fiziologija prehrane drugi delni izpit part 3 Flashcards
(111 cards)
1
Q
kateri ksilini sta lipogeni kislini?
kaj to pomeni?
A
- ocetna kislina
- amslena kislina
- služita kot izhodni material za sintezo
maščobnih kislin do 16 ogljikovih atomov
2
Q
kakšna kislian ej propionska kislina?
A
je glukogena = sinteza glukoze = vpliv na
količino mleka (proizvodnja 1 l mleka zahteva 72 g glukoze)
3
Q
an akj nakazuje Večja proizvodnja mleka z
manjšo količino tolšče
A
dnevna proizvodnja tolšče
je v celoti povečana.
4
Q
Prevelik delež OH v obroku > 60% kaj povzroča?
kaj so možni razlogi za prevelik delež OH?
A
- hujši padec tolšče in lahko tudi mlečnosti
- drobno mleti OH + termično obdelani +
5
Q
Učinek OH koncentratov na vampovo fermentacijo in raven tolšče
v mleku
A
- Ni vlaknine, + termično obdelana koruza = majhen odstotek mlečne tolšče (1,4)
- Padec mlečne tolšče je spomladi in jeseni . več OH + zaradi mlade trave, ki ima manj vlaknine (manj ocetne kisline) in več vode
- Milejši padec nastopi, ko se poveča delež propionske kisline > 25 mol %
- Hudo zmanjšanje mlečne tolšče lahko pričakujemo pri > 30 mol %
6
Q
kaj kaže na dejanske spremembe v produkciji ocetne, propionske in maslene kisline?
A
Razlike v molarnem razmerju med nižjimi maščobnimi kislinami v
vampovem soku
7
Q
zakaj so motnje v proizvodnji tolšče?
A
- povečane tvorbe glukogene
propionske kisline - zmanjšana tvorba lipogene ocetne
in maslene kisline
8
Q
kaj povzroča Povečana raven inzulina v krvi
A
zmanjša lipolizo in
pospešuje lipogenezo v maščobnih tkivih
9
Q
kaj ttorej povzroča padec mlečne tolšče ?
A
- motnej v proizvodnji tolšče
- povečana raven inzulina v krvi
- Obe spremembi v presnovi zmanjšata produkcijo najvažnejših snovi
- acetati, butirati, proste maščobne kisline, kar ima za posledico
padec mlečne tolšče.
10
Q
kaj s ezgodi če je delež OH 60% oz. 70-80 % ?
A
- okoli 60%
- padec tolšče okoli 3%;
- 70-80%
- padec tolšče zmanjša na 2,5% ali pod 2%,
delež beljakovin se običajno poveča za manj kot 0,4%
11
Q
mlečna tolšča in povezava s kislinami
A
Mlečna tolšča = ozko povezana z lipogeno : glukogenim razmerjem in v signifikantni
korelaciji z deležem propionske kisline v vampovem soku
12
Q
kakšne so izgiube zaradi padca mlečne tolšče?
A
enake izgubam zaradi ketoze in drugih metaboličnih bolezni (puerperalna pareza)
13
Q
preventiva motenj
A
- pravilna sestava obroka + adaptacija na koncentrate (14 dni)
- Optimalno sestavljen obrok za dobre molznice = 40 do 60 % voluminozne
krme oziroma koncentratov ( @ 50 : 50) - Omogočena je maksimalna konzumacija in optimalen izkoristek energije - največja mlečnost in stabilnost mlečne maščobe
14
Q
Prebavne motnje nutricijske etiologije v intenzivni govedorejski
proizvodnji
A
Bolezni vezane na nepravilno prehrano z OH in neustrezno sestavljen obrok - Kisla indigestija - acidoza vampa * akutna kislin indigestija *kronična latentna acidoza
spremljajoče bolezni
- vampova parakeratoza
- hiperkeratoza in rumenitis
- jetrni abscesi
- laminitis
- nastanek sečnih kamnov
- podvrženost krčem
- dislokacija siriščnika
15
Q
Akutna kisla indigestija
A
- Nastane zaradi konzumacije prevelike količine lahko prebavljivih OH
- žitarice (koruza, pšenica, rž, ječmen)
- krmne mešanice,
- okopavine,
- melasa,
- sadje,
- kruh
- Kritična količina je odvisna od:
- prilagojenosti živali na OH,
- njihovega prehranskega stanja,
- velikosti delcev krme
- dogaja pri pitancih na začetku obdobja pitanja, ko se privajajo na koncentriran obrok
- Krave = poporodno obdobje = neustrezno razmerje voluminozna krma / koncentrati
- Pogost vzrok tudi
- voluminozna krma slabe kakovosti = manjše zauživanje
- voluminozna krma z malo vlaknine = mlada trava
- lahko tudi v ekstenzivni reji, če žival nenadoma pride do OH koncentratov
- Več škode bolezen povzroči v intenzivnem pitanju in intenzivni
mlečni proizvodnji goved
16
Q
kako pride do anstanka acidoze v vampu?
A
- povečanje lahko prebavljivih OH koncentratov –> poveča se št. vseh bakterij v vampu –> poveča se delež NMK –> padec pH –> poveča delež bakterij s. bovis –> poveča konc. melčne kisline –> pride še do nižjega pH –> OD TU ANPREJ DVE POTI:
1. padec razvoja št. bakterijskih vrst –> pH je pod 5 –> s- bovis se zniža, povečano št. laktobacilov –> acidoza vampa, ki vodi v nastanek mlečne kisline —> začaran krog
2. staza fermentacije –> D in L mlečna kislian se absorbira –> metabolna acidoza
17
Q
Beljakovinski koncentrati in motnje zaradi neustrezne
preskrbljenosti živali z beljakovinami
A
- krmila, ki vsebujejo več kot 20 % prebavljivih surovih beljakovin, računano na suho snov.
*V to skupino spadajo koncentrati
živalskega, rastlinskega in mikrobnega izvora ter viri neproteinskega dušika=sečnina - Pri prežvekovalcih mikroorganizmi v predželodcih sintetizirajojo lastne beljakovine iz aminokislin in neproteinskega dušika krme, ki jih gostitelj nato izkoristi.
- Glede na to kakovost beljakovin v obroku za prežvekovalce ni tako pomembna kot je za prašiče in perutnino.
18
Q
Potrebe prežvekovalcev po beljakovinah in načini za njihovo ugotavljanje
A
- v sloveniji: sistem ocenjevanja na osnovi prebavljivih surovihbeljakovin
- sistem ocenjevanja na osnovi prebavljivih surovih beljakovin
- vse bolj aktualno ocenjevanje potreb po
beljakovinah na osnovi presnovljivih beljakovin - loči potrebe po dušikovih snoveh za vampove mikroorganizme od celotnih potreb živali
19
Q
UGOTAVLJANJE RAZGRADLJIVOSTI BELJAKOVIN
A
- v vampu se določa v najlonskih
vrečkah, ki jih namestijo v vamp fistuliranih ovc ali goved. - velikost por 0,05mm
- Po inkubacijskem času se vrečke odvzamejo iz vampa, operejo, posušijo in se v njih določi izguba suhe snovi in dušika.
20
Q
kako ej s potrebami v obroku po :
- v vampu hitro razgradljivih belajkovin
- počasi razgradljivih
- nerazgradljivih
- na kisla detergentna vlakna vezanih belajkovin
pri različnih ravneh proizvodnje?
A
VISOKO PROIZVODNE KRAVE
- hitro razgradljive: 0,25 deleže belajkovinskih frakcij
- počasi: 0,3
- nerazgrad: 0,33
- an ksila..: 0,7
- imajo več nerazgradljivih belajkovin v vampu
KRAVE Z AMJHNO PROIZVODNJO:
- hitro: 0,25
- počasi: : 0,55
- neraz: : 0,13
- na kislla: 0,7
- oiamjo več počasi razgradljivih, in manj v vmapu aerazgradljivh
- hitro in na kisla dtergentna vlakna vezanih beljakovin je enako pri obeh proizvodnjah
21
Q
katera je krma kjer se beljakovine v največji meri (0,71-0,90) razgradijo v vampu,
A
- travno in koruzno silažo in seno,
- med žiti:
*ječmn, pšenico in oves,
.- med beljakovinskimi
koncentrati:
*kazein, pšenični gluten ter sončnične in ogrščičnetropine
22
Q
katere belajkovine se v vampu nekoliko (0,51-0,70) slabše razgradijo?
Kaj se zgodi z B v mleku, če jih
krmimo?
A
beljakovine trave, koruze in sirka, lanenih pogač, sojinih tropin, pivskih tropin,
bučne pogače in koruzni gluten
- delež belajkovin v mleku se poveča, ker se tako več beljakovin absorbira skozi črevo in so dostopne takoj za metabolizem ?
23
Q
od česa j3e razgradljivost belajkovin v vampu odvisna v veliki meri?
razloži.
A
- od časa zadrževanja beljakovin v vampu.
- Pri visoki ravni produkcije:
*čas zadrževanja krme v vampu
krajši= kar vpliva na manjšo razgradljivost proteinov. - Pri majhnicproizvodnji je pasaža vampove vsebine v siriščnik počasnejša,
razgradnja beljakovin pa obsežnejša.
24
Q
kiakšna je zgornaj meja količine belajkovin v obroku?
A
okoli 18%
25
ali so belajkovinski koncentrati dragi?
ja
26
kaj s edogaja če je v krmi večja raven belajkovin?
Pri večji ravni beljakovin pride, zlasti če primanjkuje energije, do zmanjšanja zauživanja krme in manjše mlečnosti. Poročajo tudi o pogostnejših plodnostnih motnjah.
27
naštej dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto in
| hranilno vrednost krmil rastlinskega porekla
1. Vrsta, sorta in hibrid
2. Čas izkoriščanja
3. Ciklus vegetacije
4. Dnevna nihanja
* Hranilne snovi niso vseh 24h enako v rastlinah
5. Pogoji rasti
* kakšna prst
* kakšen pH
28
leguminoze - naštej jih
- leguminoze: detelje, stročnice
- stročnice:
*fižol
*grah
*bob
*leča
*soja
*čičerika
bolj v človeki prehrani
dobro prenaša sušo in vročino
* Podzemski oreški, arašidi ali kikirikiji
*
29
kaj še uvrščamo med stročnice oz. metulnice?
detelje, lucerno, volčji bob oz. lupino in grašico.
30
opiši značilnosti leguminoz
- Veliko B, veliko Ca in veliko beta-karotinov
31
opiši dejavnik : čas izkoriščanja
- latenje:
* takrat je anjbolj priemrno delat silažo
- Zgodnja košnjo ali paša:
* več HS,
* boljša prebavljivost
* izgubljamo na masi - v mladih rastlianh je veliko vode
- Kasneje:
* večji pridelek, manj HS
- Optimalna košnja za detelje – ko tvorijo popke
32
dnevna nihanja v rastlianh
- Vsebnost sladkorja v rastlinah je čez dan različna
• Največja razlika je v vsebnosti saharoze
• Vsebnost sladkorjev se veča od 9 – 15h, v času noči gredo HS v korenine.
• Zato je priporočljivo, da zeleno maso s travnika, namenjeno siliranju, kosimo v popoldanskem času (če se da)!
• Ker je majhen vpliv, se tega dejstva običajno ne upošteva.
33
kateri so pogoji rasti?
• Zemlja
• Klima
*toplota, svetloba, vlaga, zrak, vetrovi)
• Obdelava zemlje (oranje, gnojenje), setev, nega rastlin
34
katera zrnata krmila uporabljamo za prehrano živali?
ZRNA ŽIT
ZRNA LEGUMINOZ
ZRNA OLJARIC
35
naštej 4 kriterije po katerih navajmo osnovne značilnosti zrnatih krmil.
```
• Vsebnost HS, mineralov, vitaminov
• V kakšnem stanju se uporablja
*cela, zmleta, termično obdelana, stranski proizvod
• Za katere živalske vrste se uporablja
• Kakšne posebnosti
```
36
o0piši koruzo
- 9 skupin: zobanka, trdinka, za škrob..
- Hibridi, npr. za olje, škrob
- Veliko škroba vsebuje - torej veliko OH
- malo vitmainov mineralov
- Med žiti najmanj B in slaba AK sestava (malo lizina in triptofana)
- Triptofan je potreben za tvorbo katerega vitamina B3 (pelagra..),
* zato bi lahko pri krmljenju same koruze prišlo do avitaminoze. Hibridi.
- Ne vsebuje vit. C in D; dosti vit. E in B1
- Delež pepela cca. 1 %
* pove nam koliko je v koruzi mineralov
- cela zrna lahko damo :
* Ovce, konji, mlado govedo
- ostale živalske vrste: boljše da je zmleto
* npr. prašič, perutnina
- mikotoksini na koruzi
37
kaj so mikotoksini?
So presnovni izločki, ki jih izločajo plesni - glive.
38
kaj damo živlaim za pitanje - katero žito?
koruzo
39
opiši pšenico
- Bolj za prehrano ljudi
- Po vsebnost HS podobna koruzi, vsebuje pa več B (13 %) in M (5%), manj OH kot koruza
- načeloma pa vsebuej več OH, kot beljakovin
- Glijadin in glutelin?
* ljudje in psi so lahko občutljivi an gluten
* znotraj glutena imamo beljakovinske komponente na katere so živali občutljive : glijadin in glutelin (pri koruzi ni teh 2 substanc)
- pomanjkanje ak : Lizin, metionin, treonin, levcin in izolevcin
- Pepel: cca. 1,8%
- Vsebuje vit. B1, B2, B6, nikotinsko, pantotensko in folno kislino ter biotin
- Živali jo rade konzumirajo
* konju je ne damo
- Cela, zmleta če krmne mešanice
40
opiši oves
- OH, veliko vlaknine
- Najbolj poznan kot hrana za konje
* zanje je zelo dober ker se nalaga v palsteh
- Zunanji ovoji, težko luščenje za ljudi (nove sorte)
- Cca. 12 % SB,
- poamnjkanje lizin, treonin
- ni toksičnih snovi
- Vsebuje glukane, ki upočasnjujejo absorbcijo B in OH iz prebavil
* ni zaželjeno pri mladih živalih v pitanju
* So pa glukani zaželjeni v prehrani ljudi – zmanjšujejo nivo glukoze in holesterola v serumu
- Starim in mladim konjem ga zdrobimo
- omejitve:
* Brojlerji 10 -15%;
* nesnice 20-25%;
* svinje do 50% v obroku, ampak je mast (tako kot pri koruzi) mehkejša – boljši je ječmen
41
opiši rž
- Organoleptično podoben pšenici,
- po energijski vrednosti podoben ječmenu
- vsebuej največ OH
- Neokusen; 12% B; 1,5 % M
* živali ag en amrajo preveč
* kisel
- omejitev:
* Svinje do 25%,
* pitanci svinje 50%;
* doječe svinje in pujski ne;
* 30% konji,
* 40% molznice in pitanci
- Najboljše naj bi ga izkoriščale ovce
- Zaradi velike vsebnosti pentozanov depresivno deluje na piščance – lepljivi iztrebki
42
opiši tritikale
- Hibrid med pšenico in ržjo
* cenejši od pšenice
* boljši od rži
- živali ga še kar rade konzumirajo
- Uporablja se podobno kot pšenica
- Predvsem ga pridelujejo tam, kjer koruza ne uspeva
- Več lizina, manj OH, več P in fitaze
- ne uporablaj v prehrani ljudi
43
opiši ječmen
- Hladna in vlažna področja, kjer ne uspeva koruza
- B ječmena so slabe biološke vrednosti, podobno kot koruzne;
*malo lizina in metionina (obstajajo sorte z več lizina)
- V primerjavi z ovsom manj celuloze in M, več škroba
- Za prašiče ni omejitev;
*pri njih povzroča dobro maščobo
- pri perutnini za starejše živali 15-
20%;
*zaradi vsebnosti neškrobnih OH (β-glukani,
celuloza); velja tudi za govedo (max. 6-8 kg/dan)
- omejitve so tudi pri konjih
44
opiši sirek
- Za zeleno maso in za zrnje
* sirkove metle
* zelo debel zunanji ovoj
- Zrna bogata s škrobom in B (lizin, treonin, triptofan)
- Hrana v nerazvitih državah, v razvitih ne
* vsebuje dosti antioksidantov
- Različni hibridi zaradi velike vsebnosti taninov
* zaradi taninov ej sirek temne barve
* tanini povzročajo slabšo izkoriščanje hrnailnih snovi
- trpek okus
- Tudi sorte z več lizina
- Priporočeno mletje ali toplotna obdelava
- za koze je primeren
- Svinje do 50%, perutnina 40 -50 %
* čeprav je v prehrnai enzaželjen
45
opiši proso
- Majhno in trdo zrno, celulozna ovojnica
* ga moramo zmleti, drugače se neprebavljeno izloči
- Za vse vrste DŽ
- Zaradi majhnih količin in majhne HV se daje predvsem pticam
46
opiši neoluščen riž
- V prehrani živali ostanki (zlomljena zrna, ipd.)
- HV podobna koruzi
- Poskusi na prašičih – namesto koruze riž – dobri rezultati
- Obvezno mletje oz. drobljenje
- psi mačke: tudi toplotna obdelava
47
opiši ajdo
- Kot zrnata in voluminozna krma
- Neokusna za živali
* ima specifičen okus
- Medonosna rastlina
- HV podobna ovsu
- Kot dieata v prehrani psov
- Več belajkovin
48
povzetek o zrna žit
- 60% OS predstavlja škrob
- Razmeroma malo B (7-12%)
* pomanjkanje lizina, triptofana, zato majhna biol. vrednost B.
- Izjema ajda: biol. vrednost B je 90%, vendar se ne uporablja v prehrani živali
- Pepela je od 1,4 - 4%:
* malo Ca in več P; več K in Mg
- Karotini samo v koruzi, pa še ti niso pravi provitamini vitamina A.
- Vsebujejo B vitamine, vitamin E je v klijočih zrnih
- Mletje, drobljenje poveča prebavljivost
49
opiši krmni grah
- Leguminoza oz. stročnica
- 20 – 28 % B;
*primanjkuje metionina in cistina, tudi triptofana.
*Vsebujejo dosti lizina in arginina.
- Vsebuje antinutritivne snovi:
*inhibitorje proteaz, tanine, antiniacin,
antitripsin, hemaglutinine – jih je manj kot v soji
-Termična obdelava
*zmanjšanje antinutritivnih snovi
- Kombinacija s tropinami oljne repice, ki vsebujejo AK z žveplom
50
ali je Dobro kombinirat stročnice in žita?
| zakaj?
- ja
| - da se pokrije deficite žit glede lizina
51
opiši sojo
- tu je anjveč antinutritivnih snovi
- Sojine tropine
*na tržišču so različno toplotno obdelane:
problem če pri prenizki(ostanejo anitut. Snovi)
problem če pri previsoki (beljakovine koagulirajo)
*vsebuejjo veliko beljakovin
so zaščitene, vampovi organizmi jih ne mroejo razgradit
*večinoma njih dajemo živalim: prašičem, prežvekovalcem
- vleiko belajkovin in maščob vsebuje
- 40 % SB; od tega 6% inhibitorjev tripsina in 0,5 % lektinov
- B so visoke biološke vrednosti, veliko lizina (deficitarne cistein in metionin).
- 17 – 24 % maščob
*olje (veliko linolne kisline)
- Antinutritivne snovi:
*termolabilne (tripsinski inhibitorji, lektini,
goitrogeni, ureaza) in termostabilne (saponini, estrogeni, cianogeni, fitinska kislina, neškrobni oligosaharidi, glicin)
- Sorte z manjšo vsebnostjo inhibitorjev tripsina
- Prežvekovalcem se lahko da surova (max. 2 kg/dan) , razen v primeru, ko se dodaja tudi urea
- Ureaza iz zrnja soje – hidroliza – osvobajanje velikih količin NH3 v vampu – zastrupitev
- Sojin zdrob, sojina moka, koncentrat sojinih proteinov, izolat sojinih proteinov
- Laboratorijska analiza – aktivnost ureaze
- Lahko tudi kot zelena masa
- Soja vsebuje estrogene substance
*v času pubertete ni dobra za moško populacijo
52
opiši krmni bob
- Malo poznan
- Zrna podobna fižolu, večja
- 23-28% SB
* limitirajoče metionin in cistin, triptofan.
* Lizina sorazmerno dosti
- Ne vsebuje proteaznih inhibitorjev
- Različna vsebnost taninov
* negativno vplivajo na okusnost obroka
* bolj kot je svetel, manj taninov vsebuje
53
opiši lupina
- vrste: bela, rumena, modra
- okrasna rastlina, lahko pa tudi za krmo
- Stare sorte (izrednos trupene) se vsebovale veliko grenkih in škodljivih alkaloidov: lupinin, lupanin, lupamidin, spartein, ..) – živčni strupi
- Sveža rastlina – lupinoza: temperatura, zlatenica, motnje CŽS
- Kronično – anemija in splošna slabost
- Danes sladke sorte z manj alkaloidov
- Najbolj občutljivi prašiči
- 36 % SB
54
opiši grašica
- Redko za zrno, običajno skupaj z ovsom
* ima drobna zrna
- HV podobna kot krmni grah
- Prašiči jo neradi jedo, pri govedu ni omejitev
- Nekatere vrste cianogene glikozide
* cianidi prekinejo dihalno verigo --> lahko povzročijo zadušitve
* pred uporabo prepiranje ali termična obdelava
- Fe, Mn, Cu, Co in Zn
55
opiši fižol
- Prežvekovalcem surov do 20% obroka, preostalim kuhan (npr. prašičem)
- Vsebuje antinutritivne substance: glikozid fazin, cianoglikozide
- Surov neokusen, vsebuje glikozid fazin *motnje v strjevanju krvi
- Nekatere sorte vsebujejo tudi cianoglikozide
- Namakanje 24 h in odlitje vode ter kuhanje 60 minut na 75oC
56
leča in čičeriak sta za prehrano ljudi ali živali?
ljudi
57
opiši kikiriki
- Sicer leguminoza, uvrščamo jo med oljarice
- Proizvodnja olja
- Nadzemna masa za seno ali silažo
- Arašidne tropine
- Zrno: 29 % SB, 46 % SM
- Izjemoma: za prašiče - rijejo
- Afera s aflatoksini
* Arašidne luščine so po sestavi podobne senu, to se je krmilo prežvekovalcem, perutnini, prašičem --> če je plesnivo, vsebuje toksine je problematično za zdravje
z luščinami se ne hrani več
58
opiši guar
- Avtohtona v Indiji in Pakistanu
- Zelo odporna na sušo in prilagodljiva
- Pridobivanje gume (polisaharidi mananogalaktana ali galaktomanana)
- Iz zrna se odlušči endosperm, ki je zelo bogat z gumo, ostalo je guarova moka
* guarova moka surova vsebuje antitripsine --> zato termična obdelava
- Prežvekovalci ga boljše izkoristijo – 2-3% ga dodajo kot vezivo v pelete
- Nekaj poskusov za prehrano živali, včasih slabši prirasti
59
zrna stročnic - pvozetek
- Soja, krmni grah, bob, lupina, redkeje fižol
- Značilno za vse – veliko B (do 40%)
- Dosti P in K, manj Ca
- Malo vitaminov
- Omejitev dnevne količine:
* nekatere vrste vsebujejo glukozide in alkaloide, ki jih s kuhanjem razgradimo
60
opiši sončnično seme
- je oljarica
- Zaradi vsebnosti olja (40 – 50%) se ne uporablja pogosto v prehrani živali
- Tudi oluščeno zrnje
- Zaradi antinutritivnih snovi se priporoča termična obdelava
* zaradi ant. snovi konji omejitev le pest sončnic na dan
61
opiši lan
- Tekstilna rastlina
* predvsem za to se ga uporablja
* laneno blago
- obliak semena spomnaj na sirek
- Laneno olje, ostanejo pogače in tropine
* laneno olje, seme vsebuje omega-3
- Lanena sluz
* dobro vpliva na prebavni trak in pomaga pri prebavnih motnjah
- Lan pred konzumacijo toplotno obdelajo z ekspandiranje - ker vsebuje cianide
62
opiši bombažno seme
- V prerani živali se uporablajajo bombažne tropine
63
opiši bučno seme
- Redko kot hrana za živali zaradi lupine
| * je preveč trda
64
opiši sezam
- Za sobne ptice,
| - kot pogače po iztiskanju olja
65
seme sladkorne pese
- nič posebnega
| - pač oljarica je
66
seme krmne pese
nič posebnega
| - pač oljarica je
67
Zrna in semena oljnih rastlin - povzetek
- Velike količine M
- Soja, oljna ogrščica, gorčica, lan, mak, sončnice, buče, bombaž, konoplja, kokosove palme
- V prehrani živali uporabljamo pogače in tropine
- Pri nas: oljna ogrščica, sončnice, buče
68
katere rastline so še oljarice?
- krmna ogrščica
- krmna repica
- oljna redkev
-
69
kaj ej razliak med otrobi in krmno moko?
OTROBI
- dobimo po mletju žit, ko jih ločimo od moke
- Vsebujejo veliko P, še več kot zrnje
- primer: pšenični otrobi
KRMNA MOKA
- eden od produktov pri presejavanju po mletju.
- Vsebuje manj B in vlaknin kot otrobi *prebavljivost je boljša
- primer: pšenična krmilna moka
70
v čem je razliak med pogačami in tropinami?
POGAČE
- Mehanično iztiskanje olja – ostane 2,5 – 10% olja
- mehansko stisnemo zrna oljari
- v sloveniji samo bučne pogače
- obstajajo še sončnične pogače
```
TROPINE:
- ostanek po ekstrakciji maščob s topili:
praviloma manj kot 1% M
- So B komponenta
- ostane tudi nekaj ostalih HS
- primer:
*bučne tropine
*sončnične tropine
*tropine oljne repice
```
71
opiši suhe pesne rezance
- Veliko BNI (sladkorjev) in vlaknin
- Energetsko krmilo
- Pokladamo suhe ali navlažene
- Hitro se kvarijo
- Tudi melasirani pesni rezanci
72
ribja moka
is a commercial product made from fish and the bones and offal from processed fish. It is a brown powder or cake obtained by drying the fish or fish trimmings, often after cooking, and then grinding it. If it is a fatty fish it is also pressed to extract most of the fish oil.
73
Zakaj sploh pasti domače živali na travinju (traviščih) ?
- ker je to dobro za tla in rastline, ki rastejo tam
* ponovno odkrivanje organske snovi in njen pomen za naravno rodovitnost tal in mikro- ter makrofavno
- ker je to dobro za ljudi, ki jedo in pijejo proizvode pašnih živali
* funkcionalna hrana, konjugirana linolna kislina – CLA
* Meso ostane sveže zaradi vitamina E (antioksidant), ki ga varuje pred kvarjenjem.
* Sveže zelinje vsebuje več vitaminov E in A ter beta-karotina kot mrva
- Pašna reja vsebuje boljše hranilne snovi kot hlevska reja
- ker je to dobro za počutje in zdravje živali;
- ker je to najcenejši način prireje mesa in mleka;
74
kaj ej osnova pa+šne reje?
pašnik oz. površine kjer trava raste in žival
75
Kako bogati smo še na travinju v Sloveniji?
- zmeram bolj smo revni
- prevladuje gozdovje (okoli 70%)
- Njive so šle v travnike in
pašnike, pašniki pa v gozd
- Kmetijskih zemljišč v zadnjih letih smo izgubili zelo veliko
- V slo je večina travnatega zemljišča na strmejših tleh
76
Zakaj sploh pašna raba, če je že strojno
| spravilo zelinja dovolj dobro?
- ker je okoli 75 % kmetijskih zemljišč na območjih omejenih dejavnikov za kmetijsko proizvodnjo:
* strmina,
* kamnito površje…
- ker prehitro izgubljamo pašnike in travnike
77
pomen travinja v Sloveniji
danes 15 % od skupne površine, 60 % od kmetijskih zemljišč
78
Kje v Sloveniji imamo največ travinja?
- Najbolj ugodne površine za pridelavo hrane je vzhod slovenije
* poljedelstva, vrtnarstva ej tu največ
- Travinje: U oblika okoli ljubljanske kotline kotline (jz,z,in s)
79
naštej Prostore v katerem poteka reja domačih živali na prostem ?
- - na odprtih površinah (“lepih pašnikih”)
* to lahko predstavlja problem
- na kmetijskem zemljišču poraslem z gozdnim drevjem
- na zaraščenih površinah
- na neobdelanem kmetijskem zemljišču
80
možni načini rabe travinja
- PAŠA (osnovni)
- KOŠNJA (sodobni)
- POŽIGANJE (bodoči???)
* z ognjem se krči gozdove in tako izkorišča travnati svet
* treba je naredit tako obliko vegetacije da ne gori! - gozd je treba vzdrževat, ne sme ga biti preveč
81
kaj se zgodi če ruše ne bomo uporabili?
- zemljišče bo zaraslo grmovje ali (in) bo vegetacija uničena v požaru!
- krog:
travinje -> zaraščanje -> gozd --> nastanek požara -> travinje
82
kakšen je danes ratio košnja / paša?
- še vedno preveč košnje in premalo paše (tudi v ravnini)
| - preveč kemtijskih strojev imamo
83
kaj ogroža na dolgi rok današnji delež travinja znotraj kmetijskih zemljišč in predvsem njegovo izkoriščanje v Sloveniji in Evropi?
- intenziviranje proizvodnje na žival in ne na enoto kmetijskega zemljišča
- dajanje prevelikega poudarka (neposredna plačila) pridelavi krme za živali na njivah --> koruzo kot energetska rastlina
- preveč togo mišljenje o ohranjanju rastlinske pestrosti v travni ruši samo s košnjo
- konflikt med pašno rejo drobnice in velikimi zvermi (volk, medved, ris) na območjih bivanja slednjih
- povečan pritisk parkljaste divjadi na travinje
84
ali imamo gozda preveč?
- Gozdarji pravijo da ja
| - Problem da na obrobju se gozd zarašča v travinje. Tako stalno izgubljamo travinje
85
Kaj je nadzorovana paša?
- Je več kot košnja
* koš'nja je samo žetev zelinja
- Nadzor nad zemljiščem
* da je zagrajeno
* da je vse popaseno, da ne ostanejo šopi trav nepopaseni
- Nadzor nad živalmi, ki se pasejo na takih zemljiščih
- Žetev zelinja
- Gaženje tal
* povzroči zgostitev tal
- Gnojenje zemlje
86
opiši žetev zelinja
- Je najpomembnejša aktivnost znotraj paše
- Goved, konji in osli so masovni jedec!
* Pojedo skoraj vse rastlinje
- Drobnica (ovce in koze) pasejo prebiralno (selektivno)
* Ne vzdržujejo nam dobro zelene ruše na dolgi rok
* Poberejo le tisto kar je najboljše, stvari prebira
87
KAJ OMEJUJE TRAVINJO?
- Bioplinarne
* ustrašli se da bo koruza šla v bioplinarne in ne za živali
- Živinorejci menijo, da se da proizvesti več v hlevski reji kot v pašni
- Mnenje da bo košnja in ne paša odpravila ptiče Kosce
- Pašne reje se ne moremo it če imamo zunaj velike zveri, pašnik pa ni ograjen
88
Kaj je pašnik ?
Je zemljišče na katerem:
- je postavljena elektroograja po obodu zemljišča
- je večje število ograd (čredink) razdeljeno z delilnimi ograjami
- so ena vrata v obodni in več vrat v delilnih ograjah
- je po obodu elektroograje narejena čistina
- je pod elektroograjo pokošeno ali poškropljeno
- sta urejena napajališče, solnik in čohalo
- Večina stvari mora bit premičnih po pašniku (voda, solnik, čohalo..), ker ko žival zgazi travo okoli teh stvari, jih je treba prestavit na novo mesto.
89
opiši elektrograjo
- Na dolgi rok je najcenejša oblika ograjevanja
STALNA
- ker se hitro učijo;
- si dobro zapomnijo;
- jih varuje pred zvermi.
- Višina elektroograje-dovolj je 90 cm
- razporeditev žic:
* 5 žič v obodni ograji
* 4 žice v delilni ograji
- bolj za govedo
ZAČASNA:
- iz traku, vrvice in plastični količkov
- ovce, koze
- Elektromreža mora vedno biti napeta in dobro tresti
- Preverjanje napetosti v elektroograji
90
pašni aparat
- omrežni
* namestitev v gospodarskem poslopju ali njegovi bližini, kjer je vir 220 V napetosti.
- baterijski
* stalna postavitev
* premično med zemljišči
- Zaščita pašnega aparata pred udarom strele
91
Kdaj elektroograja ne trese dobro?
Največkrat takrat, ko ima pašni aparat slabo ozemljitev.
92
Kakšna je pašena ruša in kako jo vzdržujemo ?
- V njej je velik delež bele detelje in nizkih vrst trav.
- Visoka je 5 do 8 cm oziroma ima okoli 2000 kg SS/ha.
- Biti mora gosta in nizka.
- Dobro rušo ohranjamo z apnjenjem in gnojenjem s fosforjem.
* Apnjenje vzpostavlja optimalni pH in s fosforjem omogočamo boljše uveljavljanje metuljnic v ruši.
93
Zakaj metuljnice v ruši?
+ predstavljajo kakovostno komponento (surove beljakovine)
+ v simbiozi z bakterijami v tleh vežejo atmosferski dušik
+ dobro zapolnjujejo prazen prostor
+ so odporne na sušo
- krajša življenjska doba kot pri travah
- slabša sposobnost konzerviranja
- v kolobarju so manj stabilne
94
Paša ovc
- dobro se pasejo na nizki ruši
- imajo sposobnost prebiranja rastlin v ruši
- dobiti morajo dobro pašo (veliko zelenih in malo odmrlih listov)
- Paša mora biti izenačena, homogena po sestavi (4-5 vrst)
- Je nezahtevna kar se tiče manegmenta, veliko da če je paša primerna
- paša ovc v siromašni pokrajini
* take pokrajine imamo v sloveniji veliko
* Vzemi najboljše, pusti ostalo!
* s pašo ovc ustvarjena še bolj siromašna pokrajina
95
paša koz
- koze raje kot pasejo ruše smukajo veje grmišč
* če bi imeli veliko koz bi lahko rešili problem prevelikega št. Grmičevja na paši
- pašni obrok je drugače sestavljen kot pri ovcah
- so dobri čistilci (rekultivatorji) zaraščene krajine
- One smukajo in ne pobirajo s tal. So browserji.
- Koza je bolj občutljiva na notranje zajedavce, kot ovca. Zato išče višje ležeče krmo, da se izogne zajedavcem v zemlji
96
kaj so browserji, kaj so grejzerji?
- browserji: smukajo in ne pobirjao s tal
| - grejzerji: pobirajo s tal
97
rast pašne ruše:
PRAVILNO
- kratkotrajna zasedba živali na paši
- potrgane rasltien imajo dovolj časa, da razvijejo nove liste in ustvarijo toliko hrane, da zadošča tudi za obnovo korenin
- Ne smemo biti preveč časa na določeni površini z majhnim številom živine
- rastlinam moramo dopustiti da se obnovijo
NEPRAVILNO
- dolgotrajna zasedba živlai an paši
- popašene rastline morajo anjprej ustvariti novo listje in če je to prekmalu potrgano, potem se nove korenine ne morejo razvit
98
Utežni deleži skupin rastlin v ruši:
* Sejano travinje
* trajno travinje
Sejano travinje
* 50 - 70 % trav
* 30 - 40 % metuljnic
* 0 - 10 % zeli
trajno travinje:
* 50 - 70 % trav
* 10 - 30 % metuljnic
* 10 - 30 % zeli
99
SISTEMI NADZOROVANE PAŠE
```
•Obročna paša
•Pašno-košna raba
•Pašna raba
•Intenzivna paša povprek
•Paša v hribovitem svetu
•Drevesno-pašna raba
*novodobna oblika
*stroji se ne uporabljajo
```
vsi te sistemi možni tudi pri nas
100
opiši sistem: Pašno kosna raba
- Število čredink na katere naj bo zemljišče za pašnokosno rabo razdeljeno dobimo, če čas (število dni) potreben za obnovo ruše po košnji v jeseni delimo s trajanjem zasedbe posamezne čredinke v obhodu. Razdelitev pašnika na 15 čredink izhaja iz spoznanja, da je ob 2 - 3 dnevni zasedbi čredink mogoče ponuditi živalim kakovostno pašo in doseči dober izkoristek ruše.
- ni ograd
101
opiši sistem: obročan paša
Pri razdelitvi pašnika na manjše število čredink, da bo njegova ureditev cenejša, lahko v vsaki od čredink poteka pašo tako, da je z začasno elektroograjo odmerjeno vsak dan samo toliko paše, kolikor jo trop potrebuje za dan življenja in prirejo (dnevni obrok). Zato govorimo o sistemu obročne paše.
102
opiši sistem: intenzivna paša povprek
Pašna sezona je razdelejna v tri obdobja in v vsakem od njih poteka paša pri drugačni obtežbi, da je prilagojena hitrosti rasti ruše. V pomladanske delu paše, ki traja od pričetka paše do junija, se pase čreda na 2/5 pašnika povprek pri obtežbi okrog 55 ovc/ha. Na 3/5 pašnika je treba rušo pokositi v zadnji tretjini maja. Od začetka junija do konca julija se pasejo živali povprek na delu pašnika, ki je bil v maju košen (3/5) in sicer pri obtežbi 35 ovc/ha. Tisti del pašnika, ki je bil spomladi pašen je treba pokositi v drugi polovici julija. V poznopoletnem času, ki traja od začetka avgusta do zaključka paše, poteka paša povprek preko vsega pašnika pri obtežbi do 20 ovc/ha.
103
mešana paša?
- lahko je dobra če pravilno skombinirmao živlai skupaj.
* npr. ovce in konji ok
* govedo in koze ne tok ok --> boji
* Skupna paša koz in ovc je slabša. Koze so preveč gospodovalene.
104
Voda in sol na pašniku
Koliko vode potrebuje ovca/koza na pašniku:
- ovca z jagnetom (4-10 l/dan)
- jagnica (2-4 l/dan)
- ob dobri paši (2-6 l/dan)
- ob slabi paši (4-12 l/dan)
- paša vsebuje 15-20 % sušine in 80-85 % vode
- Žival ne sme biti žejna in mora imeti na dostop čisto vodo
- Žival se mora napajat iz napajalnega korita- iz mesta čiste vode in ne iz jezerc
- na čredo en sme biti samo en amjhen napajalnik, ampak ej potrbno korito, da se čim več živlai napije
- Raztrosena sol v solniku je boljša opcija kot lizalni kamni, ker ima tako več ovc dostop do soli
- Krava naj bi imela 200-300 m do vode, ne pa da rabi do napajalnika 1km ali več..
105
kako je z vsebnostjo natrija v tleh in rasltinah?
koliko Na vsebuje dobro zelinje?
kako je s potrebami po antriju?
- nizka vsebnost
- Dobro zelinje za drobnico:
0,7-0,9 g Na / kg suhe snovi
- Potrebe (kg/mesec):
Odrasla ovca- 0,5
Koza molznica-0,75
106
GLAVNE NAPAKE PRI PAŠI GOVEDI IN DROBNICE?
- TRAJANJE ZASEDBE JE PREDOLGO!
- PAŠA OB PRENIZKI GOSTOTI ZASEDBE!
- PAŠENO OB DOLGOTRAJNI ZASEDBI
* zelo slabo
- Pomembno je da se pašnike pregradi, da niso na preveliki površini, ker potem samo ta boljše poberejo in če jih še predolgo pustimo tam lahko pride do overgrased.
107
Varovanje drobnice na pašniku pred napadi velikih zveri (volk, medved) in potepuškimi psi
- Uporaba nočne varne ograde na pašniku
- Elektromreža visoka 145 – 170 cm, dovolj je že 106 cm
- gosto ali redko pletena
- Pospravi, prestavi in postavi, načelo ki mora veljati tudi za uporabo visokih elektromrež
108
kje se zadržuej medved, kje volk v sloveniji'
```
volk:
- jug slovenije
medved:
- jug slovenije
- tudi SZ ( razen ljubljanske kotline)
```
109
ali lahko jesensko pašo podaljšamo?
- ja če so ugodne razmere
| - če ima živla ustrezno azvetje
110
Prezimovanje ovc in goveda na prostem
- rabi zavetje (streha nad glavo)
- krmo ji je treba pripeljat
- voda
111
drži/ ne drži: S POMOČJO ŽIVALI LAHKO USTVARIMO KRAŠKO POKRAJINO VEČJE ŽIVLJENJSKE MOČI
drži
