimo na pravo količino vitamina D
  • Če bi bilo veliko kalcija v krvi, bi mehanizme uspavali. Se ne bi mogli hitro aktivirat

• Aktivacija mehanizmov, ki bodo po porodu omogočali mobilizacijo Ca

• Pokladanje majhne količina Ca zadnja dva tedna pred porodom
( 6 - 8 g Ca / 100 kg = količina Ca

• Po porodu 2x > potrebe +

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Potrebe po Ca in P živali krijejo z:

A

a. Voluminozno in drugo krmo
b. Mineralnimi mešanicami
c. Krmnimi mešanicami

· Raven Ca in P v voluminozni krmi lahko precej variira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

potreba po Ca in P je zlasti odvisna od?

A
  1. Vrste voluminozne krme
  2. Starosti rastline
  3. Načina spravila
  4. Gnojenja tal

· Mlada trava na naših dobrih travnikih in dobro travniško
seno ter otava vsebujejo glede na količino hranilnih snovi
zadosti Ca, nekoliko manj pa P
*Mlada trava vsebuje veliko beljakovin, lahko pa primankuje Ca- ampakančeloma jo je dovolj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kako je s P v tleh?

A

Če P v tleh ni limitni dejavnik za rast rastlin gnojenje s P le malo poveča količino prvine v rastlinah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

vsebnost Ca in P v lucerninem senu in senu detelj

A

· Bogatejše s kalcijem kot seno so leguminoze in pesno listje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

analiza obroka s koruzno silažO?

A

· V obroku primanjkuje beljakovin - med minerali pa predvsem P

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

analiza obroka slabo seno

A

· Slabo seno - pripravljeno iz starejše trave =

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

analiza obroka dobro seno

A

· Vsebnost Ca in P v zelo dobrem senu je zadostna za maksimalno proizvodnjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

smernice za presojo preskrbljensoti s Ca in P

A

· Kadar živali dobivajo dobro travo, travno silažo ali seno;
je preskrba s Ca praviloma dobra, P pa lahko nekoliko primanjkuje

· Pri krmljenju slabega sena močno primanjkuje P

· Pri krmljenju zelo mlade trave lahko primanjkuje Ca

· Pri krmljenju koruzne silaže primanjkuje Ca in P

  • Trdovratna, ponavljajoča se ležanja po porodu – pomanjkanje P
  • Kalcifikacija tkiv
  • Parakeratoza pri prašičih – presežek Ca povzroči deficit Zn
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

MOTNJE V PRESKRBLJENOSTI S Ca in P PRI MESOJEDIH

A
  • doam pripravljeni obroki : kalvni odpadki + riž = ob ustrrezni oskrbi minejo spontano
  • > vit. D ne pomaga = prelaganje Ca iz okostenelega dela v rastno cono = pojav zlomov
  • Zaradi Ca = oskrba Ca pred porodom = puerperalna pareza = eklampsija
  • > Ca = > kalcitonina = zadržana mineralizacija rastne cone
    = anomalije stoje
  • P
  • > P (fitin iz žit) =
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kakšna razemrja v mineralih povzročajo napake v mineralizaciji pri mesojedih?

A

> Ca, P, vit D in A;

> Ca: P

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Hranjenje čistega mesa, brez kosti mesojedom

A
  • privede do pomanjkanja Ca in joda (all-meat syndrome).
  • fosforja ej dovolj
  • neprao razmerje Ca:P
  • Lahko dodajamo mlečne izdelke: skuta, sir (ni primeren ker je preslan)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Konstantnao pomanjanje Ca pri emsojedih

A
  • stimulira paratireoideo v
    hiperprodukcijo (sekundarni alimentarni
    hiperparatiroidizem).
  • nič ni narobe s ščitnico, le več parat hormona se sprošča zaradi pomankanje Ca
    -Parathormon povzroča mobilizacijo Ca iz kosti – zmanjšana gostota kosti
    vodi v zlome vretenc in/ali dolgih kosti
  • Zdravljenje pomeni, da za eno obdobje predoziramo Ca.
  • Poleg potreb po P je važno tudi razmerje Ca/P 2:1. Po nekaj tednih umirimo razmerje Ca:P na 1,2-1,4/1.
  • Pomanjkanje joda lahko ublažimo z dodajanje Na jodida, jodirane soli
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

prehrana in oksotje psa

A
  • ko mladič raste v vnekaj tednih pridobi na svoji veliksoti in masi
  • Če mladiča ne hranimo optimalno se lahko kasneje pojavi dispozicija kolkov, ukrivi se tačka ker ulna neha rast, radius pa se razvija še naprej
  • pomembni vplivi okolja in genetike (displazija kolkov HD, komolčna displazija ED, osteohondroze (OCD) in radius curvus sindrom (RCS)= ulna neha rast, radius pa
    se razvija še naprej –> pride do zvijanja in deformaciej sprednje tačke )

• Dokazano je, da s hrano lahko vplivamo na HD in ED.

  • Preveč Ca v hrani pri mladičih vleikih pasmah povzroča težave z okostje
  • Običajna vrednost kaclciaj v briketah: 1,1%
  • Če mladiček velike pasme poje 3,3% kalcija v hrani -> pride zaradi presežka do zvitih, deformiranih kosti, ker ne more priti do pravilne osifikacije
  • Hrana manjših pasem mladičev vsebuje več kalcija kot hrana večjih pasem
  • Psica ki ima mladiče in je hrano velike pasme –> premalo Ca: hrani se jo s hrano za mladiče majhnih pasem, ker vsebuje več kalcija, kot hrana mladičev vlekih pasem
  • višek hrane pri mladičih vpliva na pojavljanje
    HD in več OCD kot tudi več RCS.
  • Preveč Ca v hrani je odgovorno skoraj za vse težave z okostjem.
    *Mladički ne morejo regulirati Ca s črevesno
    resorbcijo in se na ta način zaščititi pred »toksičnim delovanjem Ca
  • Gre za splošna pravila hranjenja velikih in gigantskih pasem med odraščanjem.
  • Prekomerno težek mlad pes z normalno višino ne raste prehitro ampak je med rastjo postal pretežek.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

razvoj kosti in bolezni skelpoov pri odraščujočih psih

A

dispazija kolkov
- dedna, predvsem velike, lahko tudi manjše
pasme –
- po definiciji je to bolezen odraščajočih živali, čeprav je lahko tudi pri starejših posledično zaradi
osteoartritisa.
- Bolečine, težka hoja, različni klinični
znaki.
- Prehrana ima tu dokazano pomen

displaziaj komolca
– motnja endohondralne osifikacije

• Remodeliranje – po zaužitju in resorbciji se Ca takoj odloži v skelet in se reabsorbira takrat, ko so potrebe v procesu mineralizacije na novo formirane in remodelirane kosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kdaj maldič mesojedov začne jesti trdo hrano?

kdaj se ga odstavi?

A
  • v starosti 3-4 tedne.

- Odstavljanje je končano v starosti 8 tednov,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

absorbciaj kalcija pri mladičih

A
    • Preveč Ca v hrani je odgovorno skoraj za vse težave z okostjem.
  • Mladički ne morejo regulirati Ca s črevesno
    resorbcijo in se na ta način zaščititi pred »toksičnim delovanjem Ca«.
  • Če hranimo standardno dieto z 1,2%
    Ca med obdobjem rasti pri malih in velikih pasmah vsi absorbirajo približno 45% Ca.
  • Če pa diete vsebujejo manj, potem so sposobni povečati resorbcijo do 95%
  • reabsorvbicije niso sposobni zmanjšati, če je kalcija v obroku preveč
    –> vzrok: 40-45% resorbcije pasivne in
    neodvisne od vit. D3.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

na akj vplvia višek kalcija pri emsojedih?

rezultat?

A
  • na endohondralno
    osifikacijo in remodeliranje kosti.
  • motnje v rasti kot so OCD, ED, RCS in enostoze (panosteitis) in Wobblerjev sindrom (premik 7. vretenca)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

višek Ca pred 8

tednom starosti pri mesojedih

A
  • popolnoma podre normalno ravnotežje med kalciotropnimi hormoni in lahko prizadenejo regulatorne sisteme tako,da ne delujejo
    normalno tudi kasneje v tistem času, ko se vnos mineralov po odstavitvi normalizira
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

meosjedi razmerje Ca: P

A

• Vnos P je 90% uravnotežen v vnosom Ca.
- Ni težav, dokler je razmerje Ca:P znotraj 60-150%.

• V primeru pomanjkanja Ca in presežka P (skoraj vse
mesne diete) pa se pojavijo težave na okostju
- Zaradi nesorazmerja se organizem poskuša rešiti P s povečanim izločanjem z urinom, vendar pa se zraven
povečano izloča tudi Ca, kar hitro privede do
demineralizacije kosti in spontanih fraktur.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

mesojedi vit. D3 in Ca

A

• Vit. D3 poveča koncentracijo Ca v plazmi s povečano
resorbcijo v črevesju in z reabsorbcijo v ledvicah.

• Za razliko od drugih živalskih vrst se D3 pri psihne metabolizira v koži pod
vplivom UV žarkov ampak je vnos s hrano edini vnos vit.D3.
–> dodatki v komercialni hrani

  • Preveč vit. D3 prav tako vpliva škodljivo
  • do težav pride če:
  • »skrbni« lastniki dodajajo minerale
  • če hranijo hrano za odrasle mladičem
  • preveč mesa v obrokih
  • če so živali kot mladiči predebele, potem so kosti in sklepi preveč obremenjeni, zato se le-ti ne razvijejo pravilno (položaj ene in druge kosti v sklepu).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Ca pri perutnini

A
  • 4% Ca za kokoši nesnice
  • Pri intnezivni proizvodnji pri nesnicah moramo Ca dodajat

· Zelo pomembna vloga Ca pri nesnicah povezana s pravilno okostenitvijo in produkcijo jajc
· Tvorba jajčne lupine tudi iz rezerv Ca v spongiozi

· Nemotena proizvodnja = sproščanje in nalaganje Ca v kosteh

· Zaloge Ca v kosteh pomembne za proizvodnja prvih 6 – 30 jajc

· Zalog ni mogoče povečati z večjo količino Ca v obroku

· Med dvema fazama kalcifikacije lupine se mobilne rezerve spet napolnijo

· Nepravilna cirkulacija Ca = motnje v proizvodnji jajc = tanka drobljiva lupina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

presežek Ca pri perutnini

A

· Pokladanje mineralnih mešanic poleg kompletne krme = cenenega Ca2CO3 = 5 - 7% Ca v krmi

· > 4,5% Ca v krmi za nesnice = 2% Ca v krmi za pitanje = Ca = resorbcije pride če =

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

kdaj pride do tanke in drobljive lupine jajc?

A

če ni dovolj kalcija in fosforja in kužne bolezni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kaj poemni konverzija?

A
  • koliko more nekdo zaužiti krme za prirastek. - Idealno bi bilo 1 (1kg poje, 1 kg mase pridobi) , to ni nikjer v realnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

pomanjaknje fosforja perutnina

A
  • motnje v proizvodnji, okostenitvi, pareze nesnic = > ob sočasnem pomanjkanju vit. D
  • Pri nesnicah = paraliza nog = sedenje na zadku, ležanje na boku, sternum + rebra zvita, lomljenje kosti, prelom 4 + 5 vratnega
    vretenca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

krma za perutnino mora vsebovati koliko fosforja?

kako je z izkoristljivostjo?

A
  • 0,4 - 0,7% skupnega fosforja

- · Fitinski fosfor izkoristljiv 30 - 40% = nujnost vsaj 0,3% anorganskega P
ribja moka, dikalcijev fosfat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

presežek fosorja

A

motnje podobne perozi (bolezen mladih ptičov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj je peroza?

A

• Peroza:

  • bolezen mladih ptičev (perutnine)
  • zaradi pomanjkanja Mn, holina, vitaminov B in E v hrani,
  • ki se kaže v deformaciji nog, tj. z odebelitvijo skočnega sklepa in dislokacijo Ahilove tetive
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

KDAJ nastane problem nezadostne preskrbe prežvekovalcev z Mg?

ZAKAJ’?

A
  • šele takrat, ko se razvije funkcija vampa
  • Pri teletih se Mg absorbira iz tankega črevesja
    -, z razvitjem predželodcev pa ta proces poteka večinoma v tem delu prebavil,
    kjer pa lahko pride do motenj v absorpciji in posledično do bolezenskih stanj.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

od česa je odvisen izkoristek Mg pri prežvekovalcih?

A
  • od koncentracije Mg v krmi,
  • od njegove sposobnosti za absorpcijo in
  • poteka prebavnih procesov v vampu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

kako je z odstotkom absorbiranega Mg?

A
  • močno niha
  • Velike razlike so našli v absorpciji Mg iz trave v primerjavi z obrokom,
    sestavljenim iz konzervirane voluminozne krme in koncentratov,
  • nadalje so ugotovili velike razlike med ovcami in govedom v povezavi
    z vsebnostjo kalija, natrija in beljakovin v obroku ter potekom prebavnih procesov v vampu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

navidezna prebavljivost Mg

A
  • Navidezna prebavljivost Mg iz travinja med 4 in 66 %, zelo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

izračunavanje potreb po Mg

A
  • uporablajmo nižjo vrednost izkoristka
    Mg za vso naravno krmo, in sicer na 16 %.
  • zaradi možnega
    negativnega vpliva številnih dejavnikov na absorpcijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

zadostna preskrbljenost z Mg

A
  • najpomembnejše doseči zadosti veliko koncentracijo Mg v vampovem soku=
  • potrebna tako pri aktivni (na natrij vezani)
  • kot tudi pri pasivni absorpciji Mg.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

katera krma ima malo Mg?

A

spomladi in jeseni hitro rastoča trava
na pašnikih, ki so močno pognojeni s kalijevimi gnojili + hladno vreme

  • –> zmanjšata absorpcijo Mg iz tal
  • ->in znižujeta raven Mg v krmi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

od česa je še odvisna topnost in absorbciaj Mg?

A
  • od pH vrednosti vsebine predželodcev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

mlada trava in Mg

A
  • Mlada paša ima običajno višje pH vrednosti (> kalija, neproteinskega dušika in beljakovin, hkrati pa je revna z
    lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati).
    –> izkoristek Mg je slabši
  • Mlada trava pogosto vsebuje tudi nenasičene maščobne
    kisline=lahko tvorijo z Mg netopne soli.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

pri nkrmljenju akterih obrokov je izkoristek Mg večji?

A

pri krmljenju obrokov, ki vsebujejo

ogljikohidratne koncentrate.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

delež Mg, ki se absorbira iz vampa je odvisen od?

A

od količine natrija in kalija, beljakovin v obroku

preveč beljakovin, kalija v obrokih –> primankanje mg, zaradi slabše resorpcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

s katerima elemntoma je povezan Mg? !!

A

Mg - Na - K!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

voluminozna krma in Mg/Na

A
  • je praviloma revna z Na.

- V takšnih primerih lahko z dodatkom Na izboljšamo resorbcijo Mg.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

K/Mg

A

Na obrokih z veliko vsebnostjo K pa pride do obsežne redukcije v absorpciji Mg.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Kako bi preprečili negativne učinke velikih količin K na

absorpcijo Mg:

A
  • ne moremo preprečiti z dodajanjem Na,
  • z dodatkom Mg pa zagotovimo pasivno absorpcijo zadostnih količin Mg in preprečimo
    nastanek hipomagneziemij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

izkoristek Mg iz krme pri prašičih in perutnini

prebavljivost

A
  • izkoristek Mg iz krme boljši.
  • Dejanska prebavljivost pri piščancih = večja kot 50 % = monogastrične živali lahko torej na ta način pokrijejo vse potrebe po Mg.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Raven Mg v krvnem serumu je odvisna od:

A
  • absorbirane količine Mg iz prebavil,
  • od neobhodnih izgub z mlekom in izločki ter
  • ravnotežja med intracelularno in ekstracelularno razporeditvijo Mg v mehkih tkivih in kosteh.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

kako se izloča presežek absorbiranega Mg?

A
  • večinoma z urinom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

konc. Mg v mleku in mlezivu?

A
  • Koncentracija Mg v mleku je majhna in znaša okoli 70 mg/l,
  • v mlezivu pa je okoli dvakrat večja.
  • Koncentracijo Mg v mleku ni mogoče povečati z dodatki Mg
    v krmi, pa tudi pri pomanjkanju ne pride do njegovega zmanjšanja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

krave in poamnjkanje Mg

A

tetanije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

mačke in preveč Mg

A

amgnezij kriv za tvrobo sečnih kamnov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

kaj storiti če Krči v mišicah po težki športni preobremenitvi?

A

doda se magnezij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

kej se Mg raje absorbira - v kislem ali abzičnem?

kje slabše?

A
  • kislem
  • slabše se resorbira v alkalnem, beljakovine
  • Velika količina beljakovin ovira resorbcijo m
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

s katero krmo pride kalij v velikih količinah?

A

voluminozno krmo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

pomanjkanje Mg klinično kaže z različnimi motnjami, kot so:

A
  • žival ne more vstat, ima krče
  • nekordinirano gibanje
  • upočasnjena rast,
  • preobčutljivost na dražljaje,
  • tetanije, (tresenje, zanašanje, nekordinirano gibanje, krči, ne nastane izključno samo zardi pomanjkanja magnezija)
  • anoreksija,
  • inkoordinacija muskulature in
  • konvulzije.
  • kalcifikacija ledvic,
  • zmanjšanje krvnega tlaka in temperature,
  • zmanjšana koncentracija tiamina in druge.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

akutno pomanjkanje Mg

A

najpomembnejše nervnomuskularne motnje,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

dolgotrajno kronično pomanjkanje Mg

A

prvotno spremembo, ki je povzročila

motnjo, težko odkriti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

kej je Mg zelo malo*?

A

v zelenih rastlinah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

Hipomagneziemična tetanija pri govedu

A
  • ne nastane izključno zaradi pomanjkanja Mg v krmi!
  • Hipomagneziemija je problem v rejah, kjer intenzivno izrabljajo pašne
    površine.
  • Najpogosteje se pojavi spomladi ob izpustu na pašo.
  • V današnjih rejskih razmerah je Hipomagneziemija pogostejša v rejah za meso kot v mlečni proizvodnji = povezujejo z večjim deležem ogljikohidratnih
    koncentratov v obroku za dobre molznice = boljša preskrba z Mg.
  • Milejša oblika bolezni:
    živali se ločijo od črede, se ne pasejo, imajo
    prazen vamp in trdo hojo. Pozneje se opazi preobčutljivost (nervoza)
    živali, lahna fibrilacija muskulature na glavi in ušesih ter zmanjšana
    mlečnost. V nekaj urah ali dneh se lahko stanje poslabša.
  • Pri hudem poteku bolezni:
    opazimo peno na smrčku,
    razširjene zenice in izrazite tonične ali klonične krče, od katerih živali pogosto poginejo. Včasih prevladuje paraliza.
  • Izrazitih tetanij ni veliko, pač pa je veliko hipomagneziemij, ki se
    ne kažejo z jasnimi kliničnimi znamenji, ampak predvsem v
    manjši mlečnosti in motnjah v funkciji srca.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

vrste tetanij

A

pašna, (primanjkuje magnezija)

hlevska in transportna. (nastaneta zaradi stresa)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

UGOTAVLJANJE PRESKRBLJENOSTI Z

MAGNEZIJEM

A
  1. PREISKAVE KRVNEGA SERUMA
    Normalna vrednost = 2,0 - 3,5 mg/100ml
    Pomanjkljiva oskrba = 1,0 - 2,0 mg/100ml
    Veliko pomanjkanje - tetanije = 10 mg/100ml
    Slaba preskrbljenost = 2 - 10 mg/100ml
    Močno pomanjkanje = loh je amgnezija v krmi dovolj, pa se ne resorbira dobro zaradi drugih elementov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

Potrebe živali po Mg

A

• Celotne zaloge magnezija v organizmu odraslega goveda znašajo okoli 250 g.

• Količine, ki se lahko izkoristijo pri nenadoma nastalem akutnem pomanjkanju, pa so zelo majhne.
*Slabo skladiščenje za deficitarno obdobje
*Že nekaj dni deficitarnega krmljenja privede do hipomagneziemije.
*Mlajše živali lahko izkoristijo zaloge v
nekoliko večjem obsegu kot starejše

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

Toksičnost magnezija

A
  • Suhe marelice vsebujejo veliko magneziaj
  • Pri krmljenju živali s krmo brez dodatkov Mg soli ni
    nevarnosti, da bi prišlo do škodljivih presežkov magnezija.
  • zgornja dopustna meja pri dodajanju magnezijevih soli je 4 g/kg magnezija računano na suho snov obroka.
  • Milejše, klinično zaznavne motnje, kot je zmanjšanje apetita in
    spremembe na vampovih resicah, so opazili pri koncentracijah
    Mg, ki so bile večje kot 13 g/kg krme
  • Še večje vrednosti (25 in 47 g/kg) pa so povzročile hudo
    drisko.
  • Pri uporabi mineralnih mešanic, bogatih z Mg, lahko posamezne živali zaužijejo tolikšne količine, da pride do prebavnih motenj.
  • Predoziranje Mg: prvi in edini znaki hude driske
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

veliek količine K v obroku povečajo kakšne učinke Mg soli?

A
  • laksativne učinke Mg

soli. Pri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

Presežne količine Mg povečajo tudi nevarnost česa (povezano s sečili)?

A
  • nastanka sečnih kamnov pri teletih, kozah in
    ovcah
    *če žival ne pije dovolj kin zaužije veliko mineralov
    *odvisno tudi od količine izločenih
    fosfatov v urinu, s katerimi tvorijo netopni Mg
    fosfat.
    *Mg in P sta dva krivca za tvorbo sečnih kamnov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

FLUTD - Feline Lower Urinary Tract Disease

A
  • je skupina različnih obolenj.
  • Večina od njih povzroča vnetje
    spodnjega urinarnega trakta.
    • Krivca za to: magnezij in fosfor
  • Prizadete mačke pogosto kažejo znake, ki so podobni cistitisu pri ljudeh.
  • Pri nekaterih mačkah kristali, ki se naredijo v spodnjem
    urinarnem traktu povzročijo obstrukcijo in preprečijo odtekanje urina.
    Ta pojav je bolj pogost pri samcih, ker je njihova sečnica bolj ozka.
  • do nepopravljive škode ledvic lahko pride
  • Večinoma ne obstaja samo en vzrok za FLUTD, zato se priporoča več diagnostičnih preiskav.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

FLUTD-rizični faktorji

A
  • hrana
  • vedenje
  • telesna kondicija
  • spol
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

FLUTD-rizični faktorji hrana

A
  • Visoke vrednosti določenih mineralov v hrani povečajo možnost
    nastanka kristalov v urinu
  • magnezij in fosfor sta elementa, ki
    tvorita najbolj pogost kristal struvit,
  • zato se priporočajo čim nižje vrednosti teh dveh mineralov v hrani.
  • Zaužita hrana prav tako pogojuje kislost (pH) urina.
  • Struvitni kristali se bolj pogosto tvorijo v alkalnem urinu,
  • drugi tipi (npr kalcijevi oksalati), pa so pogostejši v bolj kislem urinu.
  • Zato je hrana, ki zagotovi ustrezno kislost (pH) urina zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju nastajanja kristalov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

FLUTD-rizični faktorji vedenje

A

Premalo gibanja, stalna zaprtost v prostoru, premajhna količina
popite vode in celo umazan WC zabojček so vzroki za premalo
pogosto uriniranje živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

FLUTD-rizični faktorji telesna kondicija

A

Prevelika telesna teža kot posledica kombinacije prehrambenih
in zunanjih dejavnikov tudi lahko pogojuje pojav FLUTD

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

FLUTD-rizični faktorji spol

A
  • oba spola enako nagnjena k pojavu FLUTD,

se obstrukcija sečnice bolj pogosto pojavlja pri kastriranih samcih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

Prepoznavanje znakov FLUTD

A
  • FLUTD je neprijeten in če se pojavi obstrukcija sečnice tudi zelo nevaren,
  • muc joka
  • spremenjeno uriniranje,
  • nenormalna barva urina, lahko je prisotna kri,
  • Spremembe v načinu uriniranja, na primer v stanovanju, izven WC zabojčka, na neobičajna mesta
  • večkratni neuspešni poskusi uriniranja,
  • prekomerno napenjanje ali
  • uriniranje samo po kapljicah
  • Spremembe v obnašanju, kot so nemir, razdražljivost, skrivanje, odklanjane hrane.
  • spremenjena drža pri uriniranju (ukrivljen hrbet, napete mišice)
  • lizanje področja sečnih izvodil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

Diagnosticiranje FLUTD

A
  • več vzrokov možnih -> več diagnostičnih postopkov
  • merjenje pH urina
  • pregled urina v laboratoriju, kjer se ugotovi prisotnost mikroskopsko majhnih kristalov, njihova oblika in vrsta
  • krvna slika
  • rentgen ali ultrazvok.(vidimo kamne)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

terapiaj urinski kristali?

A
  • ustrezna dietna prehrana.

- vrsta terapije odvisna od vrste kristalov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

Kako mačka prepričaš da več pije?

A
  • konzerve - več vlage

* fontane

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

posledica deficita Mg - prašič

A

Stepping sindrom pri 5 tedenskem pujsku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

zakaj je K esencialni element

za živali?

A
  • vitalno udeležen v nemotenem delovanju živčevja in mišic,
  • v uravnavanju bilance vode in
  • v acidobaznem ravnotežju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

znamaenja pomanjkanja K?

A
  • le izjemoma pojavljajo v praksi in niso
    podrobno raziskana.
  • Večina podatkov je pridobljena na živalih, pri katerih so eksperimentalno povzročili deficit K.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

katera krma vsebuje vleiko K?

A

voluminozna krma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

Do izgube K iz organizma in posledičnih motenj lahko pride kdaj?

A

pri acidozi, stresu in driski.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

presežek K?

A

Presežek K = slabša resorbcija Mg in Na

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
111
Q

> K + veliko beljakovin

A

nastanek gnojnih endometritisov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
112
Q

Pomanjkanje kalija pri jagnjetu

A
  • neješčnost, slabo priraščanje,
  • progresivna otrdelost - zadnje noge, prednje noge, vrat, hrbet -
  • pogin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
113
Q

poamnjaknje K krava

A
  • manjša konzumaciaj obroka
  • okoli 50% manjša prireja mleka/dan
  • pitje vode se je zmanjšalo za 40 %
  • Po osem dni trajajoči K restriktivni prehrani je žival izgubila 109 kg in poginila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
114
Q

‘pomanjkanje K mačka

A

Tetanija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
115
Q

Presežki kalija (

A

• Lahko povzročijo poporodno ohromelost in plodnostne motnje
*ni direktno delovanje, ampak preko resorpcije drugih mineralov

  • Izredno mormo pazit na obdobje pred telitvijo, če ne imamo probleme z popordono ohromelostjo; ker pa večina naših travinj vsebuje več kot 20g na kg suhega travinja (v predporodnem obdobju priporočajo 15-20g) je to zelo težko nadzorovat
    • Rešitev:
  • en del travnika pustimo ne gnojenega,
  • teleči kravi damo nekoliko starejšo krmo –> vsebuje manj kalija;
  • pred telitvijo v obrok vključujemo koruzno silažo in močno krmo
  • krmljenje aninoskih snovi –> pazi tu morš uskaldit obrok, morš gledat tudi na Mg in Ca
  • Intenzivna obdelava tal – pogosto presežki K – zdravstvene težave krav molznic
  • Presežkov se težko znebimo – prodaja živinskih gnojil in s K bogate krme
  • kopičenje K na kmetijskih zemljiščih (krava presežke K izloča s sečom in urinom)
  • Pašna tetanija: posreden vpliv K – zmanjša vsebnost Mg v krmi in resorbcijo v prebavilih – v bistvu pomanjkanje Mg
  • Hipokalcemija (po telitvi): preveč K je eden najpogostejših vzrokov za to obolenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
116
Q

Potrebe po K so pri govedu

A
  • 10-15 g/kg SS,

- zgornja meja je 20 g/kg SS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
117
Q

v akteri krmoi je veliko K?

A

voluminozni krmi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
118
Q

kako je z vsebsotjo K in staranjem krme?

A

Med staranjem krme se vsebnost K zmanjšuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
119
Q

vsebnsot K v krmi:

A

travna silaža > mrva > koruzna silaža

120
Q

rešitve az preprečevanje težav s preveliko vsebnsotjo K v krmi

A
  • pregled and založensotjo tal
  • upoštevamo gnojilni načrt pri gnojenju
  • analiza kalija v krmi
  • -> če ga ej preveč anredimo načrt za korekcijo obrokov pri visoko brejih kravah
121
Q

potrebe krav molnic

A 
v laktaciji: 10g/kg sušnine obroka
lakrrtaciaj vročian: 15g
presušitev, azdnji emsec pred teleitvijo: 6,5g
pred telitvijo: 15-20g
po telitvi: ni omejitev
122
Q

najmanjše vsebkosti K pri katerih ni prizadeta rast travne ruše

A

okoli 15-25 g/kg sušnine

123
Q

slina Na/K

A

lahko jo uporabimo kot relevanten pokazatelj vsebnosti natrija/kalija

124
Q

kje je največ Na?

kje je vleiko Na?

A
  • Največ v telesnih tekočinah = uravnavanje ozmotskega tlaka in metabolizma vode
  • veliko ga je v slini
125
Q

katera krma vsebuje malo Na?

A

paša

126
Q

deficiti Na

A

· Hitrorastoče živali hranjene z koncentrati na bazi žitaric =

127
Q

zakaj Pomen in vlogo Na in kloridov običajno obravnavamo skupaj?

A
  • njihovo delovanje je tesno povezano
  • Oba elementa se nahajata v kuhinjski soli, ki je najpogosteje
    uporabljen, najcenejši in najbolj palatibilen mineralni dodatek v
    prehrani živali
128
Q

kako ej z Na v voluminozni krmi?

A

Vsa voluminozna krma je revna z Na (najmanj ga vsebuje

koruzna silaža

129
Q

kdo vsebuje večje količine NA?

A
  • vsebujejo krmila živalskega izvora (npr. ksotna moka),

- okopavine (krompir,pesa) in njihovi stranski produkti (pesni rezanci).

130
Q

Na v koruzi/pšenici?

A

zelo malo Na

131
Q

Na v žitih/žitaricah

A

malo

132
Q

lizalni kamni

A
  • damo ga kot dodatek natrija
  • različnih barv: pove nam za katero živalsko vrsto in kaj vsebuje (če ni bel, vsebuje še kakšne druge elemente /mg, baker, žveplo../ )

*nekatere živali se jih nočejo dotaknit, pazit je treba da se da te kamne individualno, da vidiš ali to zaužijejo ali ne

133
Q

kej je dovolj kloridov?

A

v sveži in konzervirani voluminozni krmi

134
Q

ali ej v žitih več Na ali kloridov?

A

več kloridov

135
Q

kdo vsebuje najmanj kloriodv in kdo anjveč?

A

Najmanj jih vsebuje koruza, največ pa ječmen.

136
Q

rastlinski belajkoinski koncentrati in kloridi

A

so revni s kloridi in v krmnih
mešanicah z žiti lahko pri perutnini in prašičih privedejo do
pomanjkanja=ampak redko

137
Q

kako odpravimo primanjklaje kloridov in Na?

A

Z dodatkom živalskih beljakovinskih koncentratov in

seveda kuhinjske soli pa primanjkljaje odpravimo.

138
Q

zakaj so opisana opisana le deficitarna stanja v preskrbi z Na.?

A

Ker dejansko ni možnosti, da bi prišlo v praksi do pomanjkanja
kloridov

139
Q

kako ej z rezervaqmi Na in potrebami?

A
  • Rezerve = 0,5 kg = telesne tekočine, vampov sok, podkožje
  • Vzdrževanje = 7 - 8 g Na /dan; 1 l mleka = 0,8 g

• Ob deficitarni prehrani se zmanjšuje izločanje z urinom
•

140
Q

kdo je dober indikator če gre za pomanjkanje Na?

A

urin

141
Q

Deficit Na - klinični znalki

A

lizavost, ( tem živlai pokažejo pomanjkanje mineralov)

142
Q

Kako zračunaš potrebe na dan za konja?

A
  • natrij: 0,02 x telesna masa 9g za 450kg težkega konja

* klor: 0,08 x telesna masa 36g za 450kg težkega konja

143
Q

koliko česa vsebuje žilčka NaCl?

A

vsebuje 9g Na in 14g Cl

144
Q

OCENA PRESKRBLJENOSTI ŽIVALI Z Na NA OSNOVI

PREISKAVE SLINE

A
  • Koliko je Na v krvi nam nič ne pomeni. Moramo vedt koliko je žival res resorbirala. Gledamo urin in slino
  • > 0,1 g/l v urinu normalne specifične teže = ustrezna preskrba
  • 2,5 - 3,0 g / dan

Normalna preskrba z Na
> 3 Na g/1000ml
2,5 K v g/1000ml

  • manj kot je Na, in več kot je K –> slabše je
145
Q

PREVENTIVA POMANJKANJA Na

A

veliko pomanjkanje:
- 100 g NaCl 7 dni zapored

Srednje pomanjkanje =
- 50 g NaCl 7 dni zapored - nato nekaj dni 30 g

Pomanjkanje kloridov =
- redko (30 l mleka = 0,3 - 0,35 % / SS)

146
Q

Pomanjkanje Na pri prašičih…

A
  • se kaže v zmanjšanju prirastka prašičev in v - slabšem izkoriščanju krme
  • lizavost
    • Neelastično podkožje
147
Q

Pomanjkanje Na pri svinjah v laktaciji

A

reprodukcijske in plodnsotne motnje:

-podaljšanja intervala med odstavitvijo prašičkov in pojavom estrusa, in sicer od 6,2 na 12,6 dni.

148
Q

Pomanjkanje Na pri nesnicah….

A
  • manjši nesnosti, jajca so lažja, kokoši hujšajo in
  • so podvržene kanibalizmu
  • kljuvajo se
  • to se dogaja tudi pri pomanjkanju aminokislin
149
Q

toksičnostg soli in perutnin

A

-Kure zelo občutljive na zastrupitev s soljo
- Do motenj pogosto prihaja zaradi precej ozkega razmerja med
fiziološko potrebno in škodljivo količino soli v krmi

– Večja količina soli –> spijejo več vode –> izločajo več vodenih iztrebkov –> nastilj rata vlažen –> to se prijema na okončine, ne gibljejo se , čepijo–> dermatitisi na prsnem delu (gospodarska škoda)

  • Čeprav so bila ugotovljena tipična znamenja zastrupitve s soljo
    (zmanjšana nesnost, večji pogin) pri razmeroma veliki vsebnosti
    (2 %) soli v krmi, jo je potrebno dodati le toliko, da omogoči
    optimalno rast in nesnost perutnine
150
Q

normalan rast in ensnost pri perutnini - acidobazno ravnotežje

A
  • zelo pomembna razlika med vsoto elementov Na in K ter kloridi v krmi
  • Osnovna naloga ionov Na+, K+ in Cl- je poleg ostalega tudi ohranitev normalnega acidobaznega ravnotežja v krvi.
  • Če prevladujejo kationi Na in K, je acidobazno ravnotežje
    pomaknjeno proti alkalni strani, če prevladujejo anioni,
    predvsem kloridi, pa proti kisli strani.

• Mineralna sestava krme torej lahko bistveno vpliva na acidobazno stanje organizma.

  • Za ohranitev acidobaznega ravnotežja in optimalni prirastek
    piščancev mora v krmi znašati razlika med potencialnimi
    kationi in anioni okoli 250 mekv/kg.
  • če se zamnjša nastane acidoza
  • pri večjih vrednostih pa alkaloza v krvi
    –> posledica: presnovne motnje: manjše ali
    večje zaostajanje v rasti.
151
Q

Regulacija kislinsko bazičnega ravnotežja

A
  • prehrana presnova
  • krvni puferski sisitmei
  • kosti, vezivna tekočinal, medcelični prostor
  • Pri učinkovitem vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igra
    dnevna prehrana izredno pomembno vlogo, saj lahko vsebuje snovi,
    ki zakisljujejo, t.j. povzročajo sproščanje še večjih količin kislin ali pa
    hranilne snovi, ki delujejo bazično.
  • Pri ekstremnih naporih se poruši acidobazno ravnotežje
  • Nastane mlečna kislina, ki vpliva na zakisanje organizma
  • Velike fizične obremenitve pod anaerobnimi pogoji vodijo do
    kopičenja velikih količin mlečne kisline, ki zlasti pri nepravilno
    prehranjenih in premalo treniranih športnikih predstavlja veliko
    obremenitev za kislinsko-bazično ravnotežje
  • Pri dalj trajajočih naporih=
    povečana izguba elektrolitov in
    mineralnih snovi s potenjem in nabiranjem mlečne kisline, ki povzroči spremembe v mišičnih celicah in zmanjšano
    kontraktilno sposobnost mišičnih vlaken.
152
Q

Sposobnost kislega ali bazičnega učinkovanja hranilnih snovi je
odvisna od

A
  • njihove kemične sestave
  • Velik vir kisline = živalske
    beljakovinah oz. aminokisline, ki vsebujejo žveplo
    *pri prebavi se sprošča velika količina žveplene kisline, ki predstavlja veliko
    obremenitev organizma s kislinami, poleg fosfatov in kloridov, ki
    prispevajo k nastanku fosforjeve in klorovodikove kisline.
153
Q

ŠPORTNI KONJI, DELOVNI PSI, molznice - acidobazno ravnozežje

A

Poznamo pripravke, ki jih damo po končanem naporu, da čim hitreje vzpostavimo normalno acidobazno ravnotežje

154
Q

Določanje kislinsko-bazičnega ravnotežja pri konjih in ovrednotenje
pri različnih režimih prehrane

A
  • problem: preiskave omejene samo na določanje pH statusa krvi v urgentnih kliničnih primerih,
  • vsa metodologija
    določanja kislinsko bazičnega ravnotežja omejena na plinsko analizo krvi
    in določanje pH vrednosti urina.
  • S stališča prehrane obstajajo posamezne raziskave določanja kislinsko
    bazičnega ravnotežja s pomočjo analiz urina in določanja KAB (kationsko
    anionskega ravnotežja) v hrani
155
Q

REGULACIJA ACIDOBAZNEGA RAVNOTEŽJA IN RAVNI IONOV PRI

TELESNEM NAPORU S POSEBNIM OZIROM NA KONJE

A
  • Pri telesnih obremenitvah (športu) nastala acidoza znotraj in
    zunaj celičnega prostora zahteva številne fiziološke prilagoditve za
    uravnoteženje acidobaznega sistema na fiziološki nivo, ki je značilen za
    mirovanje.
  • pomembna je dinamiko ionov znotraj (eritrociti, mišična celica) in zunaj celice (plazma
  • Prehajanje ionov in ogljikovega dioksida
    (CO2) med mišicami in plazmo ter odstranjevanje CO2 z dihanjem igrata
    pomembno vlogo pri ohranjanju acidobaznega ravnotežja
  • Acidozo oz. povečano koncentracijo vodika ([H+]) v skeletni mišici povzroči znižanje razlike v koncentraciji močnih ionov (SID). SID se zniža:
    *zaradi povečane koncentracije laktata (La-) *in znižane koncentracije kalija (K+) v mišici.
  • Preveliko povečanje [H+] v mišici pri obremenitvah pa se
    ublaži:
  • z zmanjšanjem koncentracije kreatin fosfata (CrP2-) in
    *z manjšo spremembo navidezne ravnotežnostne konstante (KA) šibkih kislin.

odprava acidoze
- Prehod La- in CO2 iz mišice v vensko kri ter - porast K+ v mišicah po prenehanju obremenitve prispevajo k odpravi acidoze
. - Koncentracija CrP2- se obnovi,
- KA pa se vrne na svojo izhodiščno vrednost

156
Q

žveplo

A
  • pomembna sestavina v prehrani živih
    bitij, saj esencialno ak METIONIN vsebuje žveplo
  • številne tkivne beljakovine
    vsebujejo od 0,5 do 2 % tega elementa.
  • Beljakovine tkiv=tudi
    aminokisline z žveplom, kot so cistin, cistein in taurin (esencialen je za mačko), ki pa se lahko tvorijo iz metionina.
157
Q

žveplo in prežvekovalci

A

Zadostna količina žvepla v vampu prežvekovalcev potrebna za
optimalno razmnoževanje mikroorganizmov oziroma za sintezo
lastnih beljakovin,

  • uporabo anorganskega žvepla v prireji
    prežvekovalcev.
  • Ker je žveplo cenejše kot visokovredne beljakovine (z zadostno
    količino metionina)
158
Q

kej ej največ žvepla?

kdo je še bogat z njim?

A
  • v perni moki in ogrščičnih tropinah
  • Z njim so bogate tudi križnice - krmni ohrovt, repa, koleraba
    ter sojine tropine, bombažne tropine in lanene tropine.
  • Veliko žvepla vsebujejo volna in dlaka ter roževina, ki so
    bogate s keratinom
159
Q

izkoristek žvepla je odvisen od

A
  • od dejavnikov, ki vplivajo na sintezo beljakovin v vampu.

- Bolj je odvisen od razmerja med žveplom in dušikom kot pa od količine samega žvepla.

160
Q

kdo še vsebuje žveplo?

A

hormoni (inzulin, oksitocin),

vitamini (tiamin, biotin),

161
Q

pomanjkanje žvepla prežvekovalci

A
  • poslabša procese fermentacije krme in

sintezo mikrobnih beljakovin v predželodcih

162
Q

znamenja pomanjkanja žvepla

A
  • niso specifična, ampak so
    podobna kot pri drugih deficitih, ki zmanjšajo mikrobno aktivnost
    v vampu.
163
Q

primanjkovanje žvepla v voluminozni krmi

A
  • slabši apetita živali in slabše prebavljivosti celuloze.
  • Rast je upočasnjena,
  • volna in dlaka pa odpadata
164
Q

voluminozna krma in ostareanje rasltin

A
  • V vseh sistemih reje na voluminozni krmi se poveča nevarnost
    pomanjkanja žvepla (hkrati z drugimi deficiti – energije,
    beljakovin, fosforja), ko rastline ostarijo.
165
Q

kdaj lahko priamnkuje pomanjkanje S?

A
  • ostarela voluminozna krma
  • kadar krmijo veliko
    ogljikohidratnih koncentratov in obrok uravnajo z neproteinskim
    dušikom.
    —> vedno ej potrebno dodati še žveplo
166
Q

pri akteir živ. vrsti mora obrok vsebovati anjveč žvepla?

A
  • obrok za ovce, proizvajalke
    volne, in angora koze.
  • živali pri akterih se tretirajo kožne spremembe
  • živali, ki imajo težave s praklji, kopiti
167
Q

perna moka

A
  • pridobiva iz perja

- vsebuej veliko dušika

168
Q

toksičnsot žvepla

A
  • Absorbirani sulfidi utegnejo imeti škodljive učinke tudi na
    centralni živčni sistem, kjer povzročijo v možganih telet in jagnjet
    podobne spremembe, kot so tiste, ki nastanejo zaradi
    pomanjkanja vitamina B1 -tiamin (cerebrokortikalna nekroza).
  • Večje količine žvepla v daljšem časovnem obdobju (voda ali
    krma) lahko privedejo tudi do slabšega izkoristka in deficita
    bakra, ki se veže na sulfide
  • Škodljivo delujejo tudi nekatere organske žveplove spojine.
    Najbolj poznana je s-metilcisteinsulfoksid (je v križnicah), ki povzroči anemijo, a samo pri prežvekovalcih (morjo bit zato prehrambne omejitve za kri)
169
Q

kateri mikroelementi sos sestavni del encimov?

A 
železo
baker
cikn
molbiden
mangan
kobalt
170
Q

POTREBE PO MIKROELEMENTIH PRI ŽIVALIH

A
  • Orientacijski vpogled v potrebe na osnovi količine v telesu
  • Zaradi specifične funkcije in hitrosti izločanja ti podatki niso realni
  • Dejanske potrebe na osnovi dolgotrajnih bilančnih poskusov =
    vpogled resorbcijo, izločanje, reabsorbcijo, medsebojni sinergizem - antagonizem
  • Na osnovi praktičnih izkušenj na deficitarnih področjih
171
Q

kaj voliva na potrebe po mikroelementih?

A 
zaloge, 
optimalna proizvodnja,
 normalna reprodukcija in
zdravje, 
vrsta živali, pasma, starost, spol,
 proizvodnja,
 sestava obroka
172
Q

PREMAJHNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI

A

• PRIMARNI DEFICIT =

  • neustrezna preskrba s hrano in vodo

• SEKUNDARNI DEFICIT =
- negativni dejavniki preprečujejo
izkoristek normalne količine v obroku (>Mo, Ca in sulfatov =

173
Q

DEFICITARNA PRESKRBA = 4 FAZE

A
  1. Praznjenje zalog
  2. Mejno pomanjkanje
  3. Začetek funkcionalnih motenj
  4. Pojav kliničnih motenj - bolezni
174
Q

PREOBILNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI

A

· Prevelika količina v hrani ali vodi = možnost intoksikacij
· Preobilna preskrba aktualna tudi v praksi
· Intoksikacije najpogostejše pri elementih kjer je razpon med fiziološko in
toksično količino majhen = Cu, Se

175
Q

PREOBILNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI - vzroki

A
  1. Napake pri sestavi krmnih mešanic in mineralnih dodatkov

2. Prevelika vsebnost v voluminozni krmi ali surovinah za izdelavo krmnih mešanic

176
Q

železo

A
  • Sestavni del Hb, citokromov in encimov – katalaze
    = prenos kisika - oksidacijski procesi v tkivih

· Resorbcija večinoma v duodenumu - odvisna od:
starosti, statusa organizma, oblike spojine, drugih metalov

· Pri mladih resorbcija boljša; boljša resorbcija fero spojin
· Slabša resorbcija = dvovalentni metali Cu, Mn, Zn, Cd (toksičen metal)
= zasedanje mesta vezave v mukozi črevesja

177
Q

Cu/Fe

A
  • Baker in železo zelo povezana elementa

· Cu - ključna vloga pri izkoristku Fe = ceruloplazmin
= sproščanje Fe iz feritina v mukozi in jetrnem parenhimu in
vezava na transferin

178
Q

veliko Fe

A

tekmuje z drugimi dvovalentnimi metali

179
Q

poamnjkanje Fe

A

anemije, hemoglobin

180
Q

ali krma praviloma vsebuje dovolje Fe?

A

da

181
Q

starejše živlai in obolenja v povezavvi s Fe

A

starejše živali slaba reabsorpcija

· Starejše živali ne zbolijo zaradi primarnega pomanjkanja
·Možna sekundarna pomanjkanja = želodčno črevesni
zajedalci

182
Q

probem parazitoze - kdo predvsem?

A

mali prežvekovalci (ovce in koze)

183
Q

kdja ej značile deficit Fe pri mladih živlaih?

A

· Deficiti značilni za mlade živali krmljene le z mlekom
*Ko so živali dovolj stare za odstavitev in zauživanje druge hrane, morajo preiti na drugo hrano da en pride do pomanjkanja železa, en smejo ostati na mleku, ker drugače pride do deficita Fe

  • Količine v kolostrumu in mleku ni mogoče povečati z Fe v krmi
    ·Možnost le z kompleksnimi spojinami Fe z beljakovinami
184
Q

V praksi največja pomanjkanja pri mladičjih…?

rešitev?

A

pršaičkih

  • nekaj dni po rojstvu se jim aplicira železo z inkecijo (stegenska mišica, vratna mišica) , per oralno (s pasto)
  • v naravi dobijo Fe s tal - ližejo zemljo, gnezda
185
Q

Pomanjkanje železa pri pujskih

A
  • značilni znaki anemije so slab
    apetit, nagubana koža ter bledikavost okrog oči, ušes in rilca

-· Klinična znamenja spremlja hipokromna normocitarna anemija
= normalne vrednosti (10-12g/100ml Hb) - 25%

·

186
Q

kaj vse naredoimo s prašički po rojstvu?

A

odščipnemo rep, cepimo, damo železo, uredimo parklje.

187
Q

Anemija kot simptom se lahko pojavi pri pomanjkanju !!!!

A
  • železa
  • bakra
  • kobalta
  • mangana
  • vit. A
  • vit. B12
  • esencialne AK
188
Q

Zastrupitve z železom

A
  • Železo je citotoksično zaradi velikega redoks potenciala, kar omogoča tvorbo prostih radikalov.
  • Presežek zalog železa v telesnih tkivih lahko povzroči poškodbe celičnih membran.

• Učinki so odvisni:
* od antioksidativnega statusa živali,
*zlasti od preskrbljenosti z vitaminom E. Pomanjkanje tega vitamina
poveča nevarnost zastrupitev z železom.

189
Q

baker

A

· Neobhoden za rast - pomanjkanje = motnje pri vseh vrstah živali,
posebej pomembno pri prežvekovalcih

· Sestavni del mnogih encimov - citokrom oksidaza, ceruloplazmin

·

190
Q

potrebe po bakru

A

govedo = 8 - 10 mg/kg SS;

prašiči, perutnina, mačke, psi = 5 mg /kg SS

191
Q

katera voluminozna krma je najbolj revna z bakrom?

A

krouzna silaža

krmni ohrovt

192
Q

vrednost bakra v žitih?

A

• Podobne vrednosti kot v koruzi= tudi v drugih žitih.

193
Q

¸kje je malo bakra?, kje ga je malo več?

A

Ribja moka, mesno-kostna moka in mleko + njihovi stranski proizvodi
vsebujejo malo bakra, nekoliko več pa ga je v oljnih tropinah.

194
Q

pokritje potreb po bakru pri prežvekovalcih ej dovisno od?

A

od stopnje absorptivnosti bakra

absorptivnsot je odvisna od hkratnega sproščanja bbakra in njegovih antagonistov – molibdata, sulfida in železa
(Fe2+) v vampu. !!!

195
Q

pri akterih žialih ej Absorpcija bakra najslabša

A

pri živalih na paši

• V običajnih travnih silažah je znašala povprečna babsorptivnost bakra pri ovcah 4,9 %.
• Pri ovcah, ki so se pasle na travi z majhno vsebnostjo molibdena - 1,4 do 2,5 % absorbcija.
• Če pa trava vsebuje več molibdena in drugih snovi, ki
zavirajo absorpcijo, se je ta zmanjšala pod 1 %.

196
Q

Na absorpcijo bakra iz silaž iam kdo učinek?

A

ima žveplo večji negativni

učinek; vpliv molibdena pa je manjši

197
Q

katera 2 mikroelementa sta najpomembnejša?

A

baker

cink

198
Q

kako ej s križnicami (npr. ohrovt) in vsebnsotjo mikroelementov?

A

imajo dovolj žvepla, ni pa dovolj Fe

199
Q

absorptivnost bakra v senu

A

relativno velika (7,3 %).

200
Q

kaj psolabša preskrbljenost goved z abkrom?

kaj je treba upoštevat?

A
  • večja vsebnost molibdena in žvepla
  • presežek železa v krmi.
  • Največji pomen pri nastanku pomanjkanja pripisujejo tvorbi netopnih spojin bakrovih tiomolibdatov (CuMoS4) v vampu,
    ki se ne morejo izkoristiti.

–> Zaradi tega je potrebno pri uporabi z zemljo kontaminirane
silaže ali paše upoštevati, da pride do manjše absorpcije
bakra.

201
Q

Primarno pomanjkanje CU

A

tla in krmne rastline so revne s to prvino

202
Q

Sekundarno pomanjkanje Cu pri govedu in ovcah

A
  • zaradi večje količine Mo, S in Fe v krmi.

*Molibden, beljakovine z aminokislinama cistinom in metioninom,
ki vsebujeta žveplo, in tudi drugače vezano žveplo motijo absorpcijo bakra.

203
Q

vnso zemlje v silo

A
  • kvarjenje silaže

* vnašanje železa –> slabše izkoriščanje bakra

204
Q

intenziviranjem govedorejske proizvodnje in uvedba pašnokošnega sistema - posledica na Cu?
predvsem pri akterih državah je to že dolgoleten problem?
rešitev?

A
  • nevarnost za nastanek pomanjkanja
    bakra.
  • Hipokuproze se pojavijo običajno na
    paši, ko se porabijo rezerve bakra iz zalog.
  • nizozemska, anglija

– Če živali ne oskrbimo z bakrom, se stanje popravi šele v hlevski
reji, ko dobivajo konzervirano krmo.

205
Q

baker ej nujno potreben za?

A
  • za normalno rast in reprodukcijo,
  • razvoj kosti in vezivnega tkiva ter
  • pigmentacijo dlake in volne.
  • za eritropoezo=vpleten predvsem kot
    ceruloplazmin v procese pri absorpciji in mobilizaciji železa iz tkiv ter pri sintezi hemoglobina.
206
Q

Cu v mleku različnih živ. vrst

A
  • Kravje mleko vsebuje malo (0,15 mg/l),
  • mleko svinj pa veliko (0,75 mg/l) bakra
    • hitra rast prašičkov med kratkim obdobjem laktacije.
207
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA

A
  • Depigmentacija dlake
  • Anemija
  • Neonatalne in druge ataksije
  • Kardiovaskularne motnje
  • Motnje v plodnosti
  • Diareje goveda na Cu deficetarni paši
  • Sprememba na kosteh
  • Mesojedi: ponavaid pomanjkanje bakra ni poznano
208
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Depigmentacija dlake

A
  • prvo znamenje pomanjkanja
  • sive dlake okoli oči, neenakomerna debelina in trdnost dlake, volne
  • črna ovca (tudi pri
209
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Anemija

A
  • hudo pomanjkanje
  • serumski Cu = 10 - 20 μg/100ml
  • (normalno 80 - 120 μg/100ml)
  • Cu = ceruloplazmin = resorbcija + mobilizacija Fe iz zalog
    = tvorba FeIII transferina iz feritina = tvorba eritrocitov
210
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Neonatalne in druge ataksije

A
  • novorojene živali nekoordinirano
    gibanje=takoj po porodu ali kasneje
  • Najpogosteje se bolezen opazi že takoj po porodu s primarnimi poškodbami v
    možganih, ko jagnjeta zbolijo in večinoma poginejo.
  • Pri zapozneli obliki bolezni=nekaj tednov po rojstvu=so poškodbe po navadi v
    hrbtenjači.
  • Značilno je nekoordinirano gibanje zadnjih okončin, trda, opotekajoča se hoja in
    zibanje zadnjega dela telesa. Nastane verjetno zaradi aplazije mielinske ovojnice
    in degeneracije motornih nevronov v možganih in hrbtenjači.
  • Poškodbe so ireverzibilne in lahko nastanejo že 6 tednov pred porodom ali v
    poznejših obdobjih.
  • Ataksijo lahko preprečimo z dodatkom bakra brejim ovcam,
211
Q

kako preprečimo ataksijo?

A

dodatek bakra brejim ovcam

212
Q

kako alhko sprožimo ataksijo?

A
  • krmljenje z amjhnimi količinami bakra

- krmi dodamo večje količine molbidena in žvepla

213
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA Kardiovaskularne motnje

A
  • posledice degeneracije miokarda
  • fibrozno tkivo + degeneracija ostenja aorte = nenadna smrt;
  • samo goveda (eksperimentalno perutnina, prašiči), Purani.
214
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Motnje v plodnosti

A

kasnejši pojav estrusa, abortusi, mrtva teleta

(bistvo je >Mo in ne

215
Q

KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Spremembe na kosteh

A

pri prašičih = zmanjšana funkcija

osteoblastov in encimov =

216
Q

deficiti abkra pri mesojedih

A
  • potrebe relativno nizke in če ni nesorazmerij med sledovnimi
    minerali deficiti niso poznani
  • poznan primer pomanjkanja Cu pri mačkah, ki jih hranijo s kravjim
    mlekom: depigmentacija, izguba dlake, v resnih primerih tudi deformacije nog
  • Siva obarvanost dlake – posledica skromne preskrbe mačjih
    mladičev z bakrom
217
Q

Dedna akumulacija bakra

A

• Pri Bedlington terjerju, west highland terierju, dobermanu,
koker španijelu se lahko Cu nabira v jetrih.

• Vzrok je okvara gena, ki kodira protein za transport bakra =
bolezen podobna človeški Wilson disease.

• Ko koncentracija v jetrih doseže 2000 mg/kg SS, se začne centrolobularni hepatitis.

• Simptomi podobni parkinsonovi bolezni, naslage Cu v očeh
(človeški Kayser-Fleischer obroč) in raven ceruloplazmina v krvi pade pod kritično mejo
.
• Živali morajo dobivati dieto z malo Cu vse življenje (ne dajemo jeter, ledvic, drobovine).

218
Q

deficit bakra krava

A
  1. malo bakra, veliak vsebnost molbidena v obroku
    * deficit bakra
    * depigmentaciaj dlake

2- malo bakra, veliko Fe v obroku
*ni kliničnih znakov deficita

219
Q

Posledice pomanjkanja bakra pri pujsku

A

zmanjšana funkcija
osteoblastov in encimov, slaba izgradnja kolagena, slaba rast
in trdnost kosti ter sklepov

220
Q

Posledice 4 tedenske deficitarne prehrane

(

A

slaba rast, depigmentacija in neoperjenost

221
Q

Vsebnost bakra v krmi in pomen vi diagnsotiki

A

nima v diagnostiki večjega pomena, če
ne določimo tudi količine antagonistov ter razmerja med njimi in
bakrom.

222
Q

preventiva pred deficitom bakra

A

Pašniki - 5 do 7 kg CuSO4/ha zadošča za 3 - 4 leta; lizalni kamni

· Bakrovi preparati na deficitarnih področjih - depo = 1 mesec

· Dnevno tretiranje le ob driskah in > 5 ppm Mo v obroku

· Želatinozne kapsule CuO2 = počasno izkoriščanje Cu v vampu

· Dodajanje Cu v krmne (20 ppm) in mineralne mešanice (400 ppm)

223
Q

ZASTRUPITVE Z BAKROM

A

· Akutne zastrupitve = škropiva = bruhanje + driska, nblato sluzavo - zeleno obarvano

· Kronične zastrupitve = ekcematozne + papulozne spremembe na koži, motnje v rasti dlake = bolj pogoste

· Nevarne prevelike količine v krmnih in mineralnih mešanicah

· Ovce bolj občutljive - gnojenje travnikov z gnojevko prašičev
(Cu kot stimulator) = zastrupitev = > 40 ppm Cu v krmi

· Prašiči odporni - zastrupitev > 400 ppm; uporaba 200 ppm
Cu za stimulacijo rasti = v obroku vsaj 150 ppm Zn in Fe

224
Q

baker in cink kot stimulatorja rasti

A
  • Baker in cink sta se dolgo časa uporablja kot situmualtorja rasti
    *dobro vplivala na črevesno floro in prirast
    *prepovedano: predoziranja z bakrom in cinkom –> to se izloča z iztrebki –>
    onasneževanje okolja če s tem gnojimo
  • npr. prašičem se je dajal Cu za stimualcijo rasti , v obroku mora biti vsaj 150 ppm Zn in Fe
225
Q

kaj ej ppm?

A
  • Ppm= miligram na kg krme
226
Q

cink

A

· Poleg Fe v telesu največ med sledovnimi prvinami = 0,003%

· Vsa tkiva, veliko v: celična jedra, jetra, koža, spolni organi

· Sestavni del mnogih encimov - dehidrogenaza, alkalna fosfataza
= vloga v sintezi nukleinskih kislin in presnovi proteinov

· Pomemben pri presnovi hormonov hipofize in spolnih hormonov

227
Q

poamnjkanje cinka

A

-Pomanjkanje vpliva na vse, ker ga najdmeo v celičnih jedrih
¸- prizadetost najaktivnejših - hitro množečih celic, –>
prvenstveno motnje v rasti in reprodukciji živali

228
Q

presežki cinka?

A

ob normalni prehrani zelo redki

229
Q

pomanjkanje cinka kužki

A
  • Razpokane blazinice, dermatitisti

* cinkova pasta dobro deluje

230
Q

poamnjaknje cinka ljudje

A
  • kožne spremembe (rdeče lise)

- spremembe na nohtih - > pojavijo se vzdolžne črte

231
Q

potrebe po cinkui

A
  • Potrebe pri večini živalskih vrst identične
  • 40-50 ppm : 40-50 mg/kg SS obroka
  • Mesojedi - ob normalni količini Ca = 60mg/ kg SS obroka
232
Q

kej so deficiti cinka najpogostejši?

A
  • pri prašičih in perutnini

- ugotovljeni tudi pri teletih in odraslih prežvekovalcih

233
Q

povprečen vrednsoti Zn v krmi?

A
  • Vsebnost cinka v krmilih odvisno od tega na kakšnih tleh raste
  • glede na vrsto krme se bistveno ne
    razlikujejo,
  • najmanjše so v koruzni silaži
  • Cinka je največ v zunanjem sloju žit oziroma v stranskih produktih mlevske industrije.
  • Precej cinka vsebujejo oljne tropine, še več pa ga je v beljakovinskih koncentratih živalskega izvora.
  • ostrige vsebuejjo vleiko cinka
234
Q

niahnje cinak v voluminozni krmi?

A

veliko

235
Q

absorpcija cinka

A
  • Absorpcija cinka iz žit in njihovih stranskih produktov pri prašičih
    in perutnini=okoli 60%,
  • absorpciaj cinka iz rastlinskih beljakovinskih koncentratov pa 70-80%.
  • • Vzrok majhne absorptivnosti je prisotnost fitatov, ki tvorijo s cinkom komplekse, ki se ne morejo absorbirati
  • • Na obseg absorpcije močno vpliva tudi raven Ca=pri večjih
    količinah Ca v obroku
236
Q

absorbciaj cinak pri prežvekovalcih

A

Pri prežvekovalcih opisanih težav pri absorpciji Zn niso ugotovili=v vampu pride do razgraditve fitatov=nemotena absorbcija Zn.

237
Q

Baker: cink: mangan -

A
  • pomembno je pravo razmerje
  • obrok za konje: 1:3:3 ali 1:5:5
  • težava če imamo v takem obroku preveč železa –> Razpokana kopita, tanka kopita, koža
  • če je v pašniku preveč železa ; moraš omejit ta del pašnika oz. omejit čas paše
238
Q

Klinična znamenja pomanjkanja cinka

A
  • razmeroma hiter padec
    serumskega cinka pri vseh vrstah gospodarskih živali
  • Če se deficitarno stanje nadaljuje, se zmanjša vsebnost cinka
    skoraj v vseh organih, najbolj pa v kosteh, dlaki, volni in perju.

pomanjkanje cinak se pri vseh živ. vrstah kaže v:

  • v slabem apetitu,
  • izredno močen vpliv na zamnjšanej apetita –> kaže na ključno vlogo cinka pri razmnoževanju celic.
  • manjšem prirastku ali prenehanju rasti,
  • slabšem izkoriščanju krme,
  • poškodbi kože,
  • spremembah na dlaki (Izguba dlake in lezije kože) , volni, roževini in perju,
  • slabša kvaliteta semenčic. (pazi pri plemenjakih, da iamjo dovolj cinka)
  • fisure in hrastavost nog pri obolelih kokoših
239
Q

Običajna krma za prašiče in perutnino / Zn

A
  • je revna s cinkom, zato

ga je potrebno redno dodajati.

240
Q

kej anstanejo anjpogosteje deficiti ZN?

A

Najpogosteje nastanejo deficiti na obrokih, ki so bogati s Ca in Cu,
*zlasti če je Cu uporabljen kot pospeševalec rasti.

241
Q

Malabsorbcija Zn

A

• Avtosomalna, recesivna genetska napaka bulmastifov se kaže kot letalna akrodematoza.
- Praktično ni resorbcije Zn.
- Pri starosti 10 tednov nehajo rast in se razvije resna parakeratoza (sprememba na koži)primarno
na nosu in na koncu nog,
- Pioderma, ker je imunski sistem oslabljen,
- pogin pri 7 mesecih.

• Delna nezmožnost resorbcije
- haskiji in aljaški malamuti,
samojedi, manj pri danski dogi in dobermanu.
- nepravilno poroženevanje (spremembe okoli smrčka, ustnih kotičkov, oči)

242
Q

kobalt

A

· Pomembnejši pri prežvekovalcih = vloga v energetskem metabolizmu
· Količina majhna - v telesu goveda = 0,6 g Co
· Vpliva na rast vampovih mikroorganizmov in sintezo vit B12

· Neprežvekovalci manjše potrebe - motnje vezane na vit B12
= nezmožnost sinteze v zadostnih količinah

· Pomanjkanje živali pokrivajo s koprofagijo

243
Q

pomanjaknje kobalta

A

• Do pomanjkanja kobalta prihaja po navadi pri prežvekovalcih na paši na deficitarnih področjih v številnih državah= najbolj
dovzetne so ovce

• Hude motnje na močno deficitarnih področjih

• Še obsežnejša pa so področja, kjer prihaja do milejšega pomanjkanja, ki ga je težko opaziti in prizadene le
najobčutljivejše živali=predvsem jagnjeta moškega spola

244
Q

Pomanjkanje kobalta in vit B12 pri živalih - znaki

A
  • groba dlaka in
  • dermatitis,
  • zaostajanje v rasti
245
Q

mangan

A
  • nujno potreben za rast in plodnost
    laboratorijskih živali.
  • dodatek Mn prepreči nastanek peroze (deformirane okončine) in s prehrano povzročene hondrodistrofije pri perutnini.
  • Številna tkiva vsebujejo Mn v zelo majhnih koncentracijah in je
    nujno potreben za normalen razvoj kosti in za nemoten potek
    reprodukcije moških in ženskih živali.
  • hujše pomanjkanje Mn zmanjša imunsko odzivnost organizmov in prizadene CŽS.
  • premalo mangana -> Migrene - dobro pazit na vsebnost mangana v obroku (mango, papaja, tropsko sadje, vsebuje veliko mangana)

· Aktivira številne zelo različne encime. Pomembni v:

  • sintezi mukopolisaharidov hrustanca in
  • metabolizmu OH

· Se slabo resorbira (žita, fitati, SV; anorg. oblika boljše) in izloča
s fecesom; > Ca in Fe =

246
Q

pomanjaknej Mn

A

• Očitnih motenj zaradi pomanjkanja Mn še niso opazili pri prežvekovalcih na paši.
• Večja je verjetnost pomanjkanja pri prežvekovalcih, ki so
krmljeni s koruzno silažo in koncentrati na osnovi koruze.

• K pomanjkanju prispeva tudi velika vsebnost fosforja, železa in verjetno tudi kalcija.

247
Q

največje potrebe po manganu pri kateri živlai?

A

perutnina

  • problemi deficita vezani predvsem na te živali
248
Q

pomanjkanja Mn pri piščancih

A
  • peroza

* tibiotarzus piščanca na deficitarni prehrani kratek, odebeljen in zvit

249
Q

kej anjdemo več Mn?

A
  • • Ker je Mn koncentriran v zunanjih slojih žitnih zrn, ga najdemo
    več v otrobih in krmilni moki
250
Q

revnejši z ,Mn so?

A
  • Rastlinski beljakovinski koncentrati (sojine in ogrščične tropine)
  • in koncentrati živalskega izvora
251
Q

DEFICIT MANGANA

A

zmanjšana rast, nalaganje maščobe, nepravilnosti na kosteh, ataksije
pri novorojencih (spremembe v okostenitvi slušnih koščic), motnje v
reprodukciji

· Zmanjšana rast = manjša konzumacija + slab izkoristek krme

· Nepravilnosti na kosteh = prašiči, teleta, ovce = šepanje, ataksija, odebeljeni sklepi, zvite noge = eksperimentalno

· Perutnina = peroza = deformacija tibije, kratke noge, poleganje; hondrodistrofija embrijev = kratke noge in peruti, kljun >
mortalnost

· Vzrok = zmanjšana sinteza mukopolisaharidov = tvorba hrustancev

252
Q

ugotavljenje preskrbljenosti z Mn?

A
  • prežvekovalci: preiskava na vsebnost Mn v krmi
  • monogastričen živali:
    potrebno upoštevati tudi snovi v krmi, ki lahko poslabšajo absorpcijo Mn
253
Q

jod

A

· Celotna količina joda v organizmu goveda znaša 0,2 do 0,4 g
· 50 % v mišicah - 20 - 40 % v ščitnici
· Količinsko v ščitnici - 0,02 - 0,03 % J
–>Koncentracija = 2000 x > kot v ostalih organih

· Fiziološka funkcija = tvorba tireoidnih hormonov = uravnavanje oksidativnih
procesov v celicah

  • Njegovo pomanjkanje. Malo verjetno da ga bomo srečali
  • Z jodirnajem soli smo preprečili vso pomanjkanje joda v preteklosti
    • golšavost pri ljudeh
  • Predoziranje: toksični učinki joda
  • Antitiroidne substance. Preprečujejo da bi se jod v krvi izkoristil
254
Q

HIPOTIREOIDIZEM

A

·

255
Q

priamarno pomanjaknje joda

A

· Na določenih področjih =

256
Q

sekundarno poamnjkanje joda

A

· Vsebnost tireostatičnih snovi v prehrani = glukozinolati – križnice;
cianogeni glukozidi – sudanska trava, tapioka; nitrati in nitriti ter K
= zaviranje presnove J v ščitnici

· Konstitucijski defekti ščitnice = nesposobnost akumulacije in
vgradnje v tiroksin

257
Q

preobilan preskrba z jodom

A

· 90 % J dobijo živali s krmo = značilno nihanje količine v krmi
· Nevarna zlasti pri molznicah = izločanje z mlekom – rezidua
· Kolostrum ga vsebuje 2 do 3 x več kot mleko
· Prevelika količina v obroku nesnic = motnje v nesnosti

258
Q

selen

A

· JE ANTIOKSIDANT
· Se + vit E = zaščita bioloških membran pred oksidativnimi procesi

·Kelatna oblika (selen in cink vežejo na steno kvasov in tako je veliko bolj izkoristljiv)

· Se = komponenta glutation peroksidaze = uničenje peroksidov preden prično delovati na membrane

· Do neke mere sta Se in vit. E med seboj zamenljiva -
*vit E ne more preprečiti eksudativne diateze - 0,05 ppm Se to preprečuje

· Se sestavlja mnoge encime, sodeluje pri sintezi prostaglandinov
in v metabolizmu esencialnih maščobnih kislin

· Skupaj z vit E deluje zaščitno proti vrsti težkih metalov

· Se in vitmain E spodbujata imunski odgovor pri različnih živalskih vrstah

259
Q

Deficit Se ali vit E

A

peroksidacija maščob = uničenje integritete

celice = motnje metabolizma = odpoved delovanja tkiv

260
Q

vitmain E

A

v maščobi topen antioksidant v celičnih membranah

261
Q

· Skupaj z vit E deluje zaščitno proti vrsti težkih metalov - kako?

A
  • Se močno zmanjšuje toksičnost Cd in Hg - vit E manj
  • vit E je močno aktiven proti Ag in As - Se le v visokih dozah
  • vit E deluje proti Pb - Se ne vpliva
262
Q

sE V KRMI

A
  • Vsebnost Se v krmi niha
  • Največ ga je v ribji moki
  • Izgublja se z mlekom
  • S povečanim vnosom se da povečati tudi izločanje z mlekom – poskrbimo za novorojence
263
Q

DEFICIT SELENA- vsi

A

Pri vseh vrstah
= mišična distrofija = Zenkerjeva degeneracija skeletnih in
srčnih mišic = bele strije v mišičnih snopih

264
Q

deficit selena prašič

A

PRAŠIČ:
· Krmljenje nenasičenih in žarkih maščob
· Reja v zaprtih prostorih brez izpusta na pašo = pri hitro rastočih živalih
= prehranska mikroangiopatija = bolezen murvinega srca

265
Q

deficit selena perutnina

A
  • Predvsem piščanci = distrofija pankreasa, eksudativna diateza, prehranska mišična distrofija

· Distrofija pankreasa = def Se = atrofija + deficitu Se ne prevenira

· Prehranska mišična distrofija = def Se + vit E + S aminokislin
= prizadetost M. pectorales = bele strije vidne skozi kožo

266
Q

deficit selena prežvekovalci

A

· Pri novorojenih prežvekovalcih = White muscle disease –WMD
- lahko kongenitalna oblika mišične distrofije = mrtvorojenost
-

267
Q

deficit selena konji

A

· Novorojena žrebeta = WMD - prizadetost vratnih mišic

· Boleče gibanje toraksa - spominja na brohopneumonijo

· Lahko prizadeta muskulatura jezika = onemogočeno sesanje

· Starejše živali - 6 do 12 tednov = nemirna stoja, zanašanje zadka
· Pri odraslih živalih = kronična oblika = anoreksija, mišična slabost,
tahikardija, driskavost

· Patoanatomsko = nekroza masetrov, tricepsov in kvadricepsa,
hipertrofija srčne mišice s sivorumenimi nekrozami in krvavitvami

268
Q

VZROKI ZA VEČJE POTREBE PO SELENU

A

· Osnovna krma in koncentrati z malo Se in vit E

· ko je večja potreba po antioksidantih

· Presuha področja oziroma pašniki =

269
Q

TOKSIČNOST SELENA

A

· Se v preveliki količini povzroča zastrupitev = alkalna bolezen ali blind staggers - slepo opotekanje = krma z 5 - 40 ppm Se

· Akutna zastrupitev največkrat povezana z zauživanjem rastlin, ki akumulirajo
Se - Astragalus racemosus = 100 - 9000 ppm Se,
- kratko gibanje - nato stoja z
nizko glavo in spuščenimi ušesi - smrt

· Subakutna zastrupitev - daljše zauživanje večjih doz Se = slepota, bolečine v
želodcu, slinjenje, škripanje z zobmi, paraliza, težave z dihanjem, smrt

· Kronična zastrupitev - pojavlja se šepavost in boleči, deformirani parklji, kar
preprečuje prehranjevanje in napajanje

270
Q

Ultramikroelementi

A
  • Te snovi so prisotne v krmi v zelo majhnih koncentracijah, potrebe
    živali pa navajamo ponavadi v μg/kg SS obroka.
  • Nimamo normativov koliko bi dali tega na obrok
  • V praksi zaenkrat pomena in učinkov teh elementov še ne
    izkoriščamo.
  • Dokazano je, da je v zrnih žit zelo malo niklja in silicija.
  • Verjetno je, da v krmi, ki jo dobivajo živali, pogosto primanjkuje bora, kroma in litija.
- Do sedaj dokazane posledice pomanjkanja teh snovi:
aluminij
arzen
bor
brom
kadmij
kositer
krom
litij
nikelj
silicij
svinec
vanadij
271
Q

opiši posledice pomanjkanja ultrammikroelementov

A

Aluminij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast

Arzen - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabša, kakovost jajčne lupine

Bor - povezava s funkcijami vitamina D, prizadeta kalcifikacija kosti pri piščancih

Brom - slabša konzumacija, manjša mlečnost, plodnostne
motnje, slabša odpornost mlečne žleze (več
somatskih celic v mleku)

Kadmij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast

Kositer - prizadeta rast

Krom - povezava z inzulinom in presnovo glukoze in glukoneogenezo, manjša mlečnost pri prvesnicah

Litij - farmakološko sredstvo, vključen je v presnovo kalcija, pomemben za strukturo in funkcije celičnih membran in za aktivnost granulocitov, sodeluje pri sintezi
protiteles

Nikelj - slabša rast in razvoj pri piščancih, sodeluje v Krebsovem ciklusu

Silicij - presnova v kostnem tkivu

Svinec - slabša rast in razvoj pri pujskih in piščancih

Vanadij - sodeluje v presnovi joda pri delovanju ščitnice, plodnostne motnje, slabši prirast

272
Q

voda

A
  • hranljiva snov
  • celo najpomembnejša snov za vse oblike življenja.
  • Življenje brez vode ni možno.
  • Sesalci lahko bistveno dlje preživijo brez hrane kot pa brez vode.
    *Če izgubi organizem vso rezervno maščobo in polovico beljakovin,
    še preživi.
    *Če pa izgubi 10 % vode, pomeni to za organizem smrt.
  • čim več SS pojedo živali z obrokom,
    tem več vode potrebujejo.
273
Q

kako dobijo živlai vodo?

A
  • s pitjem,
  • s krmo in
  • v oksidacijskih procesih presnove (metabolna voda).
274
Q

kako s eizloča voda iz organizma?

A

z blatom, sečem, slino, kot vodna para iz

pljuč ob dihanju, skozi kožo z evaporacijo in potenjem ter z mlekom in jajci.

275
Q

Okvirne dnevne potrebe po vodi so:

A
  • krave 50 – 100 litrov
  • goveji pitanci 20 – 60 litrov
  • svinje 12 – 25 litrov
  • prašiči pitanci 6 – 10 litrov
  • kokoši nesnice 240 – 270 mililitrov
276
Q

Potrebe po vodi so odvisne od

A
  • od vrste in kategorije živali,
  • od vrste in intenzivnosti proizvodnje
  • in od lastnosti obroka, ki ga živali
    zauživajo.
  • od prireje živali
277
Q

dejavniki, ki so povezani z regulacijo telesne

temperature in s tem s potrebami po vodi. so ?

A

Temperatura in vlažnost zraka, gibanje zraka (veter, prepih),
izpostavljenost sončnim žarkom in lastnosti tal v okolju, kjer živali
redimo

278
Q

Na 1 kg zaužite SS obroka potrebuje.

iz kje izhajajo te razliek?

A
  • kokoš 2 litra,
  • prašič 2 – 3 litre in
  • govedo 4 – 5 litrov vode.

iz razlik v prebavi in presnovi med živalskimi
vrstami.

279
Q

kakao je s perutnino in izločanejm ,

A

Ptice (operjenost) izločajo skozi kožo malo vode.

280
Q

kako ej s sečom perutnin

A
  • Seč vsebuje pri perutnini malo vode.
  • V seču perutnine se izloča dušik v obliki sečne kisline in ne v obliki sečnine.
  • Sečna kislina je manj toksična kot sečnina, zato ni potrebno, da je
    raztopljena v veliki količini vode.
  • Poleg tega se iz kloake absorbira velika količina vode, ki jo
    perutnina izloča s sečem.
281
Q

prireja žoivlai in potreb apo vodi

A
  • Pri kravah npr. računamo, da potrebujejo za 1 kg mleka 4 – 5 litrov vode.
  • Podobna zakonitost velja tudi pri drugih živalih v laktaciji, v manjši meri pa tudi pri prirastu.
  • Za mleko se potrebuje več vode kot za prirast.
282
Q

kaj izrazito vpliva an potrebe pri vodi ‘pri kokoših?

A
  • NESNOST

* popije večje količine vode, ko je nesnost 100%

283
Q

ali delovne živali potrebujejo več vode?

A
  • ja
  • pri njih se ob mišičnih aktivnostih sprošča veliko toplote, potrebujejo več vode, ker veliko vode porabljajo za ohlajanje organizma (pospešeno dihanje, potenje).
284
Q

kako ej z vsebnsotjo vode v krmih?

A

Različna krmila vsebujejo različne količine vode:

  • koreni in gomolji > 90 %
  • zelena krma 75 – 85 %
  • silaža 50 – 80 %
  • seno 12 – 15 %
  • žita 10 – 13 %
285
Q

kdaj je več vode v zelenih rastlianh?

A

Zjutraj je v zelenih rastlinah več vode kot zvečer. Jutranja rosa na
listih in pašni ruši in deževnica so pomemben vir vode za živali, ki se
pasejo.

286
Q

posebnost ovc in koz (ne tistih v laktaciji) glede pitja vode iz anpajalnikovv naših razemrah?

A

Ovce in koze (ne živali v laktaciji), ki se pasejo, dobivajo v naših
razmerah s pašo tako velike količ

287
Q

v akterih procesih anstaja veliko vode?

A

V oksidacijskih procesih presnove nastaja veliko vode.

288
Q

mišično tkivo, iz akterega se izkoriščajorezervne belajkovine, koliko % vode vsebuje?

A

75%

289
Q

kaj se dogaja ob izkoriščanju energije iz rezervnih beljakovin (oksidaciaj ak)

A

v mišičnem tkivu vezana voda sprošča in vstopi v

pokrivanje potreb živali po vodi.

290
Q

kako ej z živalmi v hibernaciji?

A

Živali v hibernaciji (zimsko spanje) potrebe po vodi pokrivajo le z
metabolno vodo.

291
Q

kdaj so potrbe po vodi večje?

A

Pri visokih temperaturah v okolju in pri suhem zraku
–> izloči več vode z izdihanim zrakom,
evaporacijo skozi kožo in potenjem.

  • velike razlike med živalskimi vrstami
    *Živali s toplih klimatskih območij ali puščav imajo razvite posebne
    mehanizme za regulacijo telesne temperature oziroma prometa z
    vodo in s tem za zmanjševanje potreb po pitju vode
292
Q

voda - maščobe, SV

A
  • Preobilica maščob in elementov v obroku ima laksativen (odvajalen)
    učinek, zaradi večjega deleža vode v blatu, se je več izloči iz
    organizma.
  • Surova vlaknina (količina in njene lastnosti) vpliva na čas prehoda
    krme skozi prebavila in na reabsorbcijo vode iz debelega črevesja in
    tako vpliva na vsebnost vode v blato.
293
Q

driske in potrebe ‘po vodi

A
  • Vsaka driska povečuje potrebe živali po vodi. Pri tem se z blatom
    izločajo še večje količine rudninskih snovi (endogeni elektroliti), ki
    jih moramo s krmljenjem nadomestiti.
294
Q

aloi je preovbilno potenej problme?

A
  • aj ekr se izloča voda in elektroliti
295
Q

melko in voda

A

Mleko vsebuje velike količine vode (od 67, 87 % - odvisno od živ. vrst)

mleko kunke

296
Q

voda ad libitum? kako to omogočimo?

A

JA!

  • Zato obstajajo primerni napajalniki ali napajalna korita, ki morajo biti
    pravilno nameščeni - pravilniki, koliko mora biti napajalnikov za
    določeno število posameznih vrst živali.
  • Napajalniki so regulirani, da teče ravno prav vode
    *redno je treba previrjat pretok v napajalnikih
  • Higienske zahteve so pri vodi za napajanje enake kot pri vodi za
    pitje.
  • Hišne živali morajo imeti v posodi za napajanje vedno svežo vodo
    (predvsem poleti se voda hitro kvari), ki pa ne sme biti premrzla –
    tako vodo živali nerade pijejo.
297
Q

če je žival žejan je več ali amnj?

A
  • Če so živali žejne tudi manj jedo in tako ne pokrijejo vseh potreb po
    hranilnih snoveh.

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions