fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij > Flashcards

Flashcards in fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij Deck (195):
1

kaj pomeni kratica IHPPŽ. opiši njeno dejavnsot

inštitut za higieno in patologijo prehrane živali.

- ukvarjajo se z problematiko, ki je povezana s prehrano živali
*patologija prehrane
*klinična prehrana
- preiskave različne krme
*pomanjkanje, presežki
*kvaliteta

2

kaj je EPPHO?

enota za patologijo prehrane in higieno okolja

- skrb za varno hrano
- uradni alboratorij za andzor krme
- izvajanje monitoringa

3

kaj so osnovna krmila?

- hranilne snovi potrebne za življenje in produkcijo
- ne smejo vsebovat zdravju škodljive snovi

4

delitev krmil glede na izvor?

- rastlinska
- živalska
- mineralna
- vitaminska
- sintetična
- bitehnološko pridobljena

5

delitev krmil glede na koncentracijo in prebavljivost hranilnih snovi?

- voluminozna krmila
- močna krmila (koncentrati)

6

delitev krmil glede na vsebnost HS?

- energetska
- beljakovinska
- mineralna
- vitaminska

7

kaj spada pod energetska krmila?

ogljikovi hidrati
masti
olja
zrna žit
gomoljčnice
stranski proizvodi industrijskega sladkorja

8

kaj spada pod beljakovinska krmila

- mestna/kostna/ribja/krvna moka
- leguminoze
- oljne tropine / pogače

9

kaj spada pod mineralna krmila?

- anorganske soli Ca, P, Mg, Na (makroelementi)
- anorganske soli mikroelementov

10

kaj spada pod vitmainska krmila?

- sintetični vitmaini
- naravni vitamini

11

kako uvrščajo gomoljčnice različne literature?

- Ene med energetska krmila
- druge med voluminozna krmila

12

opiši pšenico

- Triticum ssp
- Kulturna rastlina
- Družina trav
- Do 1,5 m v višino
- 27 vrst - pomembni dve
*Triticum aestivum 
*Triticum durum.
- Pšenica je najpomembnejše krušno žito in osnovno živilo za večji del svetovnega prebivalstva.
- vsebuje veliko škroba

13

opiši tritikale

- Križanec pšenice in rži
- Več beljakovin kot pšenica, manj glutena
- Krmno žito, pekovski izdelki
- Ne potrebuje veliko gnojil
- Odporna na bolezni
- Dober pridelek zrnja in slame
- Velika krmna vrednost

14

opiši koruza

- Največ energije od vseh žitaric,
- malo maščobe,
- veliko vlaknin.
- Edini vir žitaric s katerimi hranimi živali. Pitanje.

15

opiši voluminozna krmila

- nad 15% surove vlaknine
- sveža
- konzervirana
*seno
*silaže
- gomoljčnice, korenčnice

16

katere vrste silaž poznaš?

- travna
- koruzna
- iz detelje
- iz lucerne
- ...

17

kaj je zelena krma? opiši jo

- vsi pridelki zelenih rastlin
*trava
*leguminoze
*detelja
*lucerna
*zelena žita
*zelena koruza
*krmni ohrovt
*...
- paša/ prialst (košenje, vožnaj v hlev)
- Ima veliko vode 75-85 %
- Hranilna vrednost odvisna od:
*botanične sestave področja kjer kosimo, *vrste tal
*starosti rastline
*gnojenja tal
*podnebnih razmer

18

kaj se dogaja s starostjo rasltine?

- manjša količina vode
- veča se delež surovih vlaknin (oleseneitev)
- poslabšanje prebavljivosti
- slabša hranilna vredcnost

19

kaj je glavni problem mladih rastlin?

- prebavne motnje, ker imajo manj surovih vlaknin

20

kaj je mrva?

- vse vrste zelene krme, ki jih konzerviramo s sušenjem.
- vsebuje manj kot 15% vode
- določena izguba hrnailne vrednsoti
-

21

kaj se dogaja ko usšimo?

- določena izguba hrnailne vrednosti (oksidacija, drobljenje listov)

22

kaj uporabiš za anstanek lucerninih briketov?

lucernino moko

23

kako dobimo krmilo v obliki moke?

- dehidracija: hitro osuševanej pri visokih temperaturah (650 stopinj)
- mletje

24

katere vrste krmil v obliki moke poznaš?

- TRAVNA
- LUCERNINA

25

opiši slamo

- stebla in listi žitaric in koruze po žetvi
- običajno uporabljamo kot nastilj
- vsebujejo zelo veliko vlaknin in malo beljakovin
- kot krmilo se uporablja le za prežvekovalce:
*konji
*osli

26

kako se razlikujejo konji in osli od ostalih prežvekovalcev?

- so rastlinojedi,
- kavdalni fermentatorji, samo en želodec imasta za razliko od ostalih prežvekovalcev

27

opiši sialžo

- konzerviranje zelene krme v anaerobnih pogojih
- podaljšana obstojnost krmila
- mikrobna proizvodnja kislin (mlečnokislinske bakterije)

28

neugodni pogoji siliranja - katere bakterije so notri?

- maslenokislinske bakterije
- ocetnokislinske bakterije

29

kaj najpogosteje siliramo?

travo
travno-deteljne mešanice
koruzo
listje in glave sladkorne pese

30

kaj se zgodi če stvar, ki jo siliramo onesnažimo z zemljo?

- neustrezni pogoji siliranja
- razvoj škodljivih patogenih abkterij

31

kaj je senaža?

- ovenele, zelena masa
- 40-50% vlage
- okusnejša
- večja energetska vrednsot v primerjavi s silažo

32

kako se imenuje 4 košnje?

1.košnja: seno
2.košnja: otava
3.košnja: otavič
4.košnja: trakija

33

opiši gomoljčnie, korenčnice

- vsebujejo več vode in manj HS
- zelo dobra prebavljivost
- malo vlaknine, maščob, rudninskih snovi, beljakovin
- veliko lahko topnih ogljikovih hidratov

34

naštej gomoljčnice, korenčnice

- krompir
- topinambur
- tapioka
- krmna pesa
- sladkorna pesa
- korenje
- repa

35

opiši močna krmila

- samostojna uporaba
- mešanje posameznih surovin v krmno mešanico
*moka, pileti,briketi
*popolne/dopolnilne krmne mešanice/ premiksi

36

opiši zrnata krmila

- zrna žit in koruze
*tipična energetska krmila
- zrna stročnic in oljnih rastlin
*tipična beljakovinska krmila
*v zrnih stročnic je do 50% SB
- velika koncentracija HS
*prevladuje škrob
- dobro prebavljive
- neposredna uporaba
*zmleta, zdrobljena, zmečkana
- stranski proizvodi mlinske industrije:
*otrobi
*krmilne moke
- ostanki zrn po ekstrakciji ali iztiskanju olj

37

opiši žita

- 60% škrob
- malo beljakovin
- malo Ca
- več P
*vezan je na fitinsko kislino - vprašanje izkoristljivosti

38

kaj povečuje prebavljivost pri žitih?

- mletje,drobljenje, mečkanje

39

katera žita poznaš?
opiši jih malo

- koruza
*veliko energije
*najpogosteje uporabljena

- oves
*največ vlaknin med žitaricami
*idealne za konje-tvori rahle plasti v želodcu

- ječmen
*velike konc. beta-glukana-prebavne motnej perutnine

- rž
*veliko belajkovin
*grenak okus-živali ga ne marajo toliko

-pšenica
-sirk
-proso
-riž
-ajda

40

opiši zrna stročnic

- vsebujejo beljakovin (do 40%)
- vsebujejo veliko fosforja in malo kalcija
- prisotnost škodljivih snovi-mormo pazit

41

katere stročnice poznaš

- soja
- krmni grah
- bob
- fižol

42

opiši zrna in smeena oljnih rastlin

- vsebujejo vleiko maščob
- uporaba pogač (stiskanej zrn) in tropin (stiskanje in ekstrakcija)

43

katere oljne rastline poznaš?

- oljna ogrščica
- sončnice
- buče
- gorčica ali braščica
*ene vrste se lahko uporabljajo, ene ne
- lan
- mak
- sezam
- konoplja

44

kateri so stranski proizvodi mlinarkse industrije?

- otrobi
- krmilne moke

45

kdaj dobimo otrobe? opiši otrobe

- po mletju žit
- ločimo od moke
- celulozna ovojnica zrna, klice
- slabše prebavljivi kot cela zrna

46

kdaj dobimo krmilne moke. opiši jih

- dobimo ko presejemo po mletju
- boljša prebavljivost kot otrobi

47

kateri so stranski proizvodi industrije alkoholnih pijač?

- čisti alkohol, pivo
- sveži, posušeni:
*posušen krmni kvas
*posušen/tekoč pivski kvas
*pivske tropine

48

opiši kvas

- mikrobi, ki so se namnožili v ostankih pri pridobivanju piva/alkohola
- veliko belajkovin, vitaminov (B komplkes), dobro prebavljiv

49

opiši pivske tropine

- lahko sveže, lahko sušene
- ostanek po fermentaciji ječmena ali koruze
- dobro prebavljive, prežvekovalci, prašič
- fitoestrogeni

50

kako ločimo pivski in krmni kvas?

- po vsebnosti beljakovin

51

kaj so fitoestrogeni?

- To so podobne snovi kot ženski spolni hormoni in v organizmu imajo blag estrogenski efekt. Zasedejo receptorje za estrogene. S tem preprečujejo težave in tudi mutacije celic.
- je rastlinski estrogen, ki posnema delovanje človeku lastnega estrogena

52

kateri so stranski proizvodi industrije sladkorja?

-pesni rezanci (sveži, suhi)
- melasa

53

opiši pesne rezance

- ostanek sladkorne pese po ekstrakciji sladkorja
- če uporabjamo suhe, peletriane, jih je treba pred uporabo namočiti
- vsebujejo veliko vlaknine in sladkorjev - je energetsko krmilo

54

opiši melaso

- je viskozen ostanek pri proizvodnji sladkorja
- več kot 50% sladkorja
- izbolšava okusa krmil

55

opiši krmila živalskega izvora

- predelava celih živali, klavničnih odpadkov ali živalskih proizvodov
- izhodiščna surovina: meso, mleko, ribe
- veliko B vitaminov, rudninskih snovi
- vedno sestavni del krmnih mešanic, nikoli samostojno
*razen mleko, sirotka (za prašiče)

56

katera krmila živalskega izvora poznaš?

ribja moka
mesna moka
menso-ksotna moka
perna moka
krvna moka
jetrna moka
mleko v prahu
sirotka
kazein
laktalbumin
živalske maščobe
ocvirki

57

kaj veš o prepovdi krmljena z krmo živalskega izvora?

- Najpomembnejši ukrep za preprečevanje BSE pri govedu je prepoved oziroma omejitev krmljenja določenih živalskih beljakovin (predelane živalske beljakovine, krvni proizvodi, ribja moka, dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora…) prežvekovalcem in drugim rejnim živalim.

- V Sloveniji velja ukrep prepovedi krmljenja predelanih živalskih proteinov oziroma mesno kostne moke prežvekovalcem od leta 1996 dalje, medtem ko popolna prepoved krmljenja predelanih živalskih proteinov V Sloveniji (tako kot v ostalih državah članicah EU) velja od leta 2001 dalje.

- Tako imenovani ukrep prepovedi krmljenja se ne nanaša samo na fazo krmljenja določenih proizvodov živalim, ampak zajema celo vrsto ukrepov za preprečevanje kontaminacije v celotni verigi od izvora surovine do uporabe na kmetiji.

58

opiši nebeljakovinske dušične snovi

- mikroorganizmi v vampu prežđvekovalcev:
*pretvorba v visokovredne beljakovine
*sintetična urea
*možnost zastrupitve

-sintetične aminokisline:
*dodajanje v krmne mešanice, koprimanjkuje določene AK

59

opiši mineralna krmila

- določena količina mineralov je v vseh krmilih
- če imamo intenzivno proizvodnjo, se poveča potreba po minerlaih
- dodajanje organskih in anorganskih snovi v obrok:
*Na (sol, NaCl)
*Ca (apnenec, kalcit-krmna kreda)
*P (različni fosfati)
*Mg (magnezijeve soli: oksid, akrbonat, sulfat)

60

katera 3 hrnaila žival ni sposobna produciratti in je potrebno vključit v prehrano?

- aminokisline
- vitamine
- minerale

61

katera so osnovna hranila?

- voda
- proteini
- ogljikovi hidrati
- maščobe in olja
- vitmaini
- minerali

62

opiši vodo kot hranilo

- Water
*the most limiting and important nutrient
*sweting
*body heat throug breading
*kdaj je žival žejan, kako se ve?
Receptorji na jeziku - suh jezik
Antidiuretični hormon
Količina vode v želodcu
2-5 pounda voda na pound krme

63

opiši proteine kot hranilo

- Protein
*composes of aminoacids - te žival potrejuje
*nitrogen (dušik) je v proteinih
*določene aminoacids živlaine morejo sintetizirat

64

opiši ogljikove hidrate kot hranilo

- velik izvor energije

65

opiši maščobe oz. 9olja kot hranilo

*2x več eenrgije kot v oglijkovih hidratih
*So nosilci vitaminov

66

opiši vitamine kot hranila

*ADEK v maščobi
*B in C vitamini - V vodi

67

kaj je weendska analiza? kakšnhe podatke pridobimo?

rutinska kemijska analiza po določenih skupinah hranilnih snovi:
- surove maščobe
- surove beljakovine
- surovi pepel
- surove vlaknine
- vlaga ali suha snov
- brezdušični izvleček

dobimo podatke o hranilnih snoveh

68

v čem so topne surove maščobe?

- v organskem topilu
*npr. petroletru

69

kako določimo suho snov?

- to je sveža snov - voda

- Tehtič zatehtamo, sušimo na sušilniku (103- 105 C) do konstantne teže
- Damo v eksikator, da se ohladi , ne sme pa vezat nase vode

70

zakaj je določanje suhe snovi pomembno?

- predstavlja skupni imenovalec za podajanje vsebnosti hranljivih snovi
- suha snov je dlje časa obstojna, se kasneje pokvari kot snov, ki vsebuje več vlage (ta prej splesni)

71

ali je SS hranilna snov v pravem pomenu besede?

ne

72

kako določimo surovi pepel in organsko snov?
kaj so slabosti?

- žganje v žarilni peči (520-550 stopinj)
- sežgemo vse organske snovi, anorganske ostanejo in jih stehtamo

slabosti:
- primesi (pesek, glina)
- raztapljanje v kislini
- izguba mineralov

73

kako dobimo organsko snov?

organska snov= suha snov - surovi pepel

74

kako dobimo procent SP ?

%SP= (masa lončka s pepelom – masa lončka) / zatehta x 100

75

weendska analiza surovi pepel. postopek

- Stehtamo žarilni lonček.
- V žarilni lonček zatehtamo vzorec.
- Lonček damo v žarilno peč in ga pri cca. 600o C žarimo 6h (do belega žara).
- V eksikator na hlajenje.
- Ponovno tehtanje.

76

analiza surovih beljakovin v povezavi s Johanom Kjedahlom

- Johan Gustav Christoffer Thorsager Kjeldahl
1883 - metodo predstavil Danskemu kemijskemu društvu
- Pivovarna na danskem ga je zaposlila, da bi ugutovil količino beljakovin v žitih
- Več beljakovin =manj piva

77

analiza surovih beljakovin- metoda po Kjedhalu

1. razklop z žvepleno kislino
*mokri sežig
*protein + H2SO4
*N iz vzorca je v obliki amonijevga sulfata

2. destilacija osvobojenega NH3
*ko ohladimo dodamo koncentrirano bazo-NaOH
*Izloča se NH3, ki ga preko destilacijskega hladilnika lovimo v kislino poznane koncentracije.

3. titracija osvobojenega NH3
*določevanje NH3
*NH3 se ujame v borovo kislino
*s svojo vezavo porablja ksilino. Iz porabe kisline izračunamo količino NH3.
*titracija s standardno raztopino HCl

78

analiza surovih beljakovin: kako dobimo dušik kakp dobimo surove beljakovine?

- dušik v vzorcu določimo z metodo po Kjedahlu

- ker B vsebujejo v povprečju 16% dušika, pomnožimo ugotovljeno količino dušika s faktorjem 6,25 (g SB = g N x 6,25)

79

kakšne snovi so SB določene po weendski analizi?

vse snovi vzorca krme, ki vsebujejo N (vse N spojine):
- prave B
- + druge N spojine (nebeljakovinski N oz. amidi)

80

kako določamo SM?

- določamo z ekstrakcijo z etrom (v Soxhletovem aparatu) ali drugim primernim topilom – petroleter
- Eter teče skozi vrečko z vzorcem, snovi, ki so topne v etru se nabirajo v lončku

81

kaj so SM (surove maščobe) ?

So snovi, ki jim je skupna topnost v organskem topilu

82

weendska analiza SM

- Zatehtamo 2-5g vzorca v papirnato vrečko.
- V Posodico anlijemo eter/petroleter
- Ekstrakcija poteka cca. 3 ure.
- Lonček v sušilnik, ker eter poleg maščob “potegne” tudi vodo.
- Po sušenju lonček z mastjo stehtamo.

83

ko ekstrahiramo maščobe ali dobimo še kaj zraven?

- pri analizi surovih masti se ekstrahirajo tudi mnoge druge spojine (npr.voski, barvila, klorofil, pigmenti..) – za živali neizkoristljive kot vir energije

84

kaj je etrski ekstrakt?

snovi ki so bile ekstrahirane z etrom. To so surove maščob in vfoski, barvila, klorofil, pigmenti..

85

katerfa krma je revna z maščobami in bogata s barvili?

voluminozna krme (trava, seno, silaža)

- 20 – 30% SM iz takšne krme niso pravi trigliceridi

86

katere so prave maščobe?

Živalske SM, pa tudi SM iz različnih semen

87

katere snovi predstavljajo surova vlakna?

- snovi, ki niso prebavljive (celuloza, del hemiceluloze, pentozani, heksozani, lignin) – neprebavljivi OH, neškrobni OH

88

kaj so SV po weendski analizi?
opiši postopek pridobitve SV

- je preostanek vzorca krmila, ki ga kuhamo pol ure najprej v razredčeni žvepleni kislini, nato v kalijevem lugu
- Nato Filtriramo skozi pesek ali diatomejsko zemljo– odporen na visoko temperaturo

89

kaj je brezdušični izvleček (BDI)?

To so OH (topni sladkorji, inulin, topni deli celuloze, hemiceluloze in lignina)

90

KAJ JE WEENDSKA ANALIZA?

rutinska kemijska analiza po določenih skupinah hranilnih snovi:
- surove maščobe
- surove beljakovine
- surovi pepel
- surove vlaknine
- vlaga ali suha snov
- brezdušični izvleček

dobimo podatke o hranilnih snoveh

•Dogovorjena in standardizirana metoda (empirična metoda)
•Hitra, enostavna in učinkovita za prakso
•Ima slabosti, najšibkejša točka je delitev OH na SV (manj prebavljivi) in BDI (bolj prebavljivi)

91

rezultati anlize surovih beljakovin

% N variira v različnih B od 15,8 do 18,7

92

kaj pomeni prebavljivost?

- uspešnost razgradnje in resorbcija krmila ali posamezne HS v GI traktu živali
- hranilne snovi postanejo lažje dostopne za resorpcijo po prebavi

93

kaj nam pove kemijska sestava krmila?

le potencialna hranilna in energetska vrednost

94

kaj je potrebno poznati za točno oceno krmila?

Stopnjo prebavljivosti posameznih hranilnih snovi v njem

95

katere so prebavljive HS?

tisti del surovih HS, ki se resorbirajo iz prebavnega trakta.

96

Kdaj se začne presnova ali metabolizem?

ko se HS resorbirajo iz prebavnega trakta

97

s čim ugotavljali stopnjo prebavljivsti?

- s praktični poskusi
*na živalih
*v laboratoriju
*kombinacija obeh

98

kaj je stopnaj prebavljivosti?

Je razlika med dnevno količino zaužite krme (posameznih HS) in količino snovi, ki se izločijo kot neprebavljene

99

kaj pomenijo kratice phs, psb, PHS, PSB

- Phs: koeficient prebavljivosti hranilnih snovi
- Psb: koeficient prebavljivost surovih beljakovin
- PHS: Prebavljene HS
- PSB: prebavljene surove beljakovine --> tiste snovi, ki so se resorbirale

100

METODE ZA UGOTAVLJANJE PREBAVLJIVOSTI

-direktna
- indirektna

– Diferencialna
– In vitro ali laboratorijska
– Semi-laboratorijska

101

kaj moramo ugutoviti med prebavljivostnim poskusom?

– Skupno količino zaužite krme
– Skupno količino izločenega fecesa

102

kaj je potrebno narediti pri ugotavljanju prebavljivosti posamezne HS?

- kemijsko analizo krme
- kemijsko analizo fecesa

103

kako poteka ocena krmil na osnovi njihove prebavljivosti - postopek

- začetno obdobje priprave,navajanje na hrano
* 14-20 dni (prežvekovalci);
*7-10 dni (prašiči)
*kure: 36h
- Obdobje poskusa – zbiranja (8-10 dni)
- Dobljene vrednosti o prebavljivosti krmila izražamo kot koeficient prebavljivosti

104

zakaj je treba žival, pri kateri ocenjujem krmilo an osnovi njihove prebavljivost, najprej navaditi na hrano?

*da ne vpliva durga krma na naše rezultate.
*da se mikroorganizmi v vampu prilagodijo pri prežvekah

105

kako določamo prebavljivost z direktno metodo?

• Zbiranje in merjenje skupne količine konzumirane krme in izločenega fecesa 24 ur/dan
• Poseben prostor, kletke
• Prostor za krmo, feces
• Najmanj 3 živali, enake starosti, spola
• Od dnevno zbranega fecesa – 5% v hladilnik
• Po koncu poskusa – homogenizira, odvzame vzorecza kemijsko analizo.
• Po končanem poskusu in kemijski analizi – naredi obračun prebavljivosti.

106

katere vrste kletk poznaš?

- metabolne
*zbiramo le fesec
- respiratorne
- bilančne kletke
*zbiramo feces in urin

107

kateri spol je bolši za prebavljivostne poskuse?

moški

*moški - anatomsko lahko ločimo urin in blato
*pri ženskah so luknjice bližje - lažje pride do kontaminacije

108

kateri dve organizaciji podajata energetske normative?

National Research Council (NRC) Committee on Animal Nutrition (NAS-
US) -

109

kaj lahko ugutoviš če imaš podan koeficent prebavljivosti za npr. SB ?

kakšen je % prebavljivih surovih beljakovin

110

zakaj uvedemo pravo prebavljivost?

ker Blato ne vsebuje le neprebavljenih
snovi krme, ampak tudi produkte
presnove, ki se izločijo skozi črevo,
odmrle črevesne celice, levkocite,
mukozo,...

111

kateri koeficent prebavljivosti je večji: od navidezne ali prave prebavljivosti?

koeficient prave prebavljivosti

112

za kateri delež je večji absorbirani del krme?

za delež Endogenh snovi v blatu

113

zakaj je prava prebavljivost večja od navidzne?

- ker je Dejansko absorbiran del krme večji (za delež ES v blatu)
- Živali izločajo N-snovi v blatu tudi, ko v krmi ni dušika (Velja za SB)

114

pri večini katerih snovi ne ugotavljamo endogenih količin teh snovi in je pphs=phs ?

BDI, SM, SV

115

pri katerih hranilih imajo endogene snovi v blatu pomen?

- surove beljakovine
- rudninske snovi

116

kakšna ej razlika med direktno in indirektno metodo določanja prebavljivosti?
drugo ime za indirektno metodo?

pri indirektni se feces vzame enkrat dnevno

indikatorska metoda

117

kaj so indikatorji pri določanju prebavljivosti?

- inertne, neprebavljive snovi, ki ob prehodu skozi GI trakt ostanejo nespremenjene
- pomembno da jih kemijsko enostavno določimo
- najbolje da so že del organskih krmil
* Lignin
* Silicijev oksid (SiO3)
*Kromov oksid (Cr2O3)
* Železov oksid (Fe2O3)

118

opiši ugotavljanje prebavljivosti z diferenčno metodo,
kdaj to delamo?

• Ugotavljanje prebavljivosti dveh ali več krmil v enem obroku.
• V prvem delu – prebavljivost osnovnega obroka
• V drugem delu – dodamo k temu obroku novo krmilo
• Pričakujemo, da bo osnovni obrok imel enako prebavljivost – razliko pripišemo dodanemu krmilu.
• Ni čisto realno.

- Predvsem takrat ko neko krmilo ne more biti samo v krmi. More biti v druži še z enim krmilom

119

pri akteri HS ločujemo med phs in pphs?

pri SB

120

opiši določanje prebavljivosti z in vitro metodami

• V laboratoriju
• Pogoji podobni naravnim
• Dva dela – vsak traja 48 ur
• Najprej delovanje mikroflore (vamp)
• Nato delovanje pepsina (tanko črevo)
• Vzorec se vzame iz vampa s fistolo

121

opiši Določanje prebavljivosti s semi-laboratorijskimi metodami

• Najpogostejša – metoda poliesterskih vrečk z odprtinami.
• V vrečko damo določeno količino predhodno analizirane krme
• Vstavimo v vamp skozi fistulo
• Po 48 urah ven, izperemo, nadaljujemo z drugim delom in vitro metode (pepsin)

122

kaj pomeni kratica KDV?

V kislem detergentu entopna vlakna

123

kaj pomeni kratica kdl?

v kislem detrgentu netopni lignin

124

kaj pomeni forage?

krma

125

koliko L sline na dan proizvede krva?

90-190 L

126

katere rudnine vsebuje slina?

karbonate
fosfate

127

kaj je digestion analyzer?
kako poteka postopek?
kako je zaželjena razporeditev ?

- analizator prebavljivosti
- Z napravo ocenimo hitrost prehoda krme skozi GI trakt in proizvodnjo z analizo fecesa.

- Vzamemo svež iztrebek, jih zberemo v posodo in počasi dodajamo v posodo na sita. S curkom nato spiramo
- Sam oceniš koliko je ostalo na katerem situ (interpretaciaj rezultatov)--> ta metoda je bol subjektivna
*potrebno je dokumentirati

zgornjo sito:
- manj kot 10%
- manj kot 20% če je krava v zgodnji laktaciji

srednje sito:
- manj kot 20%

spodnje sito:
- več kot 50%

128

kaj je pomemben za dobro/normalno delovanje vampa in optimalno razmerje HS v vampu.

- uravna obrok
- ocenjevanje prebave

129

kaj so vzroki za neustrezno prebavo?

- neustrezna obdelava zrnja,
- prevelika količina zrnja v obroku,
- poškodbe vampove sluznice,
- acidoza vampa

130

od nakterih dejavnikov je odvisna Količina neprebavljenega materiala na sitih

– Količine zaužite SS
– Količine vlaknine v krmi
– pH vampa...

131

kaj pomeni če ostanejo veli delci zrnja na zgornjem situ?

– Odvisno od količine vlaknine v obroku in pH vampa
– Primer: če sta količina vlaknine v obroku in pH vampa ustrezna, moramo zrnje bolj zmleti, da povečamo energetsko vrednost obroka

lahko nakazuje na:
*poor rumen mat formation
*poor quality forage
*sudden ration changes
*inadequate (neustrezen) degradable protein
*inadequate fermentable NFC
*excess unprotected fat
*rumen acidosis

132

kaj pomeni če ostanejo Veliki delci voluminozne krme na zgornjem situ:

– Niso nujno povezano z slabo proizvodnjo
– Lahko pomeni acidozo – če opazimo še druge znake: težave s parklji, veliko količino zrnja in ne-vlaknatih OH v krmi, nizek pH v vampu, ...

lahko nakazuje na:
*inadequate processing of grain
*excess grain feeding rates
*TMR sorting
*poor rumen mat formation
*rumen acidosis

133

kaj pomeni če ostanejo Semena plevelov v spodnjih sitih:

– Kaže na kontaminacijo krme s plevelom

134

kakšna dodatna anliza je še priporočljiva za material an spodnjih sitih? zakaj?

- mikroskopska analiza

- da ugotovimo katere sestavine obroka so slabše prebavljive.

135

če več kot 50% snovi ostane na spodnjem situ (analiza kakca)- kaj to pomeni?

- good rumen efficiency
- optimal rumen nutrient balance
- evaluate rapid byproduct passage
- evaluate cow preformance

136

katero napravo uporabljamo za ocenjevanje strukture obroka.
kako deluje?
kakšna je velikost lukenj na situ?

Particle separator – naprava za sejanje obroka

- na sito daš približno 1kg vzorca.
- 5x premakneš v eno smer, nato za četrtino zasukaš sito in nato spet 5x premakneš v eno smer in tako naprej dokler ne prideš naokoli. Nato še enkrat ponoviš postopek (8krat po 5 premikov)
- Po stresanju stehtamo material na vsakem situ in izračunamo % materiala

- 0,75 inchev = 19mm odprtine
*najbolj zgornje sito
- 8mm odprtine
- 4mm odprtine
- manj kot 4mm (najbolj spodnje sito)

137

zakaj je pomembna velikost delcev v obroku?
premajhni delci? predolgi delci?

- pomemban za pravilono funkcioniranje vampa
- velikost delca je pomemben del pravilne sestave obroka

Premajhni delci:
– Manj žvečenja, manj sline --> znižanje pH vampovega soka – acidoza!

Predolgi delci:
– Govedo se jih izogiba – dejanska sestava obroka se spremeni

138

pri čemu pomaga analiza velikosti delcev?

– Pri odkrivanju prehranskih, metabolnih in reprodukcijskih motenj
– Ugotavljanju učinkovitosti mešalne prikolice (priprava enolončnice)

139

kako preračunamo vitmaine?

- Iz internacionalnih enot (IU) preračunamo v
g/kg in nato v g/kg SS
- Pomembno je da vemo v kakšni obliki je vitamin
*vitamin A je lahko kar v 3 oblikah

140

kaj ej prebavljivost?

– Koliko E ali HS se je prebavilo.
- ne vemo pa v kakšne namene se je prebavila

141

kaj pomeni bilanca HS?
Kako jo izračunamo?
za katere snovi ni uporabna bilanca HS in za katere je?

- V kakšnem obsegu se zaužite HS porabijo za produktivne namene.

- od zaužite snovi odštejemo vse izgube

- Ni uporabno za snovi, ki se v telesu sintetizirajo ali razgradijo
- Zato le za elemente (C, N in rudnine) in energijo

142

kako še drugače rečemo bilančnim poskusom?

celostno-presnovni

143

opiši bilančni poskus

• Bilančne kletke
• Merimo tisto, kar pri meritvi določene bilance potrebujemo
• Ločeno zbiranje blata in urina
• N v odpadli dlaki, prhljaju,... zanemarimo
• Paziti, da N ne uhaja iz sistema (amonijak, mikrobno vrenje)

144

kakšna je lahko bilanca?

– Pozitivna (HS so se naložile v telesu)
*pri rastočih živalih
– Izravnana (ničelna)
– Negativna (HS se izločajo iz telesa)
*stradanje živali
*povišana produkcija

145

kaj je bilanca dušika?

- Koliko ak iz krme se prebavi in absorbira v kri
- bilanca naloženih beljakovin
- razlika med zaužitim in izločenim N:
*Količina zaužitega N
*z blatom izločen N
*z urinom izločen N
*s proizvodi izločen N (mleko, jajca, volna, mladiči,...)
* N v potu, koži, rogovih,...ne upoštevamo

146

količina naloženih beljakovin

bilanca N x 6,25

147

kaj nam pove bilanca?

BILANCA nam pove koliko posamezne snovi (N ali C) se je zadržalo (retiniralo v telesu).

148

povej formulo bilance dušika

BILANCA N = Nkrme – (Nblata + Nurina + Nproizvodov)

149

kako analiziramo dušik v krmi?

z metodo po Kjedhalu

150

kakšen % beljakovin imajo mišice?

25%

151

kaj je bilanca ogljika?

- bilanca naloženih maščob
- Razlika med zaužitim in izločenim C:
* Količina zaužitega C
*Z blatom izločen C
* Z urinom izločen C
* S proizvodi izločen C (mleko, jajca, volna, mladiči,...)
*Količina C v izdihanem zraku in plinih (CO2, CH4)

)

152

povej formulo bilance ogljika

BILANCA C = Ckrme – (Cblata + Curina + Cproizvodov + Cplinov )

153

kje se nahaja zadržani C v organizmu? in koliko?

- maščobe (76,7% C)
- beljakovine (52% C)

154

kje se zadržuje zadržani N v organizmu? in koliko?

- beljakovine (16% N)

155

v kakšni obliki se nalaga energija v telesu?

le v obliki maščob in beljakovin

156

kaj je bilanca E ?

količina naloženih B in M X bruto energijska vrednost

157

kaj je vir AK?

BELJAKOVINE

158

katere vrste ak pozhnaš?

- esencialne
- neesencialne

159

kaj je limitirajoča ak?

Limitirajoča AK je tista esencialna AK, ki je je v živilu najmanj, zato kljub presežkom ostalih AK telo ne more sintetizirati lastnih beljakovin

160

v kaj vodi pomanjkanje esencialnih kislin?

- limitirajoča ak
- motena sinteza belajkovin
- manjša hranilna vrednost beljakovin?

161

od česa je odvisna hranilna vrednost beljakovin?

od aminokislinske sestave

162

kaj so polonovredne beljakovine?
ali v realnosti obstajajo?

- v celoti se prebavijo in izhkoristijo v presnovi
- načeloma ne, oz. jih mi nismo sposobni izkoristit

163

kaj si želimo pri prebavi beljakovin?

da se čim večji del beljakovin iz krmeprebavi, po absorpciji AK pa naj bi bile te v takih količinah in razmerju, da bi prišlo do optimalne sinteze telesu lastnih beljakovin.

164

ocenjeevanje kakovosti beljakovin - kateri 2 metodi poznaš?

- kemijske
- biološke

165

opiši kemijske metode ocenjevanja kakovosti beljakovin

– Analiza vsebnosti posameznih AK v neki beljakovini
– AK sestavo primerjamo s potrebami živali
– AK sestavo primerjamo z AK sestavo visokovrednih B (albumin, kazein)

– Kemijski indeks (Chemical score; CS; KI)
– Indeks esencialnih AK (Essential amino acid index; EAAI)

166

opiši biološke metode pocenjevanja kakovosti beljakovin

– V kakšnem obsegu organizem izkoristi B ali AK iz prebavil in v presnovi
– Pomembna prebavljivost beljakovin
– Navidezna ali prava?
– Različne AK neke beljakovine so različno prebavljive
– Ista AK je v različnih beljakovinah različno prebavljiva

167

kaj je biološka vrednost beljakovin (BV) ?
kaj je potrebno upoštevati?
kaj merimo pri njej?

- Kakšen delež absorbiranih beljakovin (AK, N) krmila se uporabi za prirast v B (vzdrževanje + Proizvodnja)

BV= razmerje med absorbiranim in retiniranim N

- potrebno je upoštevat pravo prebavljivost - endogeni N (blato, urin)
*N se izloča iz telesa tudi če krmimo krmo brez N

- merimo učinkovitost beljakovin za prirast
• Endogeni dušik v seču odštejemo od Nurina
• Preostali N v seču izvira iz razgradnje AK, ki se niso vgradile v B

168

kakšen poskus je potrebno opraviti pri biološki vrednosti beljakovin?

bilančni poskus – bilanca N

169

od česa je tudi odvisna BV?

od količine B (beljakovin) v obroku

170

katere belajkovine so učinkovite za človeka/monogastrične živali?

B z BV nad 80%
npr:
* jajce 0,96
*mleko v prahu 0,95-0,97
*ajda 0,9
*ribja moka 0,74-0,89
*meso 0,75-0,85

171

formula za BV

BV =

NZ – (NB – ENB) – (NU – ENU) /

NZ – (NB – ENB)

172

kaj pomeni kratica ENB?

ENDOGENI DUŠIK V BLATU

173

kaj pomeni kratica ENU?

endogeni dušik v urinu

174

kaj je neto izkoristljivost beljakovin (NIB)

- kakšen delež zaužitih beljakovin (AK in N) krmila se uporabi za prirast v B (vzdrževanje + proizvodnja)!

- Je produkt prave prebavljivosti in biološke
vrednosti beljakovin

175

formula za NIB

NIB = pp X BV

176

KATERE METODE UPORABLJAMO ZA MERJENJE UČINKOVITOSTI BELJAKOVIN ZA PRIRAST

• Biološka metoda ocenjevanja kakovosti B
• PER-metoda (Protein efficiency ratio)
• Kolikšen je prirast iz enega grama zaužite beljakovine

177

kako zagotoviti monogastričnim živalim zadostno biološko vrednsot beljakovin v obroku?

- dodatek visokovrednih beljakovin
*so drage
- čim bolj izkoristiti manj vredne beljakovine
- kombiniranje mešanice različnih vrswt krmil

178

kako povečamo BV?

– Krmila živalskega izvora
– Dodatek sintetičnih AK
– Hidroliza beljakovin

179

ALI SO PREŽVEKOVALCI MANJ ALI BOLJ ODVISNI OD PREHRANE Z BELJAKOVINAMI?
zakaj?

- manj

- ker Lahko izkoristijo slabše B in nebeljakovinske dušične snovi

180

koliko beljakovin se absorbira v siriščniku, tankem črevesu prežvekovalcev?
kje največ?

- manjši delež zaužitih belajkovin
- največ beljakovin bakterij in protozojev
*v vampu
*bolj ugodna AK sestava
*Procent biološke vrednosti beljkaovin pri bakterijah = 81% ; protozoji = 91

181

povej nekaj o razgradljivosti beljakovin

– Bolj razgradljive so hitreje topne v vodi
*ostanejo v vampu in se tu razgradijo
– Visokoproduktivne krave molznice – večji delež B , ki uidejo mikrobni razgradnji

182

iz česa lahko prežvekovalci sintetizirajo visoko vedne beljakovine?

Iz dušika, amonika, sečnine

183

katera 2 vira beljakovin imajo prežvekovalci?

- beljakovine direktno iz krme,
- beljakovine, ki jih ustvarijo mikroorganizmi

184

Sistem za ocenjevanje kakovosti B za prežvekovalce:

– Presnovljive beljakovine (PB)

– Upoštevanje:
• Večji del B se v vampu razgradi do N
• Del sproščenega N se vgradi v mikrobne B
• Potrebe prežvekovalcev po B so krite iz dveh virov
*beljakovine direktno iz krme
*belajkovine, ki jih ustvarijo mikroorganizmi

185

da se živali zadosti potreba po beljakovinah (ak) potrebuje?

odrasla živla potrebuje uravnoteženo bilanco N

186

kajse zgodi če žival prejema obrok brez belajkovin?
kdaj poteče še hitrejši potek pogina?

– Izločanje N nekaj časa pada
*poraba ak se močno zmanjša-nivo bazalnega metabolizma
– nato Konstantno
*uporaba maščobnih rezerv za energijo
– nato Močno poveča
*uporaba beljakovin kot rezerva az energijo

SLEDI POGIN

- Hitrejši potek, če je v obroku premalo energije (prej se porabijo AK iz telesnih rezerv)

187

kaj se dogaja pri obroku brez beljakovin, vendar z dovolj energije?

vzdrževanje bazalnega emtabolizma daljše

188

katere vrste potreb po beljakovinah imamo?

- potrebe po beljakovinah za vzdrževanje
- potrebe po belajkovinah za prirejo
*rastoče in proizvodne živali

189

pri monogastričnih živalih je potreba po beljakovinah = ?

potrebe po B = potrebe po AK
* v prebavljivih surovih beljakovinah (PSB) nudimo dovolj prebavljivih eAK in dovolj skupnih neesencialnih AK

190

kaj se zgodi če krmimo premalo beljakovin?

– Zmanjšana produkcija, prirast, delovne sposobnosti


– Proizvodi imajo manj B, več M – spremenjena kakovost
* Če pride do pomanjkanja beljakovin v obroku kokoši, začnejo bolj jest, ker hočejo zadostit potrebam po AK, dobivajo energijo, ki pa se bo nalagala --> zamastitev

– Nespecifične/specifične zdravstvene in plodnostne motnje

191

kaj se zgodi če krmimo preveč beljakovin?

– Alkaloza pri prežvekovalcih
– Toksični razgradni produkti v debelem črevesju
– Detoksifikacija v jetrih in ledvicah – preobremenjenost
– Izločanje sečnine – jetra, ledvice, plodnost
– Prenos v kri ploda – motnje v razvoju, slabša vitalnost

192

kaj se zgodi če krmimo premalo esencialnih ak?

– Pomanjkanje limitirajoče AK
– Povečano zauživanje krme (pokritje potreb po AK)
• Pojedo več energije, se zamastijo (primer: kokoši nesnice)

193

kaj se zgodi če je proušeno razmerje med ak

– Večja odstopanja: motnje v presnovi AK

194

kaj se zgodi če krmimo pokvarjene ak?

– Nastanek različnih bakterijskih toksinov

195

kaj se zgodi če krmimo preveč razgradljivih B pri prežvekovalcih?

– Alkaloza
- predvsem tiste topne v vodi- vplivajo na stanje v vampu