FIZIOLOGIJA PREHRANE 3.DELNI IZPIT-PART 2 Flashcards

1
Q

OPIŠI BELEGA DIHURJA

A
  • Zveri
  • Družina kun
  • Izhaja iz evropskega divjega dihurja
  • Več teorij o izvoru
  • Uporablja za:
    • lov na male glodavce, kunce
    • krznarska industrija
    • medicinske raziskave (influenca, SARS, korona virus..)
      • hišni ljubljenček
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj spada v družino kun?

A
mala
podlasica,
hermelin,
kuna belica,
kuna zlatica,
nerc,
jazbec,
vidra,
rosomah,
beli dihur
evropski dihur
stepski dihur
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

KARAKTERISTIKE PREHRANE

beli dihurji

A
  • Striktni mesojedi
  • Rastlinskega izvor hrane ne prebavljajo dobro
  • Njihov prebavni sistem je prilagojen za
    prebavo hranjivih snovi živalskega izvora.
  • Prehrana bogata z beljakovinami in maščobami, ni veliko OH, SV
  • Visoko energetska hrana
  • Komercialne hrane -
    • na trgu jih je kar nekaj , vendar večina slaba
      • izbiramol med hranami, ki imajo vsebnost beljakovin višjo od 35% (živalskega porekla), nad 22% in čim manj OH, vlaknin
    • lastniki izberejo grain free hrano mačk, dihurjev
      • surova hrana (meso+kosti+hrustanci+notranji organi)
  • Kuhano meso: s toplotno obdelavo se uničijo nekatere hranljive snovi, lahko pa izničiš nekaj patogenov
  • Dodatki: jajca, priboljški…
  • Voda na voljo ad libitum - vedno na voljo
  • Briketirana hrana dostopna as libitum, isto velja za surovo prehrano ‘pri bolnih živalih, drugače surovo hrano da 2x na dan
  • Pasja hrana za dihurje ni pomembna - premalo maščob, beljakovin, pomanjkanje taurina, visoka vsebnost rastlinskih sestavin, neprimerna aminokislinska sestava
  • Ko sami pripravimo hrano se izogibamo soli, sladkorjem, začimbam, sadju, zelenjavi, kruhu, rižu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

prebavila beli dihurji

A
  • Prilagojena prebavi hrane živlaskega izvora
  • Zversko zobovje
    (34 stalnih zob; 6/6I,2/2C,6/6P,2/4M)
  • Močan ugriz lahko pregriznejo lobanjo svojega plena (zajci,kunci,maliglodavci,…)
  • Enostaven, kratek prebavni trakt
  • Enodelen želodec
  • enostavno črevesje
  • kratko debelo črevo
  • Ni cekuma - rast. Snovi ne morejo prebavit, isto za kompleksne OH velja
  • Tranzitni čas je 4h
    *pogosto hranjenje, iztrebljenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

naravna prehrana beli dihurji

A
  • prehrana Po načelu celega plena
    * najbolj priporočljiva prehrana
    • oponaša prehrano divjih dihurjev
    • visok % živalskih beljakovin, malo OH
      • Da je Prehrana uravnoteženaje potrebno hraniti s kosi, ki čimbolj oponašaajo sestavo naravnega plena (nikakor ne samo z mesom)
  • Ena od variacij je hranjenje s surovo prehrano
    • tekom celega tedna probaš uravnotežit prehrano: 5%jetra, 5% ostali notranji organi, 10% srca, 50-75% mesnate kosti, ostalo meso
  • Dobro da maš različne izvore beljakovin (piščanec, kunec, jagnjetina..) –> 3je različni viri belajkovin
  • Enodnevni piščanci in mlade miške niso uravnotežena prehrana -> razmerje drugačno kot pri odraslih živalih
  • Hranjenje s surovo hrano = 2x dnevno
    • izjema: dihurji ki imajo težave z regulacijo krvnega sladkorja- tumor izloča preveč inzulina - premalo sladkorja je v krvi
  • Dodatek jajc- do 2 tedensko
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

plusi naravne prehrane beli dihur

A
  • Naravno čiščenje zob
  • manj patologij, kot pri dihurjih hranjenih z briketirano hrano
  • manj iztrebkov
  • Daljša živ. Doba
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

minusi naravne prehrane beli dihur

A
  • Hranjenje s komercialno pripravljeno hrano je lažje
  • eni lastnik se niso pripravljen izobrazit o primerni sestavi surove prehrane in “nima časa” se s takšno prehrano ukvarjat –> dihurju dela škodo
  • Z nepravilno sestavljeni surovo prehrano lahko naredimo več škode kot koristi. Bolje potem da se da kvalitetno briketirano hrano
  • Eni lastniki ne želijo hraniti s surovo prehrano
  • Možnosti infekcij (salmonela, e.colli, botulizem)
  • Kosti lahko predstavljajo nevarnosti
  • perforacija prebavil
  • tujki
  • zaprtje
  • Dihur naredi preferenco okusov do 4.meseca starosti –> kasneje je težko zamenjat hrano, ker se dihur že navadi na okus
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

komercialna prehrana beli dihur

A
  • Enostavnejše
  • za vse ki se ne morejo/nočejo ukvarjat s surovo hrano
  • “najvarnejša” oblika prehrane
  • Specialne komercialne hrane za dihurje ? (pri nas ni na voljo nič kar bi zares ustrezalo=
    • uporabljamo super Premium hrane brez žitaric za mačke
      • ORIJEN (cat and kitten) - biološko ustrezna hrana za mačke brez žitaric, ustvarjena v skladu z načelom celega plena
  • Pomembno da če kaj novega probavaš, da znaš brat prehranske etikete
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

prehranski dodatki beli dihur

A
  • Bolj za pocartat, kot resno dodajanje
  • Niso potrebni na dnevni bazi, če je prehrana ustrezno sestavljena
  • Drugo če gre za bolne živali
  • high energy dodatki,
  • B kompleks,
  • omega-­‐3 m. kisline,
  • tavrin,
  • neustrezna prehrana: surova- Če dihur ne je kosti/ hrustanca, lahko dodamo Ca
  • Posebna obdobja – menjava dlake, breje ali doječe dihurke, staerjši dihurji
    (malt pasta, vazelin, večje energetske
    potrebe, drugačna sestava hrane)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

zdravstveni problemi beli dihur

A
  • Izgubljanje teže, če ne more iz hrane izkoristi HS
    (vegeterijanska, veganska prehrana, malabsorbcija)
  • Redko predebeli
  • Problem s kožo, vnetje ušes (okužba z malassezio) slaba kvaliteta dlake
  • Kronično vnetje paranalnih žlez
  • Tumor trebušne slinavke
  • INZULINOM (prehrana s preveč OH vpliva na trebušno slinavko)
  • Problemi z zobmi - briketirana hrana ne čisti zob
  • Problemi z urogenitalnim traktom : kristali, kamni
  • Rahitis, sekundarni hiperparatiriodizem: nepravilno razmerje Ca/P
  • eozinofilni gastroenteritis
  • kronično vnetje črevesja
  • Premalo taurina - problemi s kardiomiopatijami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

mali sesalci so lahko:

A
  • listojedi (folivori)
    ◦ Kunci
    ◦ Činčile
    ◦ Morski prašički (budre)
  • semenojedi (granivori)
    ◦ Hrčki, gerbili (puščavski skakač), miš
    ◦ Deloma žužkojedi
  • vsejedi (omnivori)
    ◦ Podgana
  • mesojedi (karnivori)
    ◦ Dihurji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Zakaj je pomembno poznati značilnosti in potrebe kuncev?

A
  • Domači ljubljenčki – neizkušeni lastniki pridejo k veterinarju po nasvete in zdravljenje
  • Tekmovalni kunci – preskakovanje zaprek (vedno bolj popularno!)
  • Laboratorijski – za znanstvene namene
  • Reja za meso – zelo cenjeno, večinoma baterijska reja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Dva najpomembnejša dejavnika za preprečevanje bolezni pri kuncih

A

◦Ustrezna nastanitev

◦Ustrezna prehrana

  - Specifičnost prebavnega sistema
  - Osnovne značilnosti njihovih prehranskih zahtev
   - Napake v prehrani
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj jedeo kunci?

A

SPADAJO MED LISTOJEDE

- jedo lisnate rastline, trave, korenine, ne jedo pa semen in ži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

razlika med doamčim kuncem in poljskim zajcom

A

telesna velikost:

  • DK: odvisno od pasme(male, pritlikave, sredjne, orjaške=) od 20-40cm
  • PZ: 40-60cm

telesna teža:

  • DK:od 0,7-5kg (odvisno od pasme
  • PZ: okoli 5kg

dolžina ušes:

  • DK: kratka ušesa
  • PZ:

število kromosomov:

  • DK: 44
  • PZ: 48

—> ker je št. kromosomov različno se ne morejo parit

število legel/leto

  • DK: 6-7
  • PZ: 3-4

št. mladičev v leglu

  • DK: 4-6
  • PZ: 1-6

mladiči ob rojstvu

  • DK: goli, slepi , gluhi
  • PZ: odlakani, vidijo in slišijo

odstavitev mladičev

  • DK: približno 3 tedne po rojstvu
  • PZ: približno 17 dni po rojstvu

način življenja

  • DK: v kolonijah (socialne živali)
  • PZ: samotar ali v parih

domovanje

  • DK: kopljejo rove in vottline pod zemljo
  • PZ: polje, odprt prostor

življenska doba-

  • DK: 8-10 let, lahko tudi več
  • PZ: v naravi redko več kot 5 let, drugače 12-13

št. vrst po svetu

  • DK: evropski divji kunec, ki je prednik domačega kunca
  • PZ: 30 vrst
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

ali so kunci in zajci glodavci?

A

NE

- glodavci imajo samo 1 par zgornjih incizivov (ona dva imata 2 )

17
Q

KUNCI – prebavni sistem (zobje)

A
- Zobje
◦Hipsodontni tip
     -Rastejo celo življenje (10-12 cm na leto)
◦2 para zgornjih incizivov
◦Žvečenje – 120/min, zelo hitro
◦Problemi:
    -Nepravilen ugriz - preraščanje zob
    -Nepravilna prehrana – nepravilna obraba zob -> nastanek špic
18
Q

KUNCI – prebavni sistem (želodec)

A

◦Majhen
◦Močen sfinkter kardije (nezmožnost bruhanja)
◦Majhen lumen pilorusa

19
Q

KUNCI – prebavni sistem (tanko črevo)

A
  • ◦Konec ileuma razširjen s tanšjo steno (limfatično tkivo) – sacculus rotundus
20
Q

KUNCI – prebavni sistem (debelo črevo)

A
  • kavdalni fermentator je

◦Loči vsebino iz cekuma in se izloča ločeno
◦Fusus coli – loči proksimalni in distalni kolon; deluje kot ritmovnik za krčenje kolona
◦Peristaltične in antiperistaltične kontrakcije
◦Velik cekum – 40-60% volumna prebavil
◦Prebava in fermetacija celuloze
◦Čas prehoda skozi prebavila 4 – 5 ur
◦Št. MO - 109-11/g – anaerobne (Bacteroides spp.)

21
Q

POSEBNOSTI - cekotrofija/cekofagija

A

Fermentirani iztrebki iz cekuma; mehki z mukoznim ovojem
Izločajo se ponoči in zgodaj zjutraj, približno 8 ur po jedi
Pojedo ga brez žvečenja, direktno iz anusa
V primerjavi s trdimi iztrebki imajo cekotrofi:
◦Več beljakovin (25-30% v SS, t.j. 2x več)
◦Manj SS
◦Več vitamina B
◦Manj vlaknine
Cekotrofi so pomembni tudi za presnovo OH – amilaza v cekotrofu (manj občutljiva na kisel Ph želodca)
Prepreči se preobremenitev kolona s CO2

22
Q

KUNCI – potrebe po glavnih HS

A

Energija
◦Potrebe po E so odvisne od pasme, velikosti
◦Povečana potreba pri nižjih T, rast, laktacija
◦Pojedo toliko, da zadostijo potrebam – včasih prenajedanje, tveganje za pojav debelosti

Beljakovine in maščobe
◦Potrebe: 13 – 18% SB (kar visoke)
◦Visokokvalitetne beljakovine – rastlinskega izvora (detelja, lucerna)
-Preveč B: razmnoževanje klostridijev – enetritis
◦Maščobe: zelo nizke potrebe (2 – 5%)
-preveč: arterioskleroza

Vlaknina
◦Vsebnost v obroku za kunce: 15 – 22%
◦Delimo na neprebavljivo (mimo cekuma) in fermentabilno (v cekum)
◦Stimulira gibanje prebavil – mešanje vsebine
◦Skrajša čas zadrževanja hrane v GI, preprečuje prebavne motnje
◦Veže toksine, jih odplavlja
◦Stimulira rast „dobrih“ mikrobov v cekumu
◦Obraba zobovja
◦Uravnava pH v cekumu
◦Volumsko polni prebavila
◦Preprečuje žvečenje dlake

Vitamini
◦Najpomembnejši so A, D in E
◦Vitamini B – mikrobna sinteza v črevesju
◦Sinteza vitamina K je vprašljiva – ga dodajajo v hrano
◦Pomembno ustrezno shranjevanje hrane – občutljiva vit. A in E
◦Hrana, ki vsebuje ≥30% lucerne – dovolj vit. A v obliki β-karotena
◦Vitamin D
-Ni potreben za resorbcijo Ca iz črevesja
-Pomemben za metabolizem P – pomanjkanje: hipofosfatemija, osteomalacija
◦Lahko sami sintetizirajo vitamin C, morski prašički ga ne morejo

Minerali
◦Učinkovita absorpcija Ca – nivo Ca v krvi odvisen od količine Ca v hrani
◦Višek se izloči z urinom – gost, mlečen videz (CaCO3)
◦Preveč Ca – urolitiaza, kalciurija, kalcifikacija mehkih tkiv, aorte

Voda
◦Visoke potrebe: 120 ml/kg TT na dan

23
Q

KUNCI - prehrana

A

Voluminozna krma (seno, trava,..) cca 80%
Sveža zelenjava/sadje – kot dodatek
Popolne hrane za kunce!!! – največ 1 žličko na dan, drugače se jo izogibat ker kunci niso semenojedi
◦Peleti boljši od briketov (več vlaknine)
◦Briketi boljši od mešanic žitaric in semen (prebiranje)
Kaj nikoli?
◦Mlečne izdelke, čokolado (vsebuje mleko in alkaloide),…

24
Q

KUNCI – napake v prehrani

A

Glavni prehranski problemi niso vezani na pomanjkanje ali nepravilno ravnotežje posameznih HS

Največkrat posledica motenj v prebavilih povezanih s prehranskimi dejavniki ali nepravilnostmi v zobovju

  • nepravičen ugriz/obraba - malokluzija
  • prebavne motnje
  • Trihobezoarji
  • Debelost
  • Mikotoksini
  • Vitamini
25
Q

Nepravilen ugriz/obraba – malokluzija

A

◦Onemogočeno jemanje hrane, poškodbe ustne sluznice
◦Neješčnost – najpogostejši znak (jedel bi, vendar ne more), hujšanje ali slab prirast
◦Redni pregledi ustne votline, po potrebi brušenje zob, zob ne ščipamo, ker jih lahko poškodujemo

26
Q

prebavne motnje

A

Hitre spremembe hrane – neprilagojena mikroflora v črevesju, neješčnost

◦Preveč lahko prebavljivih OH
◦Pomanjkanje neprebavljivih vlaknin (OH)
-Sprememba mikroflore v tankem črevesju, namnožitev patogenih bakterij npr. Clostridium spiriforme
-Enterotoksemija – hemoragično vnetje slepega črevesja, diareja, paraliza CŽS, pogin
◦Pomanjkanje vlaknin – žvečenje dlake: nastanek trihobezoarjev (angora)
◦Enterotoksemije povezane z antibiotiki

27
Q

Trihobezoarji

A

◦ Če ne češemo dlake, jo pojedo ker se ližejo pogosto, nastanejo trihobezoarji

◦Predispozicija – nezmožnost bruhanja, majhen lumen pilorusa
◦Glavni vzrok je zmanjšana peristaltika črevesja
◦Klinični znaki so večinoma nerazpoznavni, obstrukcija – neješčnost, zaprtost, apatija

28
Q

Debelost

A

◦Premalo gibanja
◦Preveč visoko kalorične hrane (semena, briketi, priboljški)
◦Nezmožnost cekofagije!!!
- Zaradi maščobnih oblok, ne more priti do anusa, ne more pojest iztrebka, iztrebki se zlepijo v okolici anusa

29
Q

Mikotoksini

A

◦Zelo občutljivi

◦Ustrezno shranjevanje hrane

30
Q

vitamini

A

◦D: - rahitis; + šibkost, diareja, paraliza, neješčnost
◦E: - mišična distofija, poškodbe miokarda, kokcidioza poveča potrebe po vit. E
◦A: - neješčnost, kongenitalni hidrocefalus, konjunktivitis, motnje v reprodukciji, zmanjšana rast in odpornost; + izguba dlake, krči, osteomalacija