fiziologija - energetski metabolizem in termoregulacija Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija - energetski metabolizem in termoregulacija > Flashcards

Flashcards in fiziologija - energetski metabolizem in termoregulacija Deck (81)
Loading flashcards...
1
Q

Kako v telesu nastaja energija?

A

Pri oksidacijskih procesih ( oksidacija hranilnih snovi)

2
Q

Kaj se zgodi pri oksidacijskih procesih?

A
  • nastaja energija, ki se skladišči v energetsko bogatih spojinah
  • energija se sprošča kot toplota, ali pa se porablja pri delu.
  • nastaja tudi CO2, H2O in drugi končni, energetsko brezvredni produkti razgradnje.
3
Q

Katere vrste kalorimetrije poznaš?

A
  1. direktna
    - mejenje toplote, ki se sprošča iz organizma
  2. indiretktna
    - izračun produkcije toplote iz razmerja respiratornih plinov
4
Q

Kako lahko izmerimo in izračunamo energetsko vrednost snovi?

A
  • Energetsko vrednost snovi lahko izmerimo s sežigom v kalorimetru.
  • razlika v temperaturi vode pred sežigom in po njem
5
Q

Kako je zgrajen kalorimeter?

A
  • iz masivne kovinske bombi
  • iz vžigalnega sistema, ki se nahaja v kisikovi atmosferi v bombi
  • iz snovi kateri merimo energetsko vrednost
  • druga kovinska posoda napolnjena z vodo, v katero je potopljena bomba.
6
Q

Povej definicijo za kalorijo.

A

1 kalorija, je tista količina toplote, ki segreje 1g vode za 1 C

7
Q

Katera enota je po SI določena za izražanje energetske vrednosti?

A

Joule.

8
Q

Kaj pravi Hessov zakon?

A

Osvobojena energija pri kateremkoli oksidacijskem procesu je odvisna od:

  • substanc, ki reagirajo
  • končnih produktov, ki nastanejo.

Ni pa odvisna od:

  • okolja
  • vmesnih reakcij

Zato so energetske vrednosti hranilnih snovi ( razen beljakovin!) enake pri meritvah v fizioloških razmerah in v kalorimetrični bombi.

Pri beljakovinah pride do razlike predvsem na račun:

  • UREE
  • drugih produktov metabolizma beljakovin, ki se izločajo iz organizma, ne da bi se dokončno oksidirali
9
Q

Kako se lahko določi intenzivnost energetskega metabolizma?

A
  1. direktna kalorimetrija
    - z merjenjem toplote, ki se iz organizma sprošča
  2. indirektna kalorimetrija
    - izračun produkcije toplote iz razmerja respiratornih plinov.
10
Q

Na kakšne načine se lahko sprošča toplota iz organizma?

A
  • s sevanjem
  • s kondukcijo
  • s konvekcijo
  • z evaporacijo
11
Q

Kja je kondukcija?

A

Kondukcija je neposreden prenos toplote s predmeta na predmet zaradi razlik v temperaturi.

stoječa žival: majhna- večinoma z zrakov
ležeča žival: velika

12
Q

Kaj je radiacija?

A

Raadiacija je oddajanje toplote v obliki elektromagnetnih valov.

13
Q

Kaj je konvekcija?

A

Konvekcija je oddajanje toplote v zrak okoli telesa.
Okoli organizma nastajajo tokovi zraka, ki odnašajo toploto, ker se ogreti zrak okoli telesa dviga, nadomešča pa ga hladnejši.

14
Q

Kaj zmanjšuje in kaj pospešuje konvekcijo?

A

zmanjšuje: dlaka oz. oblačila

pospešuje: veter

15
Q

Kaj je evporacija (izparevanje)

A

Evporacija je oddajanje toplotne energije na račun izhlapevanje vode s površine telesa. porablja se energija.

glavni način oddajanja toplote pri toplokrvnih živalih

Ločimo:

a) nevidno perspiracijo = izparevanje majhnih količin vode, ki izpari takoj ko se izloči
b) znojenje = pojavi se pri višjih temperaturah okolja

16
Q

Katerim zahtevam mora zadovoliti fiziološki kalorimeter?

A
  1. možnost merjenja oddane toplote pri različnih temperaturah okolja
  2. ne sme biti akumolacije CO2
  3. omogočeno mora biti merjenje vpliva hrane in dela oziroma gibanja na metabolične procese.
17
Q

opiši prve poskuse v zvezi z merjenjem produkcije toplotne energije pri žialih.

A
  • Lavoisierin Laplace
  • merjenje količine vode, nastale ob topljenju ledu okoli posode v kateri je bila poskusna žival
  • ta kalorimeter ima omejeno uporabo -> meri oddajo toplote ob temperaturi okolja okoli 0C
  • s tem kalorimetrom lahko izačunamo količino toplote, ki jo odda žival na osnovi fizikalnih zakonitosti.:
    1. Specifična toplota
    2. specifična talilna toplota
18
Q

Kaj je specifična toplota?

A

specifična toplota je tista količina toplote, ki jo je potrebno dovajati nekemu telesu ali snovi, da se njegova temperatura spremeni za 1 C.

19
Q

Kolikšna je specifična toplota ledu?

A

specifična toplota ledu je 2,093 kJ/KgK

20
Q

Kaj je specifična talilna toplota?

A

Specifična talilna toplota je količina toplote, ki jo moramo na tališče segretemu telesu dovajati, da se stali.

21
Q

Kolikšna je specifična talilna toplota ledu?

A

specifična talilna toplota ledu je 334,880 kJ/kg

22
Q

Kolikšna je količina toplote, ki se porabi za taljenje ledu?

A

je vsota specifične toplote in specifične talilne toplote.

enačba:
Q=m(ledu) x c (specifična toplota) X dT (temperatura ledu v okolici poskusne živali oz. razliak md tmeperaturo ledu in 0 C) + m(ledu) x qt (specifična talilna toplota

Q= m x c x dT + m x qt

23
Q

Opiši adiabatni kalorimeter.

A
  • je toplotno izoliran prostor
  • toplota, ki jo odda organizem se zbira tako, da ogreva vodo, ki kroži znotraj prostora
  • količino toplote ki jo odda organizem izračunamo iz razlike v temperaturi vode pred vstopom v kalorimeter in po izstopu iz njega.
  • izparjeno vodo zbiramo v posebni posodi s H2SO4,ki veže higroskopsko vodo.
  • tehnično zahtevna, draga metoda.
24
Q

Opiši gradientni kalorimeter.

A
  • temelji na merjenju oddaje toplote iz termalnega vira
    -termalni vir je zaprt v oklep in je obdan z gradientno plastjo, ki meri tok toplote
    -če gradientna plast v celoti pokriva komoro, meri celotno toploto oddano iz notranjsoti komore, ne glede na:
    položaj živali
    velikost komore
    oblike komore
  • poznani so razlika v temperaturi plasti, njena debelina in toplotna kondukcija
    -izralunana vrednsot je tok toplote ( J/s)
    -enostavnejši kot adiabatni kalorimeter
    -rezultate dobimo hitreje.
25
Q

Kako se lahko določi obseg energetskega metabolizma in zakaj?

A
  • iz razmerja izmenjave respiratornih plinov. In sicer z ugotavljanjem porabe kisika in nastajanjem CO2 v določenem času.

zakaj?: ker živalski organizem zagotavlja vse svoje energetske potrebe iz oksidacije.

26
Q

kako lahko merimo porabo 02 in nastanek CO2?

A
  • izvajanje v komorah v katere namestimo žival
  • s pomočjo maske, povezane z napravo za merjenje
  • s pomočjo trahealne kanile, povezana z napravo za merjenje
27
Q

Kako se opravi analiza plinov?

A

-kemijsko
-volumetrijsko
ali
- monometrijsko

28
Q

katere so metode direktne kalorimetrije?

A
  • so zapletene in težje izvedljive
    1. adiabatni kalorimeter
    2. gradientni kalorimeter
    3. kalorimeter po Lavoisierju in Laplacu (prvi poskusi)
29
Q

Opiši metode indirektne kalorimetrije.

A
  • enostavnejše
  • se na široko uporabljajo
  • warburgov aparat: uporablja pri tkivih, celicah in celičnih organelih
  • imamo metode zaprtega in metode odprtega kroga
30
Q

Naštej metode indirektne respiratorne kalorimetrije

A
  1. komora po Lavoisierju.
    - za manjše živali in krajše poskuse
    - poraba 02 in nastanek CO2 začne motit normalne funkcije organizma
  2. komora po Regnaultu in Reisetu
    - Je metoda zaprtega kroga
    - zaprt prostor, v njem se nahaj poskusni osebek
    - meri se poraba kisika, ki se oddaja v komoro iz rezervoarja.
    - CO2 in H20 se vežeta na adsorbentno snov
  3. Atwer-Rosa-Benedictov respiratorni kalorimeter
    - je metoda zaprtega kroga
    - je videti kot opremljena soba.
    - merjenje energetsakega metabolizma pri ljudeh
  4. Benedict- Rothov spirometer
    - metoda zaprtega kroga
    - Meritve pri ljudeh
    - kisik se skozi amsko ali trahealno aknilo pri živalih vdihuje iz spirometra
    - sistem zaklopk usmerja izdihani zrak do adsorbensa za CO2.
    - poskus traja 6 min
  5. metode odprtega kroga
    - zrak ali kiIsk se vdihuje iz atmosfere ali tanka
    - izdihani zrak se analizira in izpusti v atmosfero.
    - Douglasova vreča: namesti se na hrbet poskusne osebe ali živali. V njej zbiramo zrak v različnih fizioloških razmerah. Vzorec zraka iz vreče analiziramo (koliko O2 in koliko CO2). Iz razlik med sestavo atmosferskega zraka in zraka v vreči izračunamo porabo 02 in CO2
31
Q

Opiši komoro po Lavoisierju.

A
  • je indirektna metoda respiratorne kalorimetrije
  • za manjše živali in krajše poskuse
  • poraba 02 in nastanek CO2 začne motit normalne funkcije organizma
32
Q

Opiši komoro po Regnaultu in Reisetu

A
  • je metoda indirektne respiratornekalorimetrije
  • Je metoda zaprtega kroga
  • zaprt prostor, v njem se nahaj poskusni osebek
  • meri se poraba kisika, ki se oddaja v komoro iz rezervoarja.
  • CO2 in H20 se vežeta na adsorbentno snov
33
Q

Opiši Atwer-Rosa-Benedictov respiratorni kalorimeter ?

A
  • je metoda indirektne respiratorne kalorimetrije
  • je metoda zaprtega kroga
  • je videti kot opremljena soba.
  • merjenje energetskega metabolizma pri ljudeh
34
Q

Opiši Benedict- Rothov spirometer

A
  • je metoda indirektne respiratorne kalorimetrije
  • metoda zaprtega kroga
  • Meritve pri ljudeh
  • kisik se skozi amsko ali trahealno aknilo pri živalih vdihuje iz spirometra
  • sistem zaklopk usmerja izdihani zrak do adsorbensa za CO2.
  • poskus traja 6 min
35
Q

opiši metode odprtega kroga pri indirektni respiratorni kalorimetirji.

A
  • je metoda indirektne respiratorne kalorimetrije
  • zrak ali kiIsk se vdihuje iz atmosfere ali tanka
  • izdihani zrak se analizira in izpusti v atmosfero.
  • Douglasova vreča: namesti se na hrbet poskusne osebe ali živali. V njej zbiramo zrak v različnih fizioloških razmerah. Vzorec zraka iz vreče analiziramo (koliko O2 in koliko CO2). Iz razlik med sestavo atmosferskega zraka in zraka v vreči izračunamo porabo 02 in CO2
36
Q

Kaj pomeni, da so kemične reakcije energetskega metabolizma stehiometrijske?

A

substrata in O2 reagirata v določenem razmerju. Pri čemer se sprošča energija in nastanejo količine vode in CO2.

37
Q

Kaj je respiratorni količnik?

A

je razemrje med izločenim CO2 in porabljenim O2 v določeni časovni enoti.

RQ = V (CO2) / V (O2)

38
Q

kaj nam omogoča RQ in kaj nam pove oz. pokaže ?

A
  • pove nam podatek o intenzivnosti metabolizma v organizmu.
  • omogoča nam, da lahko ugotovimo delež ogljikovih hidratov in maščob porabljenih za tvorbo določene količine energije.
  • pokaže nam katere snovi so se oksidirale v organizmu
  • RQ he rezultat različnih kemičnih procesov. Nikoli se v organizmu ne oksidira samo ena snov.
  • če bi v organizmu izgorevali samo ogljikovi hidrati bi bil RQ=1
    Če bi izgorevale samo maščobe bi bil RQ=0,7
    Tako je vrednost RQ med 0,7 in 1. –> RQ je odvisen od vrste hranilnih snovi.
39
Q

Na osnovi česa lahko ugotovimo delež beljakovin za tvorbo določene količine energije.?

A
  • na osnovi izmerjene količine dušika v urinu.
40
Q

Kaj je potrebno upoštevat pri oksidaciji proteinov?

A

Da se nekateri končni produkt izločijo z urinom in blatom, ne da bi se dokončno oksidirali.

41
Q

Koliko je RQ za ogljikove hidrate?

A

1

42
Q

koliko je RQ za maščobe?

A

0,7

43
Q

Koliko je RQ za proteine?

A

0,83

44
Q

Kaj lahko preberemo iz tabele po Lusku?

A

Na osnovi podatkov o vrednosti RQ, lahko ugotovimo delež ogljikovih hidratov in maščob, ki se oksidirajo.

Tabela ne upošteva deleža beljakovin

45
Q

Kdaj dobimo podatke o količini porabe kisika, tvorbi CO2 in energetski vrednosti procesov pri metabolizmu proteinov dobimo, če..?

A

če v gramih izmerjeno vrednost dušika v urinu, pomnožimo s faktorji.

46
Q

Katere 4 faktorje poznamo, ko računamo metabolizem proteinov iz gramov izmerjene vrednosti dušika v urinu?

A
  • količina oksidiranih proteinov
  • količina CO2 (L), ki nastaja pri oksidaciji proteinov
  • količina O2 (L), porabljena za oksidacijo proteinov
  • količina toplote kJ, sproščena pri oksidaciji proteinov.
47
Q

kaj je kalorična vrednost kisika oz. kalorični ekvivalent kisika?

A

Je količina energije, nastala pri metabolizmu posameznih hranilnih snovi, izražena v litrih porabe kisika

48
Q

Od česa je odvisna količina energije, ki nastane pri oksidaciji 1L O2 ?
Koliko znaša ta energija?

A
  • odvisna je od snovi:
    ogljikovi hidrati= 21,2 kJ
    maščobe = 19, 6 kJ
    beljakovine = 18,8 kJ
49
Q

Kako poteka princip izračuna količino energije, ki se sprosti ob porabi 1 L O2 za samo 1 snov.

A

križni račun

50
Q

Kaj je bazalni metabolizem?

A
  • omogoča osnovno delovanje organizma

- je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da v organizmu potekajo osnovni fiziološki procesi

51
Q

Naštej osnovne fiziološke procese.

A
  • delo srca
  • dihanje
  • sinteza encimov, hormonov in drugih katalitičnih snovi
  • eksekrecija
  • prehod skozi membrane
52
Q

Čemu služi večina energije, sproščene v organizmu v bazalnih razmerah?

A

Služi za vzdrževanje toplote.

53
Q

Kdaj ne poteka bazalni metabolizem?

A
  • pri normalnem gibanju
  • pri prehranjevanju
  • pri opravljanju dela
54
Q

Kako dosežemo bazalni metabolizem?

A
  • dosežemo ga, če je organizem v:
    popolnem mirovanju
    postresorptivnem stanju
    termično nevtralnem okolju
55
Q

Drži ali ne drži. V postresorptivnem stanju v prebavilih potekajo procesi prebave.

A

Ne drži.

56
Q

Kaj predstavlja termično nevtralno okolje?

A

Predstavlja temperaturo okolice, ki pri poskusnem osebku ne povzroča reakcij termogeneze ali termolize

pri odraslih živalih znaša okoli 20 C, pri mladičih pa je višja

57
Q

Predvsem pri katerih živalih je opažena soodvisnost med temperaturo termične nevtralnosti in telesno maso?

A

Pri pujsih.

58
Q

Zakaj je neposredna kalorimetrija pri prežvekovalcih otežena in moramo opraviti nekatere opravke?

A

Ker pri procesih fermentacije v vampu nastaja toplota, ki ni dejanski produkt metaboličnih procesov v telesu.

59
Q

Kaj se upošteva kot korekcijski faktor pri kalorimetriji pri prežvekovalcih=

A

Upošteva se količina nastalega metana.

Produkcijo toplote v vampu ocenjujemo s približno 9, 42 kJ na liter nastalega metana.

60
Q

Kako naredimo izračun telesne metabolične toplote pri prežvekovalcih z direktno kalorimetrijo ??

A

Od celotne toplotne produkcije moramo odšteti v vampu nastalo toploto in tako dobimo vrednost telesne metabolične toplote

61
Q

Kaj moarmo upoštevati pri indirektni kalorimetriji pri prežvekovalcih?

A

Moramo upoštevati v vampu nastali CO2, ki se z izrigavanjem odstranjuje skopaj z izdihanim zrakom

62
Q

Kaj je korekcijski faktor za CO2 pri indirektni kalorimetriji pri prežvekovalcih=

A

količina nastalega metana

63
Q

Kakšno je razmerje med CO2 in metanom po hranjenju in kakšno po 24h ?

A

2,6 : 1
1 : 1

Tako izračunani CO2 odštejemo od celotnega CO2 in dobimo emtabolično vrednost CO2. Skupaj s porabo 02 izračunamo RQ

64
Q

Kje nastaja metana pri prežvekovalcih?

A

Samo v vampu

65
Q

Zakaj bazalno stanje pri živalih težko dosežemo?

A
  • živali težko preprečimo vsaj minimalno gibanje

- hrana se dolgo časa zadržuje v prebavilih –> težko vzpostavimo postresorptivno stanje

66
Q

Kaj je omogočeno pri merjenju vzdrževalnega metabolizma?

A
  • normalno prehranjevanje

- vse gibanje, ki je povezano s hranjenjem

67
Q

DRŽI ali ne drži. V običajnih razmerah pri sesalcih razlika med bazalnim in vzdrževalnim metabolizmom ni velika.

A

drži.

68
Q

s kakšno enoto izražamo vrednost bazalnega ali vzdrževalnega metabolizma?

A

v kJ na enoto telesne mase ali telesne površine.

69
Q

Kateri hormon je najpomembnejši za vzdrževanje metabolizma in telesne temperature? in na kaj vpliva?

A

-ščitnični hormon tiroksin (T4) in trijodtironin (T3)

  • vplivata na:
    a) rast in razvoj telesa (skelet in živčni sistem)
    b) oksidativni metabolizem in metabolizem ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
70
Q

Kaj stimulira tiroksin?

A

Stimulira oksidacijske procese v celici,

71
Q

Kdo uravnava izločanje tiroksina?

A

hipofizni hormon TSH (tiroideo stimulirajoči hormon)

72
Q

Kaj vse vsebuje poskus kjer smo prikazali delovanje T4 in TSH?

A
  • steklena komora za poskusno žival
  • iz zamaška komore izhajata 2 cevi
  • na levi cevi je prižema, ki jo lahko odpremo (spustimo atmosferski zrak v komoro) ali zapremo
  • desna cev je povezana s polkrožnim manometrom, ki je napolnjen s tekočino.
  • ko žival porablja kisik v zaprtem sistemu,se tekočina v levem kraku manometra dviga, v desnem pa spušča.
  • Drugi krak desne cevi vodi v inekcijsko brizgo, napolnjeno z zrakom, s katero merimo volumen med poskusom porabljenega kisika
  • apno na dnu komore absorbira oddani CO2
  • i volumna porabljenega kisika in mase živali lahko izračunamo stopnjo metabolizma živali
73
Q

Kaj se dogaja s podgano ki nima ščitnice.

A
  • Nima ščitničnih hormonov –> sprememba v metabolizmu
74
Q

Kaj se dogaja s podgano, ki nima hipofize?

A

Nima hormona TSH –> ne nadzoruje delovanja ščitnice in jo ne stimulira k tvorbi ščitničnih hormonov

75
Q

Pri kateri podgani je osnovni bazalni metabolizem višji ?

  • pri tisti brez ščitnice
  • pri tisti brez hipofize
  • pri tisti z intaktnim hormonalnim sistemom
A
  • pri tisti z intaktnim hormonalnim sistemom
76
Q

Na koliko čas moramo injicirat tiroksin (ali katerikoli drug hormon) poskusnim živalim?

A
  • vsakodnevno vsaj 1-2 tedna
77
Q

Kakšen je bil učinek tiroksina na raven metabolizma normalne podgane, tiste brez ščitnice (tireoidektomirane) in tiste brez hipofize (hipofizektomirane)

A

normalna:
- dodatni tiroksin je vplival na bolj intenzivno oksidacijo –> večja poraba kisika

brez ščitnice, brez hipofize:
- poraba kisika je večja

78
Q

kakšen je bil učinek TSH na raven metabolizma normalne podgane, tiste brez ščitnice (tireoidektomirane) in tiste brez hipofize (hipofizektomirane)

A

normalna:
- spodbuja k delovanju ščitnice

brez ščitnice:
- ni bilo ciljnih celic za TSH, ker podgana nima ščitnice.

brez hipofize:
- TSH vpliva na ščitnico in ji poveča delovanje

79
Q

Kaj počne propiltiouracil?

A

Propiltiouracil zavira produkcijo tiroksina

80
Q

Kakšen je bil učinek propiltiouracila na raven metabolizma normalne podgane, tiste brez ščitnice (tireoidektomirane) in tiste brez hipofize (hipofizektomirane)

A

normalna:
- zmanjšal se je metabolizem

brez ščitnice
- ne deluje ker nima ciljnih celic

brez hipofize:
- ne deluje ker že tako ali tako ni proizvodnje ščitničnih hormonov, ker ni TSHaja ki bi stimuliral ščitnico, da bi proizvedla tiroksin.

81
Q

Kako deluje propiltiouracil?

A
  • Je tirostatik.

- z njim zdravimo povečano delovanje ščitnice –> zmanjšamo produkcijo ščitničnih hormonov