FIZIOLOGIJA PREHRANE 3.DELNI IZPIT-PART 2 Flashcards Preview

Veterinary Science > FIZIOLOGIJA PREHRANE 3.DELNI IZPIT-PART 2 > Flashcards

Flashcards in FIZIOLOGIJA PREHRANE 3.DELNI IZPIT-PART 2 Deck (30):
1

OPIŠI BELEGA DIHURJA

- Zveri
- Družina kun
- Izhaja iz evropskega divjega dihurja
- Več teorij o izvoru
- Uporablja za:
*lov na male glodavce, kunce
*krznarska industrija
*medicinske raziskave (influenca, SARS, korona virus..)
*hišni ljubljenček

2

kaj spada v družino kun?

mala
podlasica,
hermelin,
kuna belica,
kuna zlatica,
nerc,
jazbec,
vidra,
rosomah,
beli dihur
evropski dihur
stepski dihur

3

KARAKTERISTIKE PREHRANE
beli dihurji

- Striktni mesojedi
- Rastlinskega izvor hrane ne prebavljajo dobro
- Njihov prebavni sistem je prilagojen za
prebavo hranjivih snovi živalskega izvora.

- Prehrana bogata z beljakovinami in maščobami, ni veliko OH, SV
- Visoko energetska hrana

- Komercialne hrane -
*na trgu jih je kar nekaj , vendar večina slaba
*izbiramol med hranami, ki imajo vsebnost beljakovin višjo od 35% (živalskega porekla), nad 22% in čim manj OH, vlaknin
*lastniki izberejo grain free hrano mačk, dihurjev
* surova hrana (meso+kosti+hrustanci+notranji organi)

- Kuhano meso: s toplotno obdelavo se uničijo nekatere hranljive snovi, lahko pa izničiš nekaj patogenov

- Dodatki: jajca, priboljški…

- Voda na voljo ad libitum - vedno na voljo
- Briketirana hrana dostopna as libitum, isto velja za surovo prehrano 'pri bolnih živalih, drugače surovo hrano da 2x na dan

- Pasja hrana za dihurje ni pomembna - premalo maščob, beljakovin, pomanjkanje taurina, visoka vsebnost rastlinskih sestavin, neprimerna aminokislinska sestava

- Ko sami pripravimo hrano se izogibamo soli, sladkorjem, začimbam, sadju, zelenjavi, kruhu, rižu

4

prebavila beli dihurji

- Prilagojena prebavi hrane živlaskega izvora
- Zversko zobovje
(34 stalnih zob; 6/6I,2/2C,6/6P,2/4M)
- Močan ugriz lahko pregriznejo lobanjo svojega plena (zajci,kunci,maliglodavci,...)
- Enostaven, kratek prebavni trakt
- Enodelen želodec
- enostavno črevesje
- kratko debelo črevo
- Ni cekuma - rast. Snovi ne morejo prebavit, isto za kompleksne OH velja
- Tranzitni čas je 4h
*pogosto hranjenje, iztrebljenje

5

naravna prehrana beli dihurji

- prehrana Po načelu celega plena
*najbolj priporočljiva prehrana
*oponaša prehrano divjih dihurjev
*visok % živalskih beljakovin, malo OH
*Da je Prehrana uravnoteženaje potrebno hraniti s kosi, ki čimbolj oponašaajo sestavo naravnega plena (nikakor ne samo z mesom)

- Ena od variacij je hranjenje s surovo prehrano
*tekom celega tedna probaš uravnotežit prehrano: 5%jetra, 5% ostali notranji organi, 10% srca, 50-75% mesnate kosti, ostalo meso
- Dobro da maš različne izvore beljakovin (piščanec, kunec, jagnjetina..) --> 3je različni viri belajkovin

- Enodnevni piščanci in mlade miške niso uravnotežena prehrana -> razmerje drugačno kot pri odraslih živalih

- Hranjenje s surovo hrano = 2x dnevno
*izjema: dihurji ki imajo težave z regulacijo krvnega sladkorja- tumor izloča preveč inzulina - premalo sladkorja je v krvi

- Dodatek jajc- do 2 tedensko

6

plusi naravne prehrane beli dihur

- Naravno čiščenje zob
- manj patologij, kot pri dihurjih hranjenih z briketirano hrano
- manj iztrebkov
- Daljša živ. Doba

7

minusi naravne prehrane beli dihur

- Hranjenje s komercialno pripravljeno hrano je lažje

- eni lastnik se niso pripravljen izobrazit o primerni sestavi surove prehrane in “nima časa” se s takšno prehrano ukvarjat --> dihurju dela škodo

- Z nepravilno sestavljeni surovo prehrano lahko naredimo več škode kot koristi. Bolje potem da se da kvalitetno briketirano hrano

- Eni lastniki ne želijo hraniti s surovo prehrano

- Možnosti infekcij (salmonela, e.colli, botulizem)

- Kosti lahko predstavljajo nevarnosti
*perforacija prebavil
*tujki
*zaprtje

- Dihur naredi preferenco okusov do 4.meseca starosti --> kasneje je težko zamenjat hrano, ker se dihur že navadi na okus

8

komercialna prehrana beli dihur

- Enostavnejše
- za vse ki se ne morejo/nočejo ukvarjat s surovo hrano
- "najvarnejša" oblika prehrane
- Specialne komercialne hrane za dihurje ? (pri nas ni na voljo nič kar bi zares ustrezalo=
*uporabljamo super Premium hrane brez žitaric za mačke
*ORIJEN (cat and kitten) - biološko ustrezna hrana za mačke brez žitaric, ustvarjena v skladu z načelom celega plena
- Pomembno da če kaj novega probavaš, da znaš brat prehranske etikete

9

prehranski dodatki beli dihur

- Bolj za pocartat, kot resno dodajanje

- Niso potrebni na dnevni bazi, če je prehrana ustrezno sestavljena
- Drugo če gre za bolne živali
*high energy dodatki,
*B kompleks,
*omega-­‐3 m. kisline,
*tavrin,

- neustrezna prehrana: surova- Če dihur ne je kosti/ hrustanca, lahko dodamo Ca

- Posebna obdobja – menjava dlake, breje ali doječe dihurke, staerjši dihurji
(malt pasta, vazelin, večje energetske
potrebe, drugačna sestava hrane)

10

zdravstveni problemi beli dihur

- Izgubljanje teže, če ne more iz hrane izkoristi HS
(vegeterijanska, veganska prehrana, malabsorbcija)
- Redko predebeli
- Problem s kožo, vnetje ušes (okužba z malassezio) slaba kvaliteta dlake
- Kronično vnetje paranalnih žlez
- Tumor trebušne slinavke
* INZULINOM (prehrana s preveč OH vpliva na trebušno slinavko)
- Problemi z zobmi - briketirana hrana ne čisti zob
- Problemi z urogenitalnim traktom : kristali, kamni
- Rahitis, sekundarni hiperparatiriodizem: nepravilno razmerje Ca/P
- eozinofilni gastroenteritis
- kronično vnetje črevesja
- Premalo taurina - problemi s kardiomiopatijami

11

mali sesalci so lahko:

- listojedi (folivori)
◦ Kunci
◦ Činčile
◦ Morski prašički (budre)

- semenojedi (granivori)
◦ Hrčki, gerbili (puščavski skakač), miš
◦ Deloma žužkojedi

- vsejedi (omnivori)
◦ Podgana

- mesojedi (karnivori)
◦ Dihurji

12

Zakaj je pomembno poznati značilnosti in potrebe kuncev?

- Domači ljubljenčki – neizkušeni lastniki pridejo k veterinarju po nasvete in zdravljenje

- Tekmovalni kunci – preskakovanje zaprek (vedno bolj popularno!)

- Laboratorijski – za znanstvene namene

- Reja za meso – zelo cenjeno, večinoma baterijska reja

13

Dva najpomembnejša dejavnika za preprečevanje bolezni pri kuncih

◦Ustrezna nastanitev

◦Ustrezna prehrana
-Specifičnost prebavnega sistema
-Osnovne značilnosti njihovih prehranskih zahtev
-Napake v prehrani

14

kaj jedeo kunci?

SPADAJO MED LISTOJEDE
- jedo lisnate rastline, trave, korenine, ne jedo pa semen in ži

15

razlika med doamčim kuncem in poljskim zajcom

telesna velikost:
-DK: odvisno od pasme(male, pritlikave, sredjne, orjaške=) od 20-40cm
-PZ: 40-60cm

telesna teža:
-DK:od 0,7-5kg (odvisno od pasme
-PZ: okoli 5kg

dolžina ušes:
-DK: kratka ušesa
-PZ:

število kromosomov:
-DK: 44
-PZ: 48

---> ker je št. kromosomov različno se ne morejo parit

število legel/leto
-DK: 6-7
-PZ: 3-4

št. mladičev v leglu
-DK: 4-6
-PZ: 1-6

mladiči ob rojstvu
-DK: goli, slepi , gluhi
-PZ: odlakani, vidijo in slišijo

odstavitev mladičev
-DK: približno 3 tedne po rojstvu
-PZ: približno 17 dni po rojstvu

način življenja
-DK: v kolonijah (socialne živali)
-PZ: samotar ali v parih

domovanje
-DK: kopljejo rove in vottline pod zemljo
-PZ: polje, odprt prostor

življenska doba-
-DK: 8-10 let, lahko tudi več
-PZ: v naravi redko več kot 5 let, drugače 12-13

št. vrst po svetu
-DK: evropski divji kunec, ki je prednik domačega kunca
-PZ: 30 vrst

16

ali so kunci in zajci glodavci?

NE
- glodavci imajo samo 1 par zgornjih incizivov (ona dva imata 2 )

17

KUNCI – prebavni sistem (zobje)

- Zobje
◦Hipsodontni tip
-Rastejo celo življenje (10-12 cm na leto)
◦2 para zgornjih incizivov
◦Žvečenje – 120/min, zelo hitro
◦Problemi:
-Nepravilen ugriz - preraščanje zob
-Nepravilna prehrana – nepravilna obraba zob -> nastanek špic

18

KUNCI – prebavni sistem (želodec)

◦Majhen
◦Močen sfinkter kardije (nezmožnost bruhanja)
◦Majhen lumen pilorusa

19

KUNCI – prebavni sistem (tanko črevo)

- ◦Konec ileuma razširjen s tanšjo steno (limfatično tkivo) – sacculus rotundus

20

KUNCI – prebavni sistem (debelo črevo)

- kavdalni fermentator je

◦Loči vsebino iz cekuma in se izloča ločeno
◦Fusus coli – loči proksimalni in distalni kolon; deluje kot ritmovnik za krčenje kolona
◦Peristaltične in antiperistaltične kontrakcije
◦Velik cekum – 40-60% volumna prebavil
◦Prebava in fermetacija celuloze
◦Čas prehoda skozi prebavila 4 – 5 ur
◦Št. MO - 109-11/g – anaerobne (Bacteroides spp.)

21

POSEBNOSTI - cekotrofija/cekofagija

Fermentirani iztrebki iz cekuma; mehki z mukoznim ovojem
Izločajo se ponoči in zgodaj zjutraj, približno 8 ur po jedi
Pojedo ga brez žvečenja, direktno iz anusa
V primerjavi s trdimi iztrebki imajo cekotrofi:
◦Več beljakovin (25-30% v SS, t.j. 2x več)
◦Manj SS
◦Več vitamina B
◦Manj vlaknine
Cekotrofi so pomembni tudi za presnovo OH – amilaza v cekotrofu (manj občutljiva na kisel Ph želodca)
Prepreči se preobremenitev kolona s CO2

22

KUNCI – potrebe po glavnih HS

Energija
◦Potrebe po E so odvisne od pasme, velikosti
◦Povečana potreba pri nižjih T, rast, laktacija
◦Pojedo toliko, da zadostijo potrebam – včasih prenajedanje, tveganje za pojav debelosti

Beljakovine in maščobe
◦Potrebe: 13 – 18% SB (kar visoke)
◦Visokokvalitetne beljakovine – rastlinskega izvora (detelja, lucerna)
-Preveč B: razmnoževanje klostridijev – enetritis
◦Maščobe: zelo nizke potrebe (2 – 5%)
-preveč: arterioskleroza

Vlaknina
◦Vsebnost v obroku za kunce: 15 – 22%
◦Delimo na neprebavljivo (mimo cekuma) in fermentabilno (v cekum)
◦Stimulira gibanje prebavil – mešanje vsebine
◦Skrajša čas zadrževanja hrane v GI, preprečuje prebavne motnje
◦Veže toksine, jih odplavlja
◦Stimulira rast „dobrih“ mikrobov v cekumu
◦Obraba zobovja
◦Uravnava pH v cekumu
◦Volumsko polni prebavila
◦Preprečuje žvečenje dlake

Vitamini
◦Najpomembnejši so A, D in E
◦Vitamini B – mikrobna sinteza v črevesju
◦Sinteza vitamina K je vprašljiva – ga dodajajo v hrano
◦Pomembno ustrezno shranjevanje hrane – občutljiva vit. A in E
◦Hrana, ki vsebuje ≥30% lucerne – dovolj vit. A v obliki β-karotena
◦Vitamin D
-Ni potreben za resorbcijo Ca iz črevesja
-Pomemben za metabolizem P – pomanjkanje: hipofosfatemija, osteomalacija
◦Lahko sami sintetizirajo vitamin C, morski prašički ga ne morejo

Minerali
◦Učinkovita absorpcija Ca – nivo Ca v krvi odvisen od količine Ca v hrani
◦Višek se izloči z urinom – gost, mlečen videz (CaCO3)
◦Preveč Ca – urolitiaza, kalciurija, kalcifikacija mehkih tkiv, aorte

Voda
◦Visoke potrebe: 120 ml/kg TT na dan

23

KUNCI - prehrana

Voluminozna krma (seno, trava,..) cca 80%
Sveža zelenjava/sadje – kot dodatek
Popolne hrane za kunce!!! – največ 1 žličko na dan, drugače se jo izogibat ker kunci niso semenojedi
◦Peleti boljši od briketov (več vlaknine)
◦Briketi boljši od mešanic žitaric in semen (prebiranje)
Kaj nikoli?
◦Mlečne izdelke, čokolado (vsebuje mleko in alkaloide),…

24

KUNCI – napake v prehrani

Glavni prehranski problemi niso vezani na pomanjkanje ali nepravilno ravnotežje posameznih HS

Največkrat posledica motenj v prebavilih povezanih s prehranskimi dejavniki ali nepravilnostmi v zobovju

- nepravičen ugriz/obraba - malokluzija
- prebavne motnje
- Trihobezoarji
- Debelost
- Mikotoksini
- Vitamini

25

Nepravilen ugriz/obraba – malokluzija

◦Onemogočeno jemanje hrane, poškodbe ustne sluznice
◦Neješčnost – najpogostejši znak (jedel bi, vendar ne more), hujšanje ali slab prirast
◦Redni pregledi ustne votline, po potrebi brušenje zob, zob ne ščipamo, ker jih lahko poškodujemo

26

prebavne motnje

Hitre spremembe hrane – neprilagojena mikroflora v črevesju, neješčnost

◦Preveč lahko prebavljivih OH
◦Pomanjkanje neprebavljivih vlaknin (OH)
-Sprememba mikroflore v tankem črevesju, namnožitev patogenih bakterij npr. Clostridium spiriforme
-Enterotoksemija – hemoragično vnetje slepega črevesja, diareja, paraliza CŽS, pogin
◦Pomanjkanje vlaknin – žvečenje dlake: nastanek trihobezoarjev (angora)
◦Enterotoksemije povezane z antibiotiki

27

Trihobezoarji

◦ Če ne češemo dlake, jo pojedo ker se ližejo pogosto, nastanejo trihobezoarji

◦Predispozicija – nezmožnost bruhanja, majhen lumen pilorusa
◦Glavni vzrok je zmanjšana peristaltika črevesja
◦Klinični znaki so večinoma nerazpoznavni, obstrukcija – neješčnost, zaprtost, apatija

28

Debelost

◦Premalo gibanja
◦Preveč visoko kalorične hrane (semena, briketi, priboljški)
◦Nezmožnost cekofagije!!!
- Zaradi maščobnih oblok, ne more priti do anusa, ne more pojest iztrebka, iztrebki se zlepijo v okolici anusa

29

Mikotoksini

◦Zelo občutljivi
◦Ustrezno shranjevanje hrane

30

vitamini

◦D: - rahitis; + šibkost, diareja, paraliza, neješčnost
◦E: - mišična distofija, poškodbe miokarda, kokcidioza poveča potrebe po vit. E
◦A: - neješčnost, kongenitalni hidrocefalus, konjunktivitis, motnje v reprodukciji, zmanjšana rast in odpornost; + izguba dlake, krči, osteomalacija