fiziologija krvi - 3 kolokvij Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija krvi - 3 kolokvij > Flashcards

Flashcards in fiziologija krvi - 3 kolokvij Deck (277):
1

ali je kri vrsta tkiva? in če je zakaj?

je vrsta tkiva, ker je iz celic in iz medceličnine

2

katere funkcije v telesu opravlja kri?

 transportna,
 homeostatska,
 termoregulacijska,
 obrambna.

3

zakaj je kri zelo primerna za opazovanje različnih stanj in sprememb v organizmu?

- razemroma lahek in neškodljiv način odvzema krvi

4

kaj je vazodilatacija?

razširitev žil

5

kako je s termoregulacijo krvi v nosnem področju?

- vazodilatacija na periferiji = ohlajanje
- vazodilatacija drugje= ogrevanje

6

kaj vse prenaša kri (transportna vloga) ?

- plini
- hrnailne snovi
- elektroliti
- hormoni
- metaboliti
- odpadni produkti

7

kaj je hematologija?

področje fiziologije, ki preučuje stanje v krvi v zvezi z fiziološkimi spremembami

8

kaj dela klinična hematologija?

- na osnovi preiskav krvi (ANALIZA KRVI) pomaga pri diagnosticiranju bolezni ali postavljanju diferencialne diagnoze

9

katero reklo velja za kri?

kri je zrcalo dogajanj v telesu

10

katere so osnovne hematološke preiskave?

-ugotavljanje števila krvnih celic,

◦ ugotavljanje razmerja med krvnimi celicami,
*lahko med vsemi krvnimi celicami ali le v določeni skupini - npr. premik bele krvne slike levo ali desno

◦ hematokritsko razmerje,

◦ sedimentacija in

◦ koncentracija hemoglobina.

- premer eritrocitov

- ...

11

kaj je hematokritska vrednost?

- to je razmerje med plazmo in krvnimi celicami

12

kako se določa konc. hemoglobina?

- predvsem spektrofotometrično

13

kdaj se kri začne sedimentirat?

ko se suspenzija krvnih celic začne posedat

14

kdo določa konc. različnih snovi v krvni plazmi oz. serumu?

katere snovi se določajo?

- sodobne biokemične analitske metode-

◦ številnih organskih snovi,
◦ različnih mineralnih snovi,
◦ vitaminov,
◦ encimov,
*ALT, AST, GAMA-GLUTAMAT = jetrni encimi
◦ hormonov,
◦ barvil …

15

KJE SE NAJPOGOSTEJE JEMLJE ŽIVALI KRI?

- iz površinskih ven

16

ali pogosto jemljemo kri iz arterije in kdaj?

- kri jemljemo redko
- le ko preverjamo oksigenacijo ali za znastvene raziskave

17

kiomo jemljemo kri direktno iz srca?

- mali živlaim
*lanboratorijske
*majjhni psi in mačke

18

postopek oddvzema krvi

 po potrebi - postrižemo dlako ali
odstranimo perje;
 površina kože--> očiščena, dezinficirana;
 veno komprimiramo - stisnemo(da nabrekne);
 punktiramo s sterilno, ostro in suho iglo;
 kri počasi vsesamo z brizgo ali
 natočimo v epruveto ali v drugo zbirno
posodo.

19

iz akterih ven jemljemo običajno kri domačim živlaim?

konj:
*v. jugularis

govedo:
*v.jugularis
(govedo ima trdo kožo, moraš se navadit kako globoko in močno morš pritisnit)
*v.coccigice
(žival ni treba fiksirat)
*v.abdominalis (krava)

prašič:
*v.auricularis
*v.cava cranialis (zahtevno)
*orbitalni sinus
*v.jugualris
(težko jo je najti)
*c. coccygea

pes:
*v.cephalica antebrachii (prednja okončina)
*v. saphena parvi (zadnja okončina)
*v.jugularis
*v.sublingualis (narkoza)

mačka: treba jih je sadirat
*v.femoralis
*v.cephalica antebrachii

kunec:
*v.auricularis
*v.jugularis

podgana in miš:
*v.coccigica
*podjezični ali orbittalni žilni pletež

drobnica:
-v.jugularis

perutnina:
*krilna vena
*v.jugularis

20

kaj je pomembno pri jemanju krvi?

- da je živla fiksirana

21

kako se izognemu stresu in poškodba tkiva zaradi večkratnega odvzema krvi v krajših časovnih presledki, ko proučujemo dinamične spremembe v krvi v daljšem časovnem obdobju?

vstavimo trajni žilni kateter (kanilo) v žilo

22

kam najpogosteje vstavimo trajno kanilo?
katera živalska vrsta je izjema? kje jo tam vstavimo?

-v v.jugularis

- pes, mačka: v.cephalica antebrachii-

23

opiši postopek vstavitve trajne kanile

 britje in razkuževanje kože,
 komprimiranje žile,
 punkcija z iglo žilnega katetra, pod kotom 15 stopinj
 iglo odstranimo, kateter pustimo v žili in
prilepimo na kožo, dlako ali volno živali na vratu,
 kateter napolnimo s fiziološko raztopino
(+antikoagulant), --> da ga preperemo
 pred odvzemom vzorca krvi vsebino katetra in majhno količino krvi zavržemo - s tem preprečimo redčeje vzorca krvi s fizioloko raztopino
 po odvzemu vzorca - kateter ponovno
napolnimo s tekočino in zapremo z zamaškom.

24

kaj je prerdnost epruete s p'odtlakom za jemanje krvi?

- Je pripomoček za odvzzem krvi
- zmanjšuje
možnost za neposredni stik jemalca krvi s
krvjo pacienta (nevarnosti okužbe z
boleznimi, ki se prenašajo s krvjo).

25

kako je zgrajena eprueta s podtlakom za odvzem krvi?

- držalo
- igla z dvema konicama
- eprueta s podtlakom

26

opiši postopek odvzema krvi z eprueto s podtlakom

- Odvijemo iglo iz varovala, ki ga predstavlja dvojni tulec, jo vstavimo v
nastavek in privijemo, nato odvijemo še zgornji del varovalnega tulca.
- V nastavek vstavimo epruveto s podtlakom tako,da se spodnja konica
igle prislanja na zamašek (ga ne prebodemo!).
- Epruveto in nastavek primemo z desno roko tako, da s kazalcem in
sredincem objemamo držalo, s palcem ali z dlanjo pa narahlo
pritiskamo na dno epruvete.
- Komprimira žilo, z zgornjo konico igle, ki jo nastavimo na žilo pod kotom približno 15 stopinj, žilo prebodemo.
- Ko z iglo prodremo v žilo, pritisnemo na epruveto tako, da spodnja
konica igle prebode zamašek. Ker je v epruveti podtlak, prične kri
pritekati vanjo.
-Ko je epruveta napolnjena, popustimo pritisk na žilo in iglo
izvlečemo iz nje.
- Ker je v epruveti antikoagulant, epruveto narahlo premešamo.

27

kakšno vrsto krvi večinoma potrebujemo za hematološke preiskave?

tekočo kri

28

s čim preprečujemo strjevanje krvi?

- preprečujemo z dodajanjem snovi, ki jih imenujemo antikoagulanti

29

na kaj delujejo antikoagulanti?
kdaj antikoagulanti ne delujejo?

- dleujej no različne faktorje kaogulacije krvi - prekinejo s tem proces koagulacije

- en delujejo če po odvzemu krvi , kri ne premešamo dobro

30

kje kri koagulira.?
kako poteka koagulacija krvi?
faktorji koagulacije krvi.

- izven organizma

- poteka kot veriga zaporednih biokemijskih reakcij
("kaskadni proces"). --> gre do nastanka FIBRINA

- pri koagulaciji sodelujejo številne substance - faktorji koagulacije krvi (okoli 14 jih je)
*so serinske proteaze
*tranglutaminaze (faktor 139
◦ poimenovanje:
 po avtorjih, ki so jih odkrili,
 z generičnimi imeni ali
 z rimskimi številkami

31

kater mineral ima velik pomen pri strjevanju krvi?
v katerih fazzah koagulacije nastaja.?

- Ca iam velik pomen
- pomemben je pri aktivaciji
- nastaja pri vseh fazah

32

kateri dve skupini antikoagulantov poznaš? naštej primere kdo kam spada.

- antikoagulant prve skupine
*citrati
*fluoridi
*oksalati
*helati (EDTA)

-antikoagulanti druge skupine:
*heparin
*hirudin

33

kako deluje prva skupina antikoagulantov?

- vežejo kalcijeve ione in jih odstranjujejo iz plazme

34

kako deluje druga skupina antikoagulantov?

- preprečujejo pretvorbo protrombina v trombin, delovanje trombina na fibrinogen in pretvorbo fibrinogena v fibrin

35

kje se heparin nahaja v organizmu?

- v krvnih in tkinih bazofilcih (npr. jetr, pljuč)

36

kje se hirudin nahaja?

-v slini medicinskih pijavk

37

priprava antikoagulantov.

natrijev citrat
- 3,8% raztopina
*3,8 g Na-citrata + Aq. dest. do 100
ml
-1 del raztopine na 9 delov krvi --> za preprečevnaje koagulacije krvi
*s tem kri nekoliko razrečimo - pazi pri vrednotenju rezultatov
- lahko se uporabi pri transfuziji krvi

amonije in kalijev oksalat
- strupena- ne smemo ju dodajat krvi za transfuzijo
- kalijev oksalat: krčenje eritorcitov in levkocitov
- amonijev oksalat: nabrekanje eritrocitov in levkocitov
- količina 0,1ml zadostuje za 1ml krvi
- raztopino uporabljamo za pripravo SUHEGA ANTIKOAGULANTA
*ne redči krvi
-suhi antikoagulant 'po wintrobeju(8 g K + 12 g
amonijevega oksalata + 10 ml formalina + Aq. dest. do 1000 ml
- niso priporočljivi za odvzem vzorcev, namenjeniih za določanje neproteinskega dušika

soli EDTA
- kot raztopine (mokri antikoagulanti)
-suhi antikoagulanti
- koncentracije - 1 do 2 mg/ml krvi (več kot 2 mg
krčenje Er)
- natrijev in di-kalijev EDTA
*boljša topnost
- določanje koncentracije Na ali K v krvi: Li-EDTA.

heparin:
- 1% raztopina (0,1 ml / 5 ml krvi)
- uporablja se tudi za sprepiranje brizg ob jemanju krvi;
- ne spremeni V Er (tudi če je dodan v prebitku),
- vpliva na morfološke lastnosti levkocitov.

38

kaj pomenijo različni barvni pokrovčki na epruetah z podtlakom za jemanje krvi?

-različni zamaški povedo akteri antikoagulant je bil dodan v eprueto

39

kdaj uporabljamo epruete z gelom?

- če želimo ločit kri na serum in koagulum --> pride do koagulacije

40

fizikalni ančini preprečevanja koagulacije krvi

 silikoniziran pribor in epruvete za odvzem
krvi;
 plastične ali s parafinom prevlečene
epruvete;
 predhodno hlajenje epruvet;
 vzorec krvi takoj po odvzemu v hladilnik;
 centrifugiranjem na nizki temperaturi
(ločitev plazme in celic).

41

kaj ej krvna plazma?
kako dobimo krvno plazmo?

- rumenkasta ali brezbarvna tekočina (kri brez
krvnih celic),
◦ vsebuje vodo, pline, beljakovine (albumini,
globulini, fibrinogen), različne ogljikove hidrate,
lipide, neproteinske dušikove spojine, različne
ione, encime, hormone, vitamine in pigmente

-kri, ki smo ji dodali nek antikoagulant,
centrifugiramo in s tem ločimo plazmo in
krvne celice (ostanejo na dnu epruete)

42

kaj ej krvni serum?
kako ga pridobimo?

- tekočina brez krvnih celic
*ni več notri fibrinogena

- potek pridobitve:
*kri pustimo spontano koagulirati.
* krvni strdek (koagulum) se skrči (retrahira) in iztisne serum *serum odlijemo ali koagulum odstranimo
- proces na sobni temperat6uri traja 24h
*pospešimo z inkubacijo krvi na 37C

43

kaj je defibrinirana kri?

- če kri ob jemanju mešamo z leseno ali stekleno palčko se fibrin kot gobasta masa nalaga na palčki
- ob tem so v krvi potekle reakcije koagulacije --> nadaljna koagulacija ostanka krvi (defibrinirane krvi) je nemogoča
- s centrifugiranjem iz tak krvi dobimo krvni serum

44

naštej onsovne faze koagulacije krvi

- profaza
- 1. faza
-2.faza
3.faza
-4.faza

45

kaj se dogaja v profazi koagulacije krvi

spremembe na trombocitih, v krvni plazmi po
stiku s tujimi površinami ali steno poškodovanih
krvnih žil
◦ sproščanje trombocitnih faktorjev koagulacije in aktivacija XII.
(kontaktnega, Hagemanovega) faktorja iz plazme

46

kaj se zgodi z žilo, da se zaustavi iztok krvi?

skrči se

47

opiši 1. fazo koagualciej krvi

aktivacija tromboplastina
(trombokinaze);

48

opiši fazo 2. koagulacije krvi

protrombin se pod vplivom tromboplastina in Ca2+ pretvori v trombin

49

opiši 3. fazo koagulacije krvi

fibrinogen se pod vplivom trombina aktivira --> polimerizira v fibrin

50

opiši 4. fzao koagulacije krvi

- spremembe na nastalem krvnem koagulumu
*krčenje-retrakcija fibrina pod vplivom kontraktilnega proteina trombastenina iz trombocitov
*razgradnja fibrina - fibrinoliza pod vplivom fibrinolitičenga fermenta plazmina

51

kaj sta primarna in kaj sekundarna homoestaza?

PRIMARNA HOMOESTAZA:
- ob poškodbi endotelija se vedno izpostavijo konci koalgenih vlaken, gor se vežejo trombociti ( krvna ploščica, notri iam sekretorne vakuole)
- fombilebrandov faktor utrdi sloj trombocitov--> na te trombocite se naslonijo še drugi trombociti --> nastane priamrni čep.

SEKUNDARNA HOMOESTAZA
- intrizična pot
- ekstrinzična pot
* večje poškodbe
*v stik s krvjo pride tkivni faktor, ki aktivira faktor 7
- obe poti se združita, ko pride do aktivacije faktorja 10 --> ta aktivira faktor 5-->nastane trombin --> aktivira fibrinogen --> nastanek fibrina
(mreža povezana z nekovalentnimi vezmi, v mrežo s eujamejo še druge krvne celice)
--> aktivira se faktor 13 --> anstane netopen fibrin --> krvni strdek je tako popoln --> če nekaj časa se krvni strdek izloči (rumena tekočina stisne ven). krvni strdek lahko izgine tudi z encimi

52

kako dokažemo koagulacijo krvi - primer iz vaj

- Uporabili smo citratno kri, krvno plazmo, krvni serum, heparinizirano kri in defibrilirano kri. - Dodali smo CaCl2 in inkubirali.

CITRATNA KRI:
- koagulira
- Citrati vežejo Ca ione in jih odstranijo iz plazme zato kri ne koagulira, če pa Ca ione dodamo v prebitku pa kri koagulira.

KRVNA PLAZMA
- koagulira
-Plazma koagulira, saj so bile krvi odstranjene samo krvne celice, v plazmi pa je ostal fibirin, ki je lahko koaguliral.
*vendar ne sme biti plazma z heparinskim antikogulanotm!

KRVNI SERUM
- ne koagulira
- fibrinogen se je že porabil za koagulacijo krvi, zato krvni serum ne more koagulirat

HEPARINIZIRANA KRI
- ne koagulira
- Pri pripravi heparinizirane krvi dodamo heparin, ki preprečuje pretvorbo protrombina v trombin, delovanje le tega na fibirnogen pa pretvorbo fibrinogena v fibirn.
-kalcij nič ne vpliva

DEFIBRINIRANA KRI:
- ne koagulira
- Pri pripravi defibrilirane krvi smo odstranili fibrin.

53

kaj je čas koagulaciej krvi?
zakaj je pomemben koagulacijski čas?
kako se meri kaogulacijski čas?

čas, ki mine od odvzema krvi do takrat, ko se ta kri strdi sama od sebe
- traja določen čas specifičen za psoamezne živalske vrste

- za ugotavljane koagulopatij.
*koagulacijski čas se pri njih podaljša

- opazuje se določeno količino krvi in zapisovanja časa nastanka očitnih znamenj njene koagulacije.

54

kaj je koagulopatija ?

= motnja v strjevanju krvi, ob pomanjkanju nekaterih faktorjev strjevanja krvi

55

določanje časa koagulacije z metodo na predmetnici.

- Kapljico krvi kanemo na predmetnico in jo vsakih 15
sekund nagnemo ter opazujemo, kdaj bo nehala drseti
po predmetnici.
◦ Čas odčitamo na uri, ki smo jo sprožili takoj, ko smo
kapljico kanili na predmetnico.

pes, kunec: 2-4 min
konj: 7-8 min
človek: 4-5 min

56

določanje časa koagulacije z metodo po foniu

- kako hitro se kri strdi v vlažni komori
*PREPREČIMO IZSUŠEVANJE

◦ Na urno steklo direktno iz vene 10 kapljic krvi.
◦ Stekelce - v petrijevko z navlaženim filtrirnim papirjem.
◦ Občasno nagibanje --> kdaj kri preneha drseti po
urnem steklu.
◦ Merimo čas od trenutka, ko smo kri kanili na urno
stekelce, do trenutka, ko preneha drseti.

ovca, koza, ped: 2,5 min
prašič: 3,5min
kunec, kokoš: 4,5min
govedo:6,5 min
konj:11,5min

57

določanje časa koagulacije po Lee-Whitu

-Iz periferne vene odvzamemo kri z brizgo.
◦ V 4 epruvete direktno iz brizge odmerimo po 1 ml krvi in jih
postavimo v vodno kopel.
◦ Vsakih 20-30 s nagnemo 2 epruveti in opazujemo, kdaj se kri strdi.
Takrat preverimo tudi nastanek krvnega strdka v ostalih 2
epruvetah.
◦ Merimo čas od trenutka, ko smo kri natočili v epruvete,
do trenutka, ko se v vseh štirih epruvetah strdi.

pes, kunec: 3-5min
govedo: 3-6min
konj: 6-12 min
človek: 5-10min

58

določanej časa krvavitve- postopek.
kaj je čas krvavitve?
kaj vpliva an čas krvavitev?

-invivo postopek
-povzročamo travmo, gledamo kdaj kri neha tečt

-postopek:
Kuncu ostrižemo dlako in z alkoholom in etrom očistimo kožo nad
ušesno veno.
◦ Z iglo ali lanceto naredimo vbod v veno.
◦ Ko se pokaže prva kaplja krvi, sprožimo uro in nato vsakih 30
sekund popivnamo novonastalo kapljo krvi z robom filtrirnega
papirja. Konec krvavitve nastopi, ko kri ne pušča več sledi na
filtrirnem papirju.

- Čas krvavitve: čas, ki je potreben, da preneha kri
iztekati iz žile.
*nanj vplivajo faktorji koagulacije krvi
*kontrakcija krvnih žil

59

kaj je viskoznost

- hitrost gibanja tekočin
- v enakih kapilarah
, pod enakim pritiskom in na enaki temperaturi je odvisna od:
* notranjega trenja njihovih delcev

60

katera viskoznost je večja: od kolidnih raztopin ali od pravih raztopin?

viskoznost koloidnih raztopin je znatno večja
kot viskoznost pravih raztopin;

61

kako lahko ocenimo viskoznost tekočin?

na osnovi merjenja hitrosti prehoda določene tekočine skozi kapilarno cevko v primerjavi s hitrostjo prehoda destilirane vode

62

kako se imenuje anprava za merjenje viskoznosti?

viskozometer
*obstaja več različnih tipov

63

od česa je odvisen volumski pretok?
kako se reče temu zakonu?

- od spremembe tlaka
-viskoznosti
-dolžine cevi

- poiseuillov zhakon

64

od česa je odvisna viskoznost krvi?

◦ števila in velikosti krvnih celic,
◦ od količine vode,
◦ vsebnosti snovi, raztopljenih v plazmi (beljakovine,
fibrinogen!);

65

od česa je odvisna viskoznost krvi?

◦ števila in velikosti krvnih celic,
◦ od količine vode,
◦ vsebnosti snovi, raztopljenih v plazmi (beljakovine,
fibrinogen!);

66

kateri so fiziološki dejavniki, ki vplivajo na viskoznost krvi?

◦ vrsta živali (mesojedi > rastlinojedi),
◦ spol (moški > ženski),
◦ prehrana (nevegetarjanci > vegetarjanci),
◦ fiziološko oziroma patološko stanje organizma
(npr. izguba vode  povečanje viskoznosti krvi).

67

kakšna je vrednost relativne viskoznosti krvi pri domačih živalih?

4,3-5,9

68

kakšna je vrednsot relativne viskoznosti seruma pri domačih živalih?

1,6-2

69

kakšna je vrednsot relativne viskoznosti seruma pri domačih živalih?

1,6-2

70

kakšen je postopek določanja viskoznosti krvi in krvne plazme (seruma)

1. V lijak, s prižemo pritrjen na stojalo,
odpipetiramo 2 ml destilirane vode in izmerimo
čas, ki je potreben, da vsa voda izteče.

2. Postopek ponovimo še s krvjo in krvno plazmo
(ali serumom). Pred vsakim merjenjem
moramo lijak očistiti in osušiti!

3. Viskoznost preiskovane tekočine (Vn)
izračunamo po enačbi:
Vn = Vv x (tn/tv)

71

kaj je gostota snovi?

- razmerje med njeno maso in
volumnom (m/V),
- enota - kg/m3 oziroma g/L (SI!);

72

kakšna je gostota krvi?
od česa je odvisna?
kakšna je gostota krvnega seruma?
kakšna je gostota eritrocitov?

-med 1035 in 1060 g/L

-odvisna od:
◦ števila eritrocitov,
◦ količine hemoglobina in
◦ koncentracije elektrolitov in beljakovin v krvni
plazmi,

- gostota krvnega seruma - 1020 do 1027 g/L,
- gostota eritrocitov - 1080 do 1090 g/L.

73

s čim merimo gostoto krvi?

- večje količine --> neposredno = areometer ali
piknometer;

- manjše količine krvi --> posredno = primerjava z
raztopinami različne gostote.

74

kako merimo gostoto z areometrom?

 areometer potopimo v
stekleno čašo, napolnjeno
s krvjo (krvno plazmo ali
krvnim serumom)
 na skali neposredno
odčitamo vrednot
gostote.

75

kako merimo gostot s piknometrom?

- stehtamo prazen piknometer
- napolnimo ga s preiskovano tekočino in stehttamo
- od mase piknometra s preiskovano tekočino odštejemo mazo prazenga piknometra
- izračun gostote preiskovane tekočine: maso delimo z volumnom.

76

kako merimo gostot s piknometrom?

- stehtamo prazen piknometer
- napolnimo ga s preiskovano tekočino in stehttamo
- od mase piknometra s preiskovano tekočino odštejemo mazo prazenga piknometra
- izračun gostote preiskovane tekočine: maso delimo z volumnom.

77

kaj je slaba lastnost merjenja z aerometrom?

- rabimo vleike količine snovi, ki ji merimo gostoto

78

opiši metodo določanja gostote krvi in krvnega seruma(plazme) z raztopino CuSO4
*na čem temelji
*kaj nastane, da kapljica krvi en razpade?
*kaj je prednost
*postopek
*kako določimo gostoto krvi in krvne palzme oz. seruma?

- metoda temelji na principu, po katerem telo:
◦ lebdi v tekočini, katere gostota je enaka gostoti telesa,
◦ potone v tekočini z nižjo gostoto in
◦ se dvigne na površino v tekočini z višjo gostoto.

-Cu-proteinat

-prednsot:
lahko merimo gostoto
majhne količine vzorca.

- postopek:

*priprava nasičene raztopine modre galice--> na koncu dobimo osnovno raztopino modre galice

*v epruetah pripravimo raztopine modre galice različnih specifičnih tež

*V vsako epruveto kanemo kapljico krvi
(seruma) in opazujemo njeno obnašanje 5
do 10 sekund.

- gostoto določamo na osnovi obnašanja kapljic v posmeznih epruetah
*tam kjer kapljica lebdi = gostota

79

zakaj kapljica krvi v raztopini CuSO4 ne razpade?

- ker nastane bakrov proteinat na njeni površini

80

kako se pripravi nasičene raztopine modre galice?

- 2 kg modre galice raztopimo v 2,5 litrih
destilirane vode (-->raztopina nasičena - vsa
modra galica se ne raztopi!).
- raztopino filtriramo,
- 488 ml nasičene raztopine razredčimo z
dest. vodo do 1 L --> raztopina z gostoto
1,10 g/cm3 (1100 g/L) = OSNOVNA RAZTOPINA.

81

kaj je hematokrit?
amgloameriški izraz?

- volumski odnos med
količino krvnih celic in količino krvne
plazme;
- prikazuje delež eritrocitov v krvi

- PCV: packed cell volume

82

kako določamo hematokrit?
kaj dobimo po centrifugiranju

- s centrifugiranjem periferne
krvi (večinoma venske), ki smo ji dodali
nek antikoagulant.

- po centrifugiranju:
◦ na dnu cevke - sloj eritrocitov,
◦ nad tem - sloj levkocitov (0,5 do 1
mm),
◦ nad njim - krvna plazma.

83

kako določimo vrednsot hematokrita?

- z računanjem razmerja med celotmo višino stoplca krvi in višino stolpca eritrocitov
- graduirane cevvčice
- posebni čitlaci

84

kako izrazimo delež eritrocitov?

- glede na celotno krvi v odstotkih
*star merski siswtem
- glede na celotno kri v deležu od ena
*po SI

85

od česa je odvisna vredns0ot hematokrita?

- velikost eritrocitov
- število eritrocitov

86

dejavniki vpliva na vrednost hematokrita?

- vrsta živali
- starost
- spol
- zunanji faktorji in bolezenska stanja

87

dejavniki vpliva na vrednost hematokrita?

- vrsta živali
- starost
- spol
- zunanji faktorji in bolezenska stanja

88

zaradi česa se poveča oz zmanjša vrednost hematokrita ?

POVEČANJE:
- Povečanej št. eritrocitov (policitemija) oz. njihove velikosti
*dehidracija (posledica znojenja, bruhanja ali
driske)
*ekscitacije, ki izzovejo izločanje eritrocitov iz
vranice (zaradi večjih količin adrenalina).

ZMANJŠANJE:
- zmanjšanje števila oz. velikosti eritrocitov (anemije)
*zaradi izgube krvi
*motnje v nast5ajanju eritorictov

89

zaradi česa se poveča oz zmanjša vrednost hematokrita ?

POVEČANJE:
- Povečanej št. eritrocitov (policitemija) oz. njihove velikosti
*dehidracija (posledica znojenja, bruhanja ali
driske)
*ekscitacije, ki izzovejo izločanje eritrocitov iz
vranice (zaradi večjih količin adrenalina).

ZMANJŠANJE:
- zmanjšanje števila oz. velikosti eritrocitov (anemije)
*zaradi izgube krvi
*motnje v nast5ajanju eritorictov

90

kaj se dogaja z organizmom na visoki višini?

- tu je konc. kisika manjša --> organizem mora to nekako kompenzirat:

večja produkcija eritrocitov, da je oksigenacija, še zmeraj enaka

91

kakšna je povprečna vrednost hematokrita pri živalih?

0,3 - 0,4

92

kakšna je povprečna vrednost hematokrita pri živalih?

0,3 - 0,4

93

zakaj ej potrebna korekcija hematorkrita?

ker pri centrifugiranju krvi - v sloju eritrocitov
vedno ostane del plazme,

94

od česa je odvisna količina plazme, ki ostane v sloju eritrocitov?

◦ dolžine in hitrosti centrifugiranja,
◦ metode (mikrohematokritske

95

kaj je pravi hematokrit venske krvi?
kako ga dobimo?

- izmerjeni hematokrit venske krvi, zmanjšan
za tisto količino plazme, ki ostane po
centrifugiranju v stolpcu celic,

- dobimo ga če vrednsot hemtokrita, ki jo dobimo ob cnetrifugijranju venske krvi, 'pomnožimo s faktorjem za zaostalo plazmo

96

kako dobimo faktor za zaostalo plazmk

dobimo s primerjavo pravega volumna krvi živali in preračunanega volumna krvi iz venskega hematokrita
- znaša od 0,9 - 0,99
*odvisno za katero živ. vrsto gre

97

kaj je teleesni hematokrit?
kako ga dobimo?

- razmerje med eritrociti in plazmo v velikih krvnih žilah je drugačno kot v majhnih--> zato se razlikujejo vrednosti hemkatokrita

- Ht venske, arterijske krvi > Ht v malih krvnih žilah
zaradi:
◦ razlik med razmerjem površine endotela in volumnom
lumna krvnih žil,
◦ ob pretoku krvi je več plazme na površini toka krvi.

- dobimo z: *množenjem pravega hematokrita venske krvi s faktorjem za razmerje telo/vene
*množenjem izmerjenega hematokrita s splošnim korekcijskim faktorjem

98

koliko znaša faktorj za razmerje telo/vena.
kaj vliva nanj?

- pes: 0,89
- koza: 0,9
- prašič: 0,71
- kunec: 0,89

- starost, velikost, stopnja aktivnosti živali, koncentracija hemoglobina.

99

kako dobimo splošni korekcijski faktor ?

z množenjem faktorja za zaostalo plazmo s faktorjem razmerhe telo/vene

100

kako dobimo splošni korekcijski faktor ?

z množenjem faktorja za zaostalo plazmo s faktorjem razmerhe telo/vene

101

opiši prikaz merjenja hematokrita.

- kapilarna cevka se napolni s krvjo zaradi kapilarnega vlkea
- cevko zamašimo na spodnji strani z voskom
- mikorhematokritska centrifuga
*delovnaje 5min
- merilec hematokrita pokaže višino stolpca eritrocitov in levkocitov

102

določanej hematokrita z metodo po wintrobeju: (makrohematokritska metoda)

- Z dobro premešano citratno krvjo s
pomočjo brizge z dolgo iglo napolnimo v
Wintrobejeve hematokritske epruvete do zgornje
oznake. (1ml krvi)
- Cevke centrifugiramo 30 minut pri 3000
obratih/min.
- Po končanem centrifugiranju odčitamo
višino stolpca eritrocitov.

103

kaj ej posebnost wintrobejeve hematokritske epruete?

graduirane so obojestransko

104

opiši postopek določanja hematokrita z mikrohematokritso metodo

- heparinizirane Kapilarne cevčice napolnimo s
krvjo (kapilarni vlek!) in na
enem koncu zamašimo z voskom.
- Cevčice vstavimo v centrifugo
(z zamašenim koncem navzven).
- Centrifugiramo 2,5 min
- Po končanem centrifugiranju
cevčico namestimo v ležišče pomičnega dela na
čitalcu in odčitamo vrednost.
*vsebina kapilare mora ležati med spodnjo in zgornjo oznako normograma

105

kaj je sedimentacija?

V krvi z antikoagulantom - suspenzija Er
nekaj časa stabilna, nato  posedanje Er
in njihovega ločevanja iz plazme.

106

kakšno merilo je intenzivnost sedimentacije?

je merilo stabilnosti
suspenzije eritrocitov v krvni plazmi.

107

od česa je odvisna histrost sedimentacije?

 stopnje adhezivnosti in nagnjenost
eritrocitov k aglutinaciji,

 velikosti eritrocitov,

 prisotnosti različnih snovi v plazmi:
◦ serumski albumini - povečajo stabilnost
suspenzije Er --> upočasnijo sedimentacijo,
◦ fibrinogen, glikoproteidi in gamaglobulini -->
pospešijo sedimentacijo,

 viskoznosti krvne plazme,

 specifične teža krvnih celic ali plazme,

 zunanje temperature,

 antikoagulantov in

 nagiba merilne pipete.

108

pri kateri živalski vrsti je sedimentacija najhitrejša in pri kateri zanemarljiva?

najhitrejša:
-konj

zanemarljiva:
- prežvekovalci

109

v katerih 3 fzah poteka proces sedimentacije?

◦ 1. sedimentacija posameznih Er,
◦ 2. sedimentacija Er, združenih v agregate,
◦ 3. sesedanje stebrička Er (+ iztiskanje med Er
zastale plazme).

110

s kater4im poskusom lahko dokažemo vpliv eritrocitov na sedimentacijo?

- eritrocite konja danmo v govejo plazmo --> hitro sedimentirajo
- eritrocite goveda damo v konjsko plazmo --> počasna sedimentacija

111

za kaj merimo hitrost sedimentacije eritrocitov?
kako hitra je sedimentacija pri zdravh osebkih?

 v diagnostične namene,
 spremembe v hitrosti - niso
patognomične za diagnozo bolezni,
 se uporabljajo le kot pomožni podatek pri
ocenjevanju zdravstvenega stanja.

- pri zdravih osebkih je sedimentaciaj razmerom počasna

112

pospešena sedimentacija:

- povečanje fibrinogena, glikoproteidov,
gamaglobulinov oz. zmanjšanje albuminov, ---> zlepljanje eritrocitov in oblikovanje stolpcev, eritrociti se hitreje posedajo
- če v večji meri razpada tkivo,
- če v org. prodrejo ali se v njem sproščajo
tuje beljakovine,
- če se zmanjša število Er ali količina Hb v Er
ali poveča % vode.
- npr. številna akutna in kronična obolenja,
maligni tumorji, anemije in hipotireoidizem,
- fiziološko je sediemntacija psopešena v gravidnosti

113

upočasnjena sedimentacija

- zmanjšanje fibrinogena, glikoproteidov,
gamaglobulinov oz. povečanje albuminov,
kot je fiziološko,
 policitemije,
 hemokoncentracija,
 huda oslabelost organizma,
 alergijske bolezni.

114

upočasnjena sedimentacija

- zmanjšanje fibrinogena, glikoproteidov,
gamaglobulinov oz. povečanje albuminov,
kot je fiziološko,
 policitemije (povečano št. krvnih celic)
 hemokoncentracija,
 huda oslabelost organizma,
 alergijske bolezni.

115

kaj pomeni adhezivnost?

=lepljivost

116

kaj pomeni adhezivnost?

=lepljivost

117

priakz merjenja sediemntacije s physioex:

- 1ml krvi v 1. eprueto
- po 0,5ml raztopine antrijevega citrata damo v epruete
- premešamo 5s
- vsebino prenesemov sedimentacijsko eprueto
- sedimentiramo 60min
- odčitamo sedimentacijo

118

metoda navpične sedimentaci po westgreenu

 1.citratno Kri vsesamo do oznake 0 in westergrenovo pipeto
vstavimo v stojalo.
 2. Zapišemo točen čas in odčitamo
rezultate 10, 20, 30 in 60 min ter po 2, 3
in 24 urah po začetku merjenja.

119

kakšna je westergreenova pipeta?

- 30cm dolgas tekleena cevkia z notranjim premerom 1-2mm
-graduirana od zgoraj navzdol v presledkih 1mm v dolžini 200mm

120

v katerih epruetah kri hitreje sedimentira in zakaj?

- v poševno ležečih epruvetah - kri hitreje
sedimentira, ker se pri sesedanju Er
vzpostavi kroženje:
◦ Er hitro dosežejo steno poševne cevke, po
kateri naglo drsijo proti dnu,
◦ plazma se dviga po nasprotni steni;

-najhitrejša: pri nagibu 66 stopinj (v 20 min. - kot
v navpični cevki v 24 urah).

121

opiši metodo poševne sedimentacije

1. Spodnjo posodico aparata po Taubnerju
napolnimo do notranjega roba, jo
pokrijemo z zamaškom, v katerega smo
namestili stekleno cevko, in privijamo
zamašek, dokler meniskus krvi ne doseže
oznake 0.

2. Napolnjene cevke položimo v ležišče.

3. Po 20 minutah odčitamo rezultate.

122

opiši metodo poševne sedimentacije

1. Spodnjo posodico aparata po Taubnerju
napolnimo do notranjega roba, jo
pokrijemo z zamaškom, v katerega smo
namestili stekleno cevko, in privijamo
zamašek, dokler meniskus krvi ne doseže
oznake 0.

2. Napolnjene cevke položimo v ležišče.

3. Po 20 minutah odčitamo rezultate.

123

kaj je hemoliza?

- če Er membrana poči - vsebina Er v okolico -->
rdeče obarvanje seruma (plazme) = hemoliza

- delna hemoliza je fiziološki pojav (posledica
staranja Er);

124

kakšni so stari eritrociti?

- sferični
-imajo tnako membrano

125

kdaj eritrociti razpadejo v večjem obsegu?

- ob različnih patoloških stanjih:
◦ hemolitične anemije (npr. parazitoze, infekcije),
◦ membranski defekti,
◦ deficit encimov
(npr.l pomanjkanje piruvat kinaze --> pomanjkanje ATP--> disfunkcija membrane
◦ hemoglobinopatije
(motnje v nastajanju hemoglobina)
◦ zastrupitve
(citokini delujejo citotoksično)
...

126

kdaj eritrociti razpadejo v večjem obsegu?

- ob različnih patoloških stanjih:
◦ hemolitične anemije (npr. parazitoze, infekcije),
◦ membranski defekti,
◦ deficit encimov
(npr.l pomanjkanje piruvat kinaze --> pomanjkanje ATP--> disfunkcija membrane
◦ hemoglobinopatije
(motnje v nastajanju hemoglobina)
◦ zastrupitve
(citokini delujejo citotoksično)
...¸

127

kaj povzroča razpadanje eritrocitov zunaj organizma?

kemične snovi:
- eter, kloroform,
amonijeve in žolčne soli, lugi, kisline,
saponini itd.
- raztapljajo eritrocitno membrano

fizikalni dejavniki:
◦ previsoka ali prenizka temperatura okolja,
◦ grobo ravnanje s krvjo (stresanje)
◦ močan podtlak v brizgi ob jemanju krvi.

128

opiši postopek prikaza hemolize.
kakšni so rezultati?

- v prvo in tretho eprueto odpipetiramo 5ml fiziološke raztopine
- v drugo eprueto odpipetiramo 5ml destilirane vode
- v vsako eprueto dodamo enako količino krvi
-vsebino epruet premešamo
- tretj0o eprueto za 2h damo v zmrzovlanik --> nato počasi odtajamo

rezultati:
- fiziološak raztopina: motna, rožnato rdečkasta barva --> eritrociti so celi
- destilirana voda: prozorna rožnato-rdeča barva
*hipotonična raztopina, zato so eritrociti popokali
- zamrznjena fiziološka raztopina: manj motna, nekateri eritrociti so že popokali

129

kakšnaje osnovna fiziološka raztopina?

- vsebuje 0,9% NaCl
- IZOTONIČNA RAZTOPINA -->osmotski tlak enak v raztopini kot v okolici

130

kaj se dogaja v hipotonični raztopini z eritrocitom?

- voda iz okolja
prehaja v Er, dokler se ozmotski tlak ne
izenači
- če je velika razlika:
pokanje membrane -- hemoliza

131

kaj je osmotska rezistenca eritrocitov?
kako jo ugotavljamo v laboratoriju?

- v hipotoničnih razt. padajočih
koncentracij Er hemolizirajo postopno
glede na odpornost njihovih membran
proti ozmotskemu tlaku okolice

- je merilo kako vzdržljiva je membrana eritrocita na hipotonični šok

- V laboratoriju OR Er ugotavljamo v primerjavi s
serijo hipotoničnih raztopin NaCl:

132

kaj je osmotska rezistenca eritrocitov?
kako jo ugotavljamo v laboratoriju?

- v hipotoničnih razt. padajočih
koncentracij Er hemolizirajo postopno
glede na odpornost njihovih membran
proti ozmotskemu tlaku okolice
- je merilo kako vzdržljiva je membrana eritrocita na hipotonični šok

- V laboratoriju OR Er ugotavljamo v primerjavi s
serijo hipotoničnih raztopin NaCl:

133

kaj je minimalna osmotska rezistenca eritrocitov?

-koncentracija, pri kateri opazimo začetno
hemolizo Er
- propadejo
najmanj odporni (najstarejši) Er.
- na dnu epruete je rožnat gumbek, raztopina ej nežno rožnato obarvana

134

kaj jue širina osmotske rezistence eritrocitov?

- območje med minimalno in maximalno osmotsko rezistenco

135

od česa je odvisna OR Er?
glede na kaj se razlikuje?

- od veliksti Er
- od oblike Er
*čim manjša je celica, tembolj je občutljiva na vdor vode in prej hemolizira

- razlikuje se glede na:
*vrsto živali
*fiziološko in patološko stanje živali

 zmanjšanje: hemolitična zlatenica, avtoimunske hemolitične
anemije, zastrupitve, obsežne opekline
 povečanje: hipokromne anemije (pomanjkanje železa, manjši bolj odporni eritrociti), talasemija

136

pri kateri domači živalski vrsti so eritrociti največji, pri kateri najmanjši?

- največji: pes
-najmanjši: koza

137

opiši eritrocite

- niamjo jedra
*slabo metabolno aktivni
- anaerfobna glikoliza
*tako pridobivajo energijo
- so bikonkavno sploščeni
- sposobnost speminjanja oblike
- poraba ATP:
*ohranjanje membrane
*sprememba oblike
- razvoj:
proeritroblast--> retikulocit--> eritrocit
- obliek pred eritrcitom so veliko bolj metabolno aktivne

138

opiši retikulocit.
kdaj se fiziološko pojavljajo v krvi?
kje se ne pojavljajo v krvi?

- večji
- višja osmotska rezistenca (Na-K črpalk)
- metabolno aktivni
-ni jedra
-imajo mitohondrije
- poleg eritrocita so edina razvojna eritrocitna oblika, ki se še pojavlja v krvi
- ob anemijah se pojavljajo

- tam kjer je življenjska doba eritrocitov manjša od 100 dni
-pri mlajših živalih

- pri govedu se ne pojavljajo v krvi

139

kaj je maksimalna osmotska rezistenca'

- koncentracija NaCl, pri kateri razpadejo vsi Er
(zadnja koncentracija, pri kateri je ostalo še
nekaj Er nehemoliziranih)
- propadejo tudi najbolj odporni Er (= totalna
hemoliza)
- ni gumbka na dnu epruete, rožnata raztopina

140

kaj ej širina osmotske rezistence eritrocitov?

- območje med inimalno in maximalno osmotsko rezistenco

141

kaj je poikilocitoza?

- eritrociti rzaličnih oblik
- eritrociti v obliki zvonov, srpov, izrastkov, polmesačaste oblike, izbokline

142

od česa je odvisna OR Er?
glede na kaj se razlikuje?

- od veliksti Er
- od oblike Er
*čim manjša je celica, tembolj je obpčutljiva na vdor vode in prej hemolizira

- razlikuje se glede na:
*vrsto živali
*fiziološko in patološko stanje živali
 zmanjšanje: hemolitična zlatenica, avtoimunske hemolitične
anemije, zastrupitve, obsežne opekline
 povečanje: hipokromne anemije (pomanjkanje železa, manjši bolj odporni eritrociti), talasemija

143

PRI KATERI DOMAČI ŽIVALSKI VRSTI SO ERITROCITI NAJVEČJI, PRI KAERI NAJMANJŠI=

- največji: pes
-najmanjši: koza

144

kaj so akantociti?

- imajo izrastke
- razmerje med holesterolom in fosfolipidi je spremenjeno
*delež holesterola v membrnai se zamnjša --> zmanjša se osmotska rezistenca

145

opiši eritrocite

- niamjo jedra
*sloabo metabolno aktivni
- anaerfobna glikoliza
*tako pridobivajo energijo
- so bikonkavno sploščeni
- sposobnost speminjanja oblike
- poraba ATP:
*ohranjanje membrane
*sprememba oblike
- razvoj:
proeritroblast--> retikulocit--> eritrocit
- obliek pred eritrcitom so veliko bolj metabolno aktivne

146

opiši retikulocit.
kdaj se fiziolo0ško pojavljajo v krvi?
kje se ne pojavljajo v krvi?

- večji
- višja osmotska rezistenca (Na-K črpalk)
- metabolno aktivni
-nni jedra
-imajo mitohondrihe
- poleg eritrocita so edina razvojan eritrocitna oblika, ki s eše pojavlja v krvi
- ob anemijah se pojavljajo

- tam kjer je življenska doba eritrocitov manjša od 100dni
-pri mlajših živalih

- pri govedu se ne pojavljajo v krvi

147

drži/ne drži: oblike pred eritrocitom so veliko bolj metabolno aktivne.

drži

148

opiši postopek kalorimetrične metode določanja osmotske rezistence eritrocitov

- Pripravimo serijo raztopin NaCl od izotonične
do močno hipotonične
* osnova raztopina: raztopian NaCl s konc. 10g/L
- V vsako epr.: 1 kapljico krvi
-dobro premešamo!
- Po ~ 30 min - centrifugiramo vzorce (10
min/1000 RPM).
- Na osnovi videza vsebine epruvet (barva
raztopine + Er na dnu) določimo min. in
maks. OR
*min: prvič sprememba barve v rožnato, gumbek je prisoten
*max: ena eprueta za tem, ko je gumbek ; torej ni več gumbka, motno
- Vsebino epruvet fotometriramo – izmerimo
ekstinkcije vzorcev (slepi vzorec – dest.voda).
- Izračunamo delež hemolize:
% hemolize = ( en / emax) x 100%

149

spreminjanje OR pri govedu.
zakaj pride do tega?

teleta po rojstu:
-OR zviša

3-5 mesecev
*fetalni hemoglobin se zamanja z adultnim, ki je dosti manjši in manj odporni
- OR zniža

do 2 leti:
- ponovno zviša
*velikost eritrocitov se z rastjo organizma poveča

- do tega pride zaradi različen obliek hemoglobina
*embrionalni
*fetalni
(je ob rojstvu v eritrocitih; eritrociti so bolj odporni na hipotonični stres, so precej večji)
*adultni

150

opiši hemoglobin

- najpomembnejša sestavina eritrocitov.
- funkcije:
* prenos kisika in ogljikovega dioksida,
* puferska vloga

- je kromoproteid sestavljen iz:
*osrerdnjega beljakovinskega dela - GLOBINA, (4 verige) na katerega so vezani štirje HEMI
- hem je pigmentni kompleks železa s protoporfirinom
- v celotnem Hb je približno 0,338% Fe
- prenese 4 moelkule kisika, ki se vežejo an prosti železov atom: oksihemoglobin
- CO2 se veže na beljakovinski del: karboksi hemoglobin

151

drži/ne drži:
sferični eritrociti so veliko bolj odporni od bikonkavnih.

ne drži
- veliko manj so odporni

152

kaj je poikilocitoza?

- eritrociti v obliki zvonov, srpov, izrastkov, polmesačaste oblike, izbokline

153

kaj je anizocitoza?

- pravilne oblike eritrocitov, vendar različna velikost

154

kaj so fuzociti?

- vretenasto oblikovani eritrociti
- pogostto pojavljajo pri kozi

155

kje nastane hemoglobin?

- tam kjer nastanejo eritrociti
*nastaja od proeritroblasta do retikulocita

156

kaj so akantociti?

- iamjo izrastke
- rzamerje med holesterolom in fosfolipidi je spremenjeno
*delež holesterola v membrnai se zamnjša --> zmanjša se osmotska rezistenca

157

kaj so akantociti?

- iamjo izrastke
- rzamerje med holesterolom in fosfolipidi je spremenjeno
*delež holesterola v membrnai se zamnjša --> zmanjša se osmotska rezistenca

158

kaj uporabimo za natančno določanje stopnje hemolize
med minimalno in maksimalno ozmotsko
rezistenco Er

- kalorimetrična metoda
*rezultat lahko ponazorimo grafično --> sigmoidna krivulja

159

kakšne so enote osmotske rezistence eritrocitov?

- g% (g/100ml) NaCl
*stara enota
-mmol/L

160

prikaz kolorimetiričnega določanja konc. hemoglobina

- mešanje vzorca z leseno palčko --> hemoliza
- hemoglobinometer : primerjava barve preiskovanega
vzorca z barvnimi standardi-->določitev koncentracij hemoglobina:
◦ prehod zelene svetlobe skozi hemoliziran krvni vzorec;
* zelena svetloba ker človeško oko zelo natančno
razlikuje različne odtenke zelene barve.
◦ intenzivnost obarvanja vzorca - odvisna od količine
hemoglobina v njem.

161

opiši postopek kalorimetrične metode določanja osmotske rezistence eritrocitov

- Pripravimo serijo raztopin NaCl od izotonične
do močno hipotonične
* osnova raztopina: raztopian NaCl s konc. 10g/L
- V vsako epr.: 1 kapljico krvi
-dobro premešamo!
- Po ~ 30 min - centrifugiramo vzorce (10
min/1000 RPM).
- Na osnovi videza vsebine epruvet (barva
raztopine + Er na dnu) določimo min. in
maks. OR
*min: prvič sprememba barve v rožnato
*max: ena eprueta za tem, ko je gumbek ; torej ni več gumbka, motno
- Vsebino epruvet fotometriramo – izmerimo
ekstinkcije vzorcev (slepi vzorec – dest.voda).
- Izračunamo delež hemolize:
% hemolize = ( en / emax) x 100%

162

kako je sestavljena molekula hemoglobina?
kaj je posledica tega?

- iz nebeljakovinskega dlea hema - enak pri vseh vretenčarjih
-beljakovinskega globina: razlikuje se v zaporedju in vrsti Ak

zato:
*razlike med živalskimi vrstami, pasmami in tudi
med živalmi iste vrste in pasme.
* RAZLIČEN NABOJ Hb --> različno obnašanje v električnem
polju pri elektroforezi --> različni tipi Hb.

163

spreminjanje OR pri govedu.
zakaj pride do tega?

teleta po rojstu:
-OR zviša
3-5 mesecev
*fetalni hemoglobin se zamanja z adultnim, ki je dosti manjši in manj odporni
- OR zniža
do 2 leti:
- ponovno zviša
*velikost eritrocitov se z rastjo organizma poveča

- do tega pride zaradi različen obliek hemoglobina
*embrionalni
*fetalni
(je ob rojstvu v eritrocitih; eritrociti so bolj odporni na hipotonični stres, so precej večji)
*adultni

164

kako določamo tipe Hb?

- z elektroforezo na škrobnem gelu
*različno negativni delci potujejo po nabitem polju

165

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.
kakšen je rezultat

- priprava pufra
- priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
- izvedba postopka elektroforeze:
*v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
*kadički napolnimo s pufrom za kadički
*vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
* 10min (5min) 200V
električni tok teče skozi sistem --> Hb preide iz papirčkov na gel
*papirček dol pobereš
*gel pokrijemo s tanko plastično folijo
*nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 20 min (2h)
* negativno nabiti proteini, potujejo proti anodi +

REZULTATI
- eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
- hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
-hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
- dva madeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB

166

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.
kakšen je rezultat (preko solnokislega hematina)

- priprava pufra
- priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
- izvedba postopka elektroforeze:
*v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
*kadički napolnimo s pufrom za kadički
*vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
* 10min (5min) 200V
električni tok teče skozi sistem --> Hb preide iz papirčkov na gel
*papirček dol pobereš
*gel pokrijemo s tanko plastično folijo
*nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 2h (20 min)
* negativno anbiti proteini, potuejjo proti anodi +

REZULTATI
- eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
- hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
-hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
- dva amdeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB

167

določanje konc. Hb po SAHLIJU
*pomen
*postopek
* kaj je narobe s postopkom?

- hemoliza Er s HCl;
- sproščeni Hb preide v kisli hematin (klorhemin) -
rjave barve;
- raztopino kislega hematina redčimo z
destilirano vodo, dokler se barva raztopine
ne ujema z barvo standarda.

POSTOPEK
- v eprueto hemoglobinometra odpipetiramo do oznake 10 raztopino HCl (0,1 M HCl)
- Dodamo 0,02 ml krvi
- Epruveto potresemo (da se kri premeša s HCl).
- Po 1 min - v epruveto po kaplicah dodajamo dest. vodo
(dokler barva razt. v epruveti ni enaka barvi
standarda).
- Na graduaciji epruvete odčitamo višino stolpca
raztopine = količina Hb v g.

- je hiter, ampak ni dovolj natančen

168

opiši hemoglobin

- najpomembnejša sestavina eritrocitov.
- funkcije:
* prenos kisika in ogljikovega dioksida,
* puferska vloga
- je kromoproteid sestavljen iz:
*osrerdnjega beljakovinskega dela - GLOBINA, (4 verige) na katerega so vezani štirje HEMI
- hem je pigmentni kompleks železa s protoporfirinom
- v celotnem Hb je približno 0,338% Fe
- prenese 4 moelkule kisika, ki se vežejo an prosti železov atom: oksihemoglobin
- CO2 se veže na beljakovinski del: karboksi hemoglobin

169

kje se sintetizira HEM?
kej se sintwtizira GLOBIN?

HEM: v mitohondiju

GLOBIN: v ribosomih

170

kaoliko vsebuje 1g Hb železa in koliko O2 pri popolni saturaciji?

- 3,34 mg Fe
- 1,34 ml O2

171

katere tipe hemoglobina ločimo'

- embrionalni
-fetalni
-adultni
*poznamo več tipov adultnega hemoglobina

172

kaj prenaša CO2 po telesu?

- beljakovinski del hemoglobina
- HCO3-

173

kje nastane hemoglobin?

- tam kjer nastanejo eritrociti
*nastaja od proeritroblasta so retikulocita

174

zakaj ima določanje konc. Hb v krvi velik pomen?

- na osnovi sprememb v količini lahko sklepamo:

 na motnje v zvezi z nastajanjem in dozorevanjem Er
(kvantitativno – anemije)
( naraste pri: policitemija, nekatere bol. srca in ožilja,
nadmorska višina)
(konc. Hb pade pri: anemija, hipotiroidizem, bolezni jeter in ledvic, akutne krvavitve)

 na količino O2, ki je navzoča v cirkulaciji

175

določanje konc. Hb v krvi z različnimi kvantitivnimi metodami:

KALORIMETRIJSKE
*na osnovi primerjav barve
raztopin hemoglobina ali njegovih derivatov s
standardi
*najpogosteje

PLINOMETRIJSKE
na osnovi sposobnosti
hemoglobina, da veže kisik),

KEMIJSKE
na osnovi določanja v hemoglobinu
vezanega železa)

FIZIKALNE
*na osnovi določanja gostote krvi oz. določanja specifične teže krvi
*manj uporabna metoda

176

izračanje koncentracije Hb- enote

- po SI : mol/L krvi
- praksa: g/100ml ali g/L
- pretvorba:
g/100 ml krvi x 0,62 --> mol/L krvi

177

konc. Hb pri domačih živalih po Schalmu

- večje vrednosti: pes, ljudje

-koza: 100g/L
-govedo: 110
-ovca: 115
-mačka: 120
-konj, prašič. 130
- človek: 140
- pes: 150

178

prikaz kolorimetiričnega določanja konc. hemoglobina

- mešanje vzorca z leseno palčko --> hemoliza
- hemoglobinometer : primerjava barve preiskovanega
vzorca z barvnimi standardi-->določitev koncentracije
hemoglobina:
◦ prehod zelene svetlobe skozi hemoliziran krvni vzorec;
* zelena svetloba ker človeško oko zelo natančno
razlikuje različne odtenke zelene barve.
◦ intenzivnost obarvanja vzorca - odvisna od količine
hemoglobina v njem.

179

prikaz kolorimetiričnega določanja konc. hemoglobina

- mešanje vzorca z leseno palčko --> hemoliza
- hemoglobinometer : primerjava barve preiskovanega
vzorca z barvnimi standardi-->določitev koncentracije
hemoglobina:
◦ prehod zelene svetlobe skozi hemoliziran krvni vzorec;
* zelena svetloba ker človeško oko zelo natančno
razlikuje različne odtenke zelene barve.
◦ intenzivnost obarvanja vzorca - odvisna od količine
hemoglobina v njem.

180

kako je sestavljena molekula hemoglobina?
kaj je posledica tega?

- iz nebeljakovinskega dlea hema - enak pri vseh vretenčarjih
-beljakovinskega globina: razlikuje se v zaporedju in vrsti Ak

zato:
*razlike med živalskimi vrstami, pasmami in tudi
med živalmi iste vrste in pasme.
* različen naboj Hb --> različno obnašanje v električnem
polju pri elektroforezi --> različni tipi Hb.

181

katere tipe Hb so ugotovili pri ovcah?

- tipa Hb A in B - najpogostejša,
◦ homozigoti - tip Hb A ali B,
◦ heterozigoti - tip Hb AB.

- tipi Hb C, D in E zelo redki,

- tip Hb F (fetalni tip) - pri fetusih;
*po rojstvu ga zamenja adultni

- slovenski avtohtoni pasmi ovc (jezerskosolčavska
in bovška) - najpogostejši tip A.

182

kako določamo tipe Hb?

- z elektroforezo na škrobnem gelu
*različno engativni delci potujejo po nabitem polju

183

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.
kakšen je rezultat

- priprava pufra
- priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
- izvedba postopka elektroforeze:
*v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
*kadički napolnimo s pufrom za kadički
*vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
* 5min 200V
električni tok teče skozi sistem --> Hb preide iz papirčkov na gel
*papirček dol pobereš
*gel pokrijemo s tanko plastično folijo
*nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 2 min
* negativno anbiti proteini, potuejjo proti anodi +

REZULTATI
- eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
- hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
-hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
- dva amdeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB

184

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.
kakšen je rezultat (preko solokislega hematina)

- priprava pufra
- priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
- izvedba postopka elektroforeze:
*v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
*kadički napolnimo s pufrom za kadički
*vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
* 5min 200V
električni tok teče skozi sistem --> Hb preide iz papirčkov na gel
*papirček dol pobereš
*gel pokrijemo s tanko plastično folijo
*nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 2 min
* negativno anbiti proteini, potuejjo proti anodi +

REZULTATI
- eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
- hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
-hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
- dva amdeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB

185

določanje konc. Hb po SAHLIJU
*pomen
*postopek
* kaj je narobe s postopkom?

- hemoliza Er s HCl;
- sproščeni Hb preide v kisli hematin (klorhemin) -
rjave barve;
- raztopino kislega hematina redčimo z
destilirano vodo, dokler se barva raztopine
ne ujema z barvo standarda.

POSTOPEK
- v eprueto hemoglobinometra odpipetiramo do oznake 10 raztopino HCl (0,1 M HCl)
- Dodamo 0,02 ml krvi
- Epruveto potresemo (da se kri premeša s HCl).
- Po 1 min - v epruveto po kaplicah dodajamo dest. vodo
(dokler barva razt. v epruveti ni enaka barvi
standarda).
- Na graduaciji epruvete odčitamo višino stolpca
raztopine = količina Hb v g.

- je hoter, ampak ni dovolj antančen

186

določanje konc. Hb po Drabkinu (preko cianmethemoglobina)

- Hb + Drabkinov reagent --> cianmethemoglobin

POSTOPEK:
1. 5 ml Drabkinovega reagenta + 0,02 ml krvi
(dobro premešamo!).

2. Po 5 min - fotometriramo (540-546 nm);
*Ničilišče naravnamo z reagentom =blank

3. Koncentracijo Hb izračunamo po formuli:
Hb (g/L) = e x 368

187

določanje koncentracije oksihemoglobina

- Hb iz predhodno hemolizirane krvi + zrak --> preide v
oksihemoglobin (določamo fotometrično).

POSTOPEK:
- 5 ml razt. NH3 + 0,02 ml krvi -->hemoliza (Hb preide v oksi-
Hb).
- fotometriramo pri 578 nm (blank - raztopina NH3).

188

določanje koncentracije oksihemoglobina

- Hb iz predhodno hemolizirane krvi + zrak --> preide v
oksihemoglobin (določamo fotometrično).

POSTOPEK:
- 5 ml razt. NH3 + 0,02 ml krvi -->hemoliza (Hb preide v oksi-
Hb).
- fotometriramo pri 578 nm (blank - raztopina NH3).

189

katere so še ostale metode določanja konc. hemoglobina?
opiši jih.

- Določanje koncentracije Hb po Tallquistu:
◦ za grobo oceno vrednosti koncentracije hemoglobina;
◦ kapljico krvi kanemo na filtrirni papir --> madež;
◦ barvo madeža primerjamo s standardno barvno skalo.

- Določanje koncentracije Hb preko Fe v krvi:
◦ temelji na določanju količine železa v Hb na osnovi:
◦ 1 g Hb ……vsebuje 3,34 mg Fe

- Določanje koncentracije Hb na osnovi plinometrije:
◦ določanje količine na Hb vezanega O2:
◦ 1 g Hb …..veže nase 1,34 ml O2.

190

opiši hemoglobinopatije

- motnaj v količinskem anstajanju verig globina: talasemija

spreminjanje aminoksilinskega zaporedja verig globina: anemija srpastih celic

191

opiši postopek štetja trombocitov

DIREKTNI POSTOPEK
 reagent za štetje: kokainov hidroklorid
NaCl , dest. voda
 redčenje krvi: silikoniziran melanžer za Er (ali
silikonizirana epruveta z mikropipeto).
 trombocite opazujemo s faznim mikroskopom 
modre točke,
 štejemo v velikih kvadratih (1 mm2) v mrežici

INDIREKTNI PSOTOPEK (po foniu)
- razmaz krvi obarvan po May-Grunwald-Giemsi
*preštejemo trombocite na 1000 Er
- preštejemo eritrocite v komorci
- izračun števila trombocitov:
T= Er x t/1000
- enota: v mm3 krvi
- na koncu podajamo v 10na9 L krvi

192

kaj so hemini?
naštej najbolj znane heminske spojine

so spojine porfirina z Fe3+ (železo je trovalentno ker je tretja
valenca vezana s katerimkoli negativnim
ionom)

- klorhemin
*njegove kristalčke imenujemo Teichmanovi kristalčki

193

opiši postopek nastanka kristalov klorhemina
razloži psotopek.

- s skalpelom ostrgamo osušeno kri, drobce
damo na predmetno steklo;
- dodamo nekaj kristalčkov NaCl, premešamo in
pokrijemo s krovnim stekelcem.
- dodamo ocetno kislino (zaradi kapilarnosti
vstopi pod krovno stekelce in prepoji vsebino);
- preparat segrevamo nad plamenom (pazimo,
da vsebina ne zavre!)
*30-60s
- pod mikroskopom opazujemo drobne rjavo
rumene kristalčke klorhemina.

RAZLAGA:
- najprej anstane hemoliza zaradi dodatka ocetne kisline
- pri segrevanju ocetne kisline ob prisotnosti NaCl nastane Hcl
- HCl hidrolizira hemoglobin + hemin = anstane klorhemin

194

direktna metoda štetja krvnih celic pri perutnini

 posamezne vrste krvnih celic se v razmazu
ptičje krvi različno obarvajo z reagentom po
Nattu in Herricku;
 redčenje krvi z reagentom v Er melanžerju
(1 : 100)
 mešanje 5 min
 štetje v
komorici.
 Izračun števila (v mm3):
 Er = (Z/80) x 400 x 100 x 10 x 10na6

 L = (N/9) x 10 x 100 X 10na6

 Tr = (N/9) x 10 x 100 x 10na6)

195

štetje kmrvnih celic s hematološkimi analizatorji.

 omogočajo hitro in natančno štetje in oceno
lastnosti krvnih celic na principih:
*električnih,
*optičnih
*kombiniranih načinov detekcije.

 delovanje: vsesajo določen volumen krvi v
sistem takih cevk, ki vzorec usmeri skozi
senzor.

 načini detekcije:
◦ merjenje električnega upora
(povečanje)
*pri prehodu cleic skozi el. polje
* krvne celice slabo prevajajo el. tok --> pretok suspenzije celic v elektrolitski raztopini poveča el. upor
*št. sprememb upora v časovni enoti je sorazmerno s številom celic
*velikost spremembe upora je sorazemrna z njihovo velikostjo

◦ optične meritve (sipanje svetlobe; to registrirajo detektorji in spremenijo v el. impulz)

* štetje eritrocitov, trombocitov in levkocitov
(tudi določitev subpopulacij!).
*merjenje vrednsoti hematokrita
*in koncentraciej hemoglobina,
*izračunajo oz. izmerijo eritrocitne konstante

196

opiši postopek nastanka kristalov klorhemina
razloži psotopek.

- eden prvih postopkov, s katerim so v sodni
medicini dokazovali prisotnost krvi v vzorcih
materiala

- s skalpelom ostrgamo osušeno kri, drobce
damo na predmetno steklo;
- dodamo nekaj kristalčkov NaCl, premešamo in
pokrijemo s krovnim stekelcem.
- dodamo ocetno kislino (zaradi kapilarnosti
vstopi pod krovno stekelce in prepoji vsebino);
- preparat segrevamo nad plamenom (pazimo,
da vsebina ne zavre!)
*30-60s
- pod mikroskopom opazujemo drobne rjavo
rumene kristalčke klorhemina.

RAZLAGA:
- najprej anstane hemoliza zaradi dodatka ocetne kisline
- pri segrevanju ocetne kisline ob prisotnosti NaCl nastane Hcl
- HCl hidrolizira hemoglobin + hemin = anstane klorhemin

197

s čim lahko štejemo krvne celice?

- z mikroskopom,
- z elektronskimi števci,
- eritrocite - fotometrično.

198

pred začetkom štetja krvnih celic

- kri mešamo s posebnimi raztopinami
- fiksiramo tisto vrsto celic, ki jo želimo
šteti;
- druge vrste celic razkrojimo;

199

katero raztopino uporabljamo za štetje eritrocitov in katero za štetje levkocitov?

- haymova raztopina. štetje eritrocitov
- turkova raztopina: štetje levkocitov

200

kaj je komora oz. hemocitometer?

- debelejša steklena ploščica, prečno
razdeljena s štirimi kanalčki;
- na sredini - poglobljen del
◦ s podolžnim kanalčkom razdeljen na dva dela,
◦ na vsakem vgravirana mrežica za štetje krvnih
celic.
- na robu - oznake za:
◦ vrsto mrežice,
◦ globino in
◦ velikost največjih in najmanjših kvadratkov.

201

opiši mrežico

 številni tipi mrežic - razlikujejo se po
številu in velikosti vrisanih likov.
 Imenovanje - po avtorjih, ki so jih
skonstruirali (npr. Bürkerjeva, Bürker-
Türckova, Thomova, Neubauerjeva,
Spencerjeva…).

202

mrežica po Burcker-Turcku. opši jo

- je kvadrat s stranico 3mm
-razdeljen na 9 kvadratov s površino 1mm2
-vsak tak kvadrat razdeljen na 16 srednjih kvadratkov
*omejuje jih dvojen črte
*površina: 1/25mm2
*površian pravokotnika med dvojnima črtama= 1/100mm2
- srednji kvadratki v osrednjem 1mm2 kvadratu so s podolžnimi in navpičnimi črtami razdeljeni na najmanjše kvadratke v mrežici
*površina znaša 1/400mm2

203

kaj je melanžer?

 posebna mikropipeta:
*ima graduirano kapilarno cevčiico
 zgornji del - trebušasto razširjen,
 spodnji del – kapilarna cevčica (razdeljena na
10 enot)
 v trebušasti razširitvi - steklena kroglica:
◦ označuje vrsto melanžerja,
◦ omogoča mešanje vzorca
◦ v suhem melanžerju se ne lepi na steno.
 polnjenje melanžerja - gumijasta cevčica
(plastični ustnik), je na zgornjem delu melanžerja.

204

kaj je melanžer?

 posebna mikropipeta:
*ima graduirano kapilarno cevčiico
 zgornji del - trebušasto razširjen,
 spodnji del – kapilarna cevčica (razdeljena na
10 enot)
 v trebušasti razširitvi - steklena kroglica:
◦ označuje vrsto melanžerja,
◦ omogoča mešanje vzorca
◦ v suhem melanžerju se ne lepi na steno.
 polnjenje melanžerja - gumijasta cevčica
(plastični ustnik), je na zgornjem delu melanžerja
 z njim pripravimo natančne razrečitve za lažje štetje eritrocitov

205

opiši melanžer za štetje eritrocitov

 v razširjenem delu - rdeča kroglica;
 V razširitve: 100-x večji od V kapilare (nad
razširitvijo oznaka 101);
 kri do oznake 1 -->razredčitev 1 : 100,
 Kri do oznake 0,5 --> razredčitev 1 : 200.

206

opiši melanžer za štetje levkocitov

 v trebušasti razširitvi - bela kroglica;
 V razširitve: 10-x večji od V kapilare (nad
razširitvijo oznaka 11).
 kri do oznake 1 --> razredčitev 1 : 10,
 kri do oznake 0,5 --> razredčitev 1 : 20.
 potrebno ej bolj intenzivno mešanje

207

drži/ne drži: za mešanje melanžerjev imamo psoebne naprave, ki vibrirajo. intenzivnost lahko prialgajamo

drži

208

na kaj moramo pazit ko štejemo krvne celice z mikroskopom?

◦ vrstni red štetja posameznih kvadratkov,
◦ sistem štetja celic v posameznem kvadratku,

209

opiši princip štetja eritrocitov z mikroskopom.

- potrebna je HAYMOVA RAZTOPINA
◦ razkroji levkocite in trombocite ter
◦ fiksira eritrocite;
◦ ostane še svinarija
◦ sestvljena iz:
kristalinični Na-sulfat
NaCl
HgCl2
želatina
dest. voda

PRIPRAVA VZORCA:
- Kri do oznake 1 ali 0,5 (človek) ali 0,3 (živali).
Haymovo razt. do 101 (razredčitev 1:100 (200 oz.
333,3).
- Stresanje: 3 min (ročno ali posebni mešalec).
- Priprava komorice: pokrijemo s krovnim steklcem, pritrdimo s p5rijemalkami
(Newtonovi pasovi!).
- Polnjenje komorice: s konusom - reža ob robu
krovnega stekelca  kapilarni vlek (odvečno
raztopino obrišemo; mehurčki zraka - očistiti in
ponovno napolniti
- Napolnjeno komoro pustimo nekaj časa stati (da
se celice umirijo)!

ŠTETJE CELIC:
- Ploščico pod mikroskop --> majhna povečava
--> poiščemo mrežico, preverimo
razporeditev celic (enakomerno!).
- Pod večjo povečavo poiščemo osrednji
kvadratek, preštejemo Er v 80 najmanjših
kvadratkih (1/400 mm2).

IZRAČUN:
Er= (n/80) x 400 x 100 x (200,333,3) x 10 x 10na6
*dobimo Er/L krvi
+vedno eritrocite podajamo v enoti 10na 12

210

opiši princip štetja eritrocitov z mikroskopom.

- potrebna je HAYMOVA RAZTOPINA
◦ razkroji levkocite in trombocite ter
◦ fiksira eritrocite;
◦ ostane še svinarija
◦ sestvljena iz:
kristalinični Na-sulfat
NaCl
HgCl2
želatina
dest. voda

PRIPRAVA VZORCA:
- Kri do oznake 1 ali 0,5 (človek) ali 0,3 (živali).
Haymovo razt. do 101 (razredčitev 1:100 (200 oz.
333,3).
- Stresanje: 3 min (ročno ali posebni mešalec).
- Priprava komorice: pokrijemo s krovnim steklcem, pritrdimo s p5rijemalkami
(Newtonovi pasovi!).
- Polnjenje komorice: s konusom - reža ob robu
krovnega stekelca  kapilarni vlek (odvečno
raztopino obrišemo; mehurčki zraka - očistiti in
ponovno napolniti
- Napolnjeno komoro pustimo nekaj časa stati (da
se celice umirijo)!

ŠTETJE CELIC:
- Ploščico pod mikroskop --> majhna povečava
--> poiščemo mrežico, preverimo
razporeditev celic (enakomerno!).
- Pod večjo povečavo poiščemo osrednji
kvadratek, preštejemo Er v 80 najmanjših
kvadratkih (1/400 mm2).

IZRAČUN:
Er= (n/80) x 400 x 100 x (200,333,3) x 10 x 10na6
*dobimo Er/L krvi
+vedno eritrocite podajamo v enoti 10na 12

211

opiši štetje levkocitov pod mikroskopom

- Türckova raztopina:
◦ preparira in obarva jedra levkocitov ter
◦ razgradi Er, Tr in citoplazmo levkocitov;
◦ sestava:
ledoocetna kislina
raztopina gentiana violet
destilirana voda

PRIPRAVA VZORCA
1. Kri do oznake 1 ali 0,5.
2. Türckovo raztopino do oznake 11 (razredčitev 1 :
10 ali 1 : 20).
3. Stresanje melanžerja: levkociti se lepijo na stene
 intenzivnejše kot pri eritrocitih.
4. Priprava komore za štetje: postopek je enak kot
za štetje eritrocitov.
5. Polnjenje komore: enako kot za štetje eritrocitov.

ŠTETJE CELIC.
- štejemo v skrajnih 4 kvadratih, ki vsebujejo kvadratke s površino 1/25 mm2
- preštejemo vse celice v 25 kvadratkih

IZRAČUN:
- L = n x 10 (20) x 10
x 10na6
- enota: 10na9 levkocitov/L

212

drži/ne drži:KRVNE SKUPINE niso gentsko pogojeni in se ne deudujejo po mendlovih pravilih.

ne drži

213

opiši postopek štetja trombocitov

DIREKTNI PSOTOPEK  reagent za štetje: kokainov hidroklorid
NaCl , dest. voda
 redčenje krvi: silikoniziran melanžer za Er (ali
silikonizirana epruveta z mikropipeto).
 trombocite opazujemo s faznim mikroskopom 
modre točke,
 štejemo v velikih kvadratih (1 mm2) v mrežici

INDIREKTNI PSOTOPEK (po foniu)
- razmaz krvi obarvan po May-Grunwald-Giemsi
*preštejemo trombocite na 1000 Er
- preštejemo eritrocite v komorci
- izračun števila trombocitov:
T= Er x t/1000
- enota: v mm3 krvi
- na koncu podajamo v 10na9 L krvi

214

kej je pomembno določanje krvnih skupin?

- pri transfuziji
* prejemnik prejme inkompatibilno kri --> v njej so protitelesa (aglutinini) proti aglutinogenom na njegovih eritrocitih --> transfuzijska reakcija (za prejemnika lahko usodna)
*posledica hemolize in aglutinacije eritrocitov --> to povzroči cirkucaijski šok in kogulopatije

-v gentiki
*genetsko pogojene,
*dedujejo se po Mendlovih
pravilih,

- v kriminalistiki
*identifikacija oseb na osnovi krvi, sline, sperme

- v sodni medicini/veterini
*ugotavljanje očetovstva

215

štetje krvnih cleic pri perutnini

 v krvi ptic - jedra tudi Er  metode za
štetje krvnih celic pri sesalcih za ptice
niso uporabne.
 uporabljata se direktna ali indirektna
metoda.

216

indirektna emtoda štetja krvnih celic pri perutnini

 mešanje krvi v melanžerju za Er (Haymova
razt. 1 : 200),
*v komorici preštejemo vse
celice -->skupno št. v 1 mm2.
 krvni razmaz, obarvan po Pappenheimu
*preštejemo skupaj 3000 celic, ločeno
beležimo število posameznih vrst.
 Izračun števila posameznih vrst krvnih celic
(v 1 mm3):
* Er = (S x Er ) / 3000
* L = (S x L ) / 3000
* Tr = (S x Tr) / 3000

217

krvne skupine pri ljudeh.
koliko jih je?
katere najpoemmbnejše?
redkejše?

- 30 sistemov krvnih skupin
- najpomembnejši:
*ABO
*Rh
*MNS


-redkejši:
*duffy
(duffy minus se pojavlja na področjih kjer je več malarije, taki osebki kažejo odpornost proti malariji)

218

direktna metoda štetja krvnih celic pri perutnini

 posamezne vrste krvnih celic se v razmazu
ptičje krvi različno obarvajo z reagentom po
Nattu in Herricku;
 redčenje krvi z reagentom v Er melanžerju
(1 : 100)  mešanje 5 min  štetje v
komorici.
 Izračun števila (v mm3):
 Er = (Z/80) x 400 x 100 x 10 x 10na6

 L = (N/9) x 10 x 100 X 10na6

 Tr = (N/9) x 10 x 100 x 10na6)

219

štetje kmrvnih celic s hematološkimi analizatorji.

 omogočajo hitro in natančno štetje in oceno
lastnosti krvnih celic na principih:
*električnih,
*optičnih *kombiniranih načinov detekcije.

 delovanje: vsesajo določen volumen krvi v
sistem takih cevk, ki vzorec usmeri skozi
senzor.

 načini detekcije:
◦ merjenje električnega upora
(povečanje)
*pri prehodu cleic skozi el. polje
* krvne celice slabo prevajajo el. tok --> pretok suspenzije celic v elektrolitski raztopini poveča el. upor
*št. sprememb upora v časovni enoti je sorazmerno s številom celic
*velikost spremembe upora je sorazemrna z njihovo velikostjo

◦ optične meritve (sipanje svetlobe; to registrirajo detektorji in spremenijo v el. impulz)

* štetje eritrocitov, trombocitov in levkocitov
(tudi določitev subpopulacij!).
*merjenje vrednsoti hematokrita
*in koncentraciej hemoglobina, *izračunajo oz. izmerijo eritrocitne konstante

220

kakšna so povprečja pri živalih za eritrocite, levkocite, trombpicite?

- eritrociti: 5-11
- levkociti: 8-16
- trombociti: 250-500

221

na kaj moraš pazit, ko npošiljaš kri v analizo'

- kri vzameš v eprueto z dodanim antikoagulantom
- dobro premešaj kri --> da se ne zlepi

222

sinonimi za eritrocitni indeks ?

¸- eritrocitne konstante
- citarnostne konstante

223

kaj ugotavljamo z eritrocitnimi indeksi?
za kaj se uporabljajo v veterinarski praksi?

- povprečni volumen
-velikost
- debelino eritrocitov
- napoljenost s hemoglobinom

- diganostika anemj
*presojanje vleiksoti Er
*napolnjenost Er s Hb

224

krvne skupine pri pseh

- DEA: 1-8
- DEA, 3,5,7:
* lahko se poajvijo protitelesa brez predhodne senzibilizacije (ALU PROTITELESA)

- pomembne: DEA 1,1 ; 1,2
*antigene teh skupin živla nima ali pa ima le enega od teh dveh
*akutne hemolitične reakcije, če se srečajo z antigeni

225

KAJ POTREBUJEMO ZA IZRAČUN ER. INDEKSOV v preiskovanem vzorcu krvi.

- število eritrocitov
- vrednsot hematokrita
- koncentracija hemoglobina

226

kateri so eritrocitini indeksi?

◦ povprečni volumen Er,
◦ povprečna absolutna količina Hb,
◦ povprečna relativna količina Hb,
◦ povprečni premer Er in
◦ povprečna debelina Er.

227

krvne skupine pri živalih

- redko se pojavljajo na osnovi predhodno formiranih protiteles
*sistem AB0 pri človeku

- vezane so na aglutinogene, ki s enahajajo na eritrocitih
*podoben sistemu Rh pri človeku

- pri dom. živalih - označevanje z velikimi
tiskanimi črkami ( od A naprej)

-različni podtki o številu sistemov krvnih skupin
- po Jainu:
*konj: 8
*govedo: 12
*ovca: 8
*prašič: 15
*pes: 8

- naravna Pt - pri živalih redka:
◦ izjema – mačka!;

- prva transfuzija - ni nevarnosti za
transfuzijsko reakcijo (ne glede na krvni tip),
- ponovne transfuzije - nevarnost transfuzijske
reakcije (prva transfuzija - senzibilizacija!, nastanejo protitelesa));
- ugotavljanje kompatibilnosti:
◦ tipizacija krvi,
◦ navzkrižni postopek.

228

opiši navzkrižen 'postopek ugotavljanja primernosti krvi za transfuzijo.

1. major postopek
◦ Er donorja + serum prejemnika;
◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu prejemnika

2. minor postopek
◦ Er prejemnika + serum donorja;
◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu donorja
◦ manj pomemben, ker se kri donorja ob
transfuziji močno razredči.

229

pravila doniranja krvi

- isto z istim
- urgentno:
O rh- je univerzalni donor
*čeprav ima protitelesa, so ta med transfuzijo zelo razredčena

230

povprečni volumen eritrocitov

-MCV
- pokaže povprečno prostornino enega Er
- da nam podatke o vrsti anemije glede an velikost cleice
*makrocitna
*mirkocitna
*normocitna
- enota: femtolitri

231

povprečna absolutna količina Hb

- MCH
- pokaže nam povprečno količino
hemoglobina v posameznem eritrocitu.
- lahko ugotovimo, ali je anemija normo-,
hipo- (prenizka konc. hemoglobina) ali hiperhromna.
- enota: pikogrami

232

povprečna absolutna količina Hb

- MCH
- pokaže nam povprečno količino
hemoglobina v posameznem eritrocitu.
- lahko ugotovimo, ali je anemija normo-,
hipo- (prenizka konc. hemoglobina) ali hiperhromna.
- enota: pikogrami

233

povprečna relativna količina Hb

- MCHC
- Izraža količino hemoglobina v določenem
volumnu eritrocitov,
- boljši indikator vsebnosti hemoglobina v
eritrocitih kot MCH (ta ne upošteva
velikosti celice)
-enota: g/L eritrocitov.

234

povprečni premer eritrocitov

- MCD
- meri se mikroskopsko - s pomočjo
mikrometrske skale, ki se vstavi v okular
mikroskopa
- rezultat v μm,
- Izmerimo večje število Er--> srednja
vrednost.
- krvni razmaz - obarvamo po May-Grünwald-
Giemsi.

235

povprečna debelina eritrocitov

- MCT
- izračun po formuli

236

kaj je izraz PCV

- packed cell voloume
= hematokrit
- nekateri ag prištevajo k eritrocitnim indeksom

237

kaj imajo na površini eritrociti domačih živlaih in človeka ?

- na svoji površini imajo specifične antigene, ki pripadajo različnim skupinam krvnih skupin

238

po čem se razlikujejo krvne skupine?

- Krvne skupine se med seboj razlikujejo po
lastnostih, ki jih pogojujejo:
◦ na Er vezani Ag - aglutinogeni in
◦ v plazmi raztopljena protitelesa – aglutinini
(naravni ali pridobljeni!).

239

na kaj vse so vezani aglutinogenii?

- na eritrocitih
- na levkocitih
- na trombocitith
- na epitelijskih celicah

240

drži/ne drži:
antigeni niso gentsko pogojeni in se ne deudujejo po mendlovih pravilih.

ne drži

241

drži/ne drži
- v organizmu ljudi in živlai obstaja le 1 sistem krvnih skupin.

- ne drži
- obstaja večje število sistemov krvnih skupin

242

opiši postopek dokaza pufrske akpacitete krvne plazme/seruma
*rezultat

1. erlenmajerica:
◦ 2 ml seruma + 1 ml Aq.dest. + 1gtt
metiloranža,
2. erlenmajerica:
◦ 2 ml fiziološke raztopine + 1 ml Aq.dest. + 1
gtt metiloranža,

 vsebino obeh erlenmajeric titriramo s
HCl do rdečega obarvanja raztopine.
 izmerimo porabo HCl.

rezultat:
poraba HCL pri krvnem serumu je večja --> pufrski sistem je deloval dlje časa kot pri fiziološki raztopini.
*dlje časa se je upiral spremembi pH

243

kej je pomembno določanje krvnih skupin?

- pri transfuziji
* prejemnik prejme inkompatibilno kri --> v njej so protitelesa (aglutinini) proti aglutinogenom na njegovih eritrocitih --> transfuzijska reakcija (za prejemnika lahko usodna)
*posledica hemolize in aglutinacije eritrocitov --> to povzroči cirkucaijski šok in kogulopatije

-v gentiki
*genetsko pogojene, *dedujejo se po Mendlovih
pravilih,

- v kriminalistiki
*identifikacija oseb na osnovi krvi, sline, sperme

- v sodni medicini/veterini
*ugotavljanje očetovstva

244

kateri antigeni povzrfočijo najmočnejšo transfuzijsko reakcijo?

- tisti iz sistemov AB0 in Rh

245

kateri antigeni povzrfočijo najmočnejšo transfuzijsko reakcijo?

- tisti iz sistemov AB0 in Rh

246

krvne skupine pri ljudeh.
koliko jih je?
katere najpoemmbnejše?
redkejše?

- 30 sistemov krvnih skupin
- najpomembnejši:
*ABO
*Rh
*MNS


-redkejši:
*duffy
(duffy - se pojavlja na področjih kjer je več malarije, taki osebki kažejo opornosti proti malariji)

247

opiši sistem AB0

- 4 krvne skupine
*A (A1-A5)
*B
*AB (A1B-A6B)
*0

- protitelesa za ta sistem krvnih skupin v krvi ljudi pričnejo natajati prve mesece po rojstvu BREZ PREDHODNE SENZIBILIZACIJE

- v serumu ima človek protitelesa proti tistim antigenom sistema ABO, ki jih nima na lastnih eritrocitih

248

opiši sistem Rh

◦ Rh+ (Ag C, D ali E) in Rh-
◦ če Rh- oseba (v Eu ~ 15%) pride v stik z Rh+
krvjo (transfuzija ali nosečnost) --> nastanejo protitelesa
proti Rh+,
◦ ob ponovnem stiku z Rh+ krvjo -->hemoliza te
krvi;
◦ če je npr. mati Rh-, otrok pa Rh+: predhodno
nastala protitelesa v krvi matere-->hemoliza pri
otroku --> težka obolenja/smrt novorojencev;
*ukrep: mati imuniziraš z protitelesi proti potitelesem proti Rh+
*torej če si Rh- je potrebna predhodna senzibilizacija, da nastanjeo protitelesa proti Rh+

249

opiši sistem Rh

◦ Rh+ (Ag C, D ali E) in Rh-
◦ če Rh- oseba (v Eu ~ 15%) pride v stik z Rh+
krvjo (transfuzija ali nosečnost) --> nastanejo protitelesa
proti Rh+,
◦ ob ponovnem stiku z Rh+ krvjo -->hemoliza te
krvi;
◦ če je npr. mati Rh-, otrok pa Rh+: predhodno
nastala protitelesa v krvi matere-->hemoliza pri
otroku --> težka obolenja/smrt novorojencev;
*ukrep: mati imuniziraš z protitelesi proti potitelesem proti Rh+
*torej če si Rh- je potrebna predhodna senzibilizacija, da nastanjeo protitelesa proti Rh+

250

opiši sistem MNS

- je sistem krvnih skupin
-manj poemmben
- upošteva ob natančnem doočanju krvnih skupin

251

krvne skupine pri živalih

- redko se pojavljajo na osnovi predhodno formiranih protiteles
*sistem AB0 pri človeku

- vezane so na aglutinogene, ki s enahajajo na eritrocitih
*podoben sistemu Rh pri človeku

- pri dom. živalih - označevanje z velikimi
tiskanimi črkami ( od A naprej)

-različni podtki o številu sistemov krvnih skupin
- po Jainu:
*konj: 8
*govedo: 12
*ovca: 8
*prašič: 15
*pes: 8

252

naštej sisteme krvnih skupin pri živlaih

 konj - 8 (32 krvnih skupin), (A(abcdefg), C(a),
K(a), U(a), D(abcdefghiklmnop), P(abcd),
Q(abc),T (a),

 govedo – (A, B(60 različnih Ag!), C, FV, J, L, S, Z,
R‘S‘),

 ovca - 8,

 prašič – 15,

 pes - 8 (DEA 1 – 8)

 mačka - 1 (krvne sk. A, B, AB)

253

krvne skupine pri pseh

- DEA: 1-8
- DEA, 3,5,7:
* lahko se poajvijo protitelesa bred predhodne senzibilizacije (ALU PROTITELESA)

- pomembne: DEA 1,1 ; 1,2
*antigene teh skupin živla nima ali pa ima le enega od teh dveh
*akutne hemolitične reakcije, če se srečajo z antigeni

254

krvne skupine pri mačkah

- podobne kot sistem ABO pri ljudeh
- imajo alu protitelesa
- včeinoma krvna skupina A
- B ima močne aglutininie proti A
- A je dominantna nad B
-izoeritroliza se lahko pojavi, če mladič pije kolostrum, mati je B, maldič pa A

255

kdaj prid edo neonatalne izoeritrolize pri žrebetu?

- če se je mati z anbtigenom srečala in žrebe vsebuje ta antigen
- žrebe mora prejeti kolostrum, da se to zgodi

256

krvne skupine pri živalih

- redko se pojavljajo na osnovi predhodno formiranih protiteles
*sistem AB0 pri človeku

- vezane so na aglutinogene, ki s enahajajo na eritrocitih
*podoben sistemu Rh pri človeku

- pri dom. živalih - označevanje z velikimi
tiskanimi črkami ( od A naprej)

-različni podtki o številu sistemov krvnih skupin
- po Jainu:
*konj: 8
*govedo: 12
*ovca: 8
*prašič: 15
*pes: 8

- naravna Pt - pri živalih redka:
◦ izjema – mačka!;

- prva transfuzija - ni nevarnosti za
transfuzijsko reakcijo (ne glede na krvni tip),
- ponovne transfuzije - nevarnost transfuzijske
reakcije (prva transfuzija - senzibilizacija!, anstanejo pprotitelesa));
- ugotavljanje kompatibilnosti:
◦ tipizacija krvi,
◦ navzkrižni postopek.

257

opši anvzkrižen 'psotopek ugotavljanja primernsoti krvi za transfuzijo.

1. major postopek
◦ Er donorja + serum prejemnika;
◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu prejemnika

2. minor postopek
◦ Er prejemnika + serum donorja;
◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu donorja
◦ manj pomemben, ker se kri donorja ob
transfuziji močno razredči.

258

pravila doniranja krvi

- isto z istim
- urgentno:
O rh- je univerzalni donor
*čeprav ima protitelesa, so t amed transfuzijop zelo razrečenea

259

prikaz delovanja krvnih skupin sistemov ABO in Rh
*navedi tudi primer

- krvne skupine sistemov ABO in Rh - določanje z
antiserumi, ki vsebujejo protitelesa proti
antigenom A, B oziroma Rh.
- reakcija aglutinacije --> dokaz prisotnosti
določenega tipa antigenov.

- primer:
*aglutinacija s serumom anti-A (eritrocit ima antigene A)
*ni aglutinacije s serumom anti-B
*Aglutinacija s serumom anti- RH
(antigen za Rh D je prisoten )

na podalgi tega sklepamo d agre za krvno skupino A+

260

določanje krvnih skupina sistema ABO pri človeku (metoda na predmetnici)
*na kaj je treba pazit ko delamoin zakaj?

- an predmetnico kanemo po 1 kapljico seruma anti-A in anti-B
- poleg kapljice seruam kanemo kapljico krvi --> zmešamo
- opazujemo anstanek aglutinacije (izkosmičenja), do katere pride če kri vsebuej antigene, ki se vežejo na protitelesa v serumu

- uporabljamo material za
enkratno uporabo in gumijaste rokavice, s
krvjo onesnažene površine pa razkužimo
- zaradi nevarnosti okužbe z aidsom ali virusom hepatitisa
- Rezultata ne navajajo kot svojo krvno skupino

261

določanje krvnih skupina sistema ABO pri človeku (metoda na predmetnici)
*na kaj je treba pazit ko delamoin zakaj?

- an predmetnico kanemo po 1 kapljico seruma anti-A in anti-B
- poleg kapljice seruam kanemo kapljico krvi --> zmešamo
- opazujemo anstanek aglutinacije (izkosmičenja), do katere pride če kri vsebuej antigene, ki se vežejo na protitelesa v serumu

- uporabljamo material za
enkratno uporabo in gumijaste rokavice, s
krvjo onesnažene površine pa razkužimo
- zaradi nevarnosti okužbe z aidsom ali virusom hepatitisa
- Rezultata ne navajajo kot svojo krvno skupino

262

kakšen je pH krvi

- je v zelo ozkih mejah (7,3-7,5)
- to uspeva vzdrževat kljub neprestanemu:
◦ prihajanju bazičnih in kislih snovi v organizem s
hrano in
◦ nastajanju različnih metabolitov.

263

kdo omogoča vzdrževanje acidobazičnega ravnotežja?

◦ puferski sistemi krvi in
◦ funkcija nekaterih organov (pljuča, jetra, ledvice).

264

kateir so glavni pufrski sistemi krvi?

- bikarbonatni pufer
- fosfatni pufer
- proteinski pufer
- hemoglobin eritrocitov

265

kaj so pufri?
kako so sestavljeni ekmijsko?

so raztopine, ki se upirajo spremembi
pH ob dodajanju kisline ali baze

- šibke kisline in
njene konjugirane baze

266

opiši bikarbonatni pufer

- je zunajcelični pufer
- natrijev bikarbonat (NaHCO3) in ogljikova kislina (HCO3) v razemrju 20:1
- 65% puferske kapacitete krvi
- bolj učinkovit za kisline kot za baze.
- je anjvažnejši
- v trenutku vzpostavi ravnotežje, se upira spremembi pH

267

opiši fosfatni pufer

- primarni natrijev fosfat (NaH2PO4) - kisli + sekundarni
natrijev fosfat (Na2HPO4) - bazični
- deluje v znotrajceličnem prostoru, zato ima v krvi razmeroma majhno pufrsko akpaciteto - 1%
-

268

o'piši proteinski pufer

◦ -NH2 in –COOH,
◦ v primerjavi z anorganskimi bolj sposoben vzdrževati
konstanten pH,
◦ 6% puferske kapacitete krvi

269

opiši hemoglobin eritrocitov kot pufer

- 28% puferske kapacitete krvi.

270

kdaj pride npr. do spremembe ph-ja?

ko pride do izločanja CO2

271

opiši postopek dokaza pufrske akpacitete krvne plazme/seruma
*rezultat

1. erlenmajerica:
◦ 2 ml seruma + 1 ml Aq.dest. + 1gtt
metiloranža,
2. erlenmajerica:
◦ 2 ml fiziološke raztopine + 1 ml Aq.dest. + 1
gtt metiloranža,

 vsebino obeh erlenmajeric titriramo s
HCl do rdečega obarvanja raztopine.
 izmerimo porabo HCl.

rezultat:
poraba HCL pri krvnem serumu je večja --> pufrski sistem je deloval dlje časa kot pri fiziološki raztopini.

272

opiši postopek dokaza pufrske akpacitete krvne plazme/seruma
*rezultat

1. erlenmajerica:
◦ 2 ml seruma + 1 ml Aq.dest. + 1gtt
metiloranža,
2. erlenmajerica:
◦ 2 ml fiziološke raztopine + 1 ml Aq.dest. + 1
gtt metiloranža,

 vsebino obeh erlenmajeric titriramo s
HCl do rdečega obarvanja raztopine.
 izmerimo porabo HCl.

rezultat:
poraba HCL pri krvnem serumu je večja --> pufrski sistem je deloval dlje časa kot pri fiziološki raztopini.

273

kako dleimo belajkovine krvne plazme?

- enostavne
- sestavljene

274

kaj spada k ensotavnim beljakovina krvne plazme ; kje te belajkovine sodelujjejo.

FIBRINOGEN
- pri procesih koagulacije krvi

ALBUMINI
- A, B, AB - omogočajo vzpostavljanje
koloidoosmotskega tlaka na kapilarni membrani,

ALFA, BETA GLOBULINI
- pri prenosu snovi in so substrat za
različne biokemijske reakcije

GAMA GLOBULINI:
- obrambna funkcija - protitelesa

275

kaj spada k sestavljenimi beljakovinami krvne plazme .?
kako jih ločimo med seboj?

- lipoproteidi
- glikoproteidi

- z različnimi metodami:
◦ elektroforeza,
◦ ultracentrifugiranje,
◦ raztapljanjem v organskih topilih ali
◦ sedimentacija z različnimi solmi;

276

frakcije palzemskih beljakovin imajo različne specifične lastnosti. v pristonsoti akterih kemičnih snovi oz. njihovih raztopin aglutinirajo zaradi fizikalno-kemijskih posebnosti fibrinogen, globulini, albumini?

◦ FIBRINOGEN pri polovični nasičenosti plazme z
NaCl,
◦ GLOBULINI: pri polovični nasičenosti plazme z
raztopino amonijevega sulfata,
◦ ALBUMINI: pri popolni zasičenosti z
amonijevim sulfatom.

277

OPpišpiši postopek ličitve beljakovinskih frakcij krvne plazme z obarjanjem

1. epruveta:
◦ 5 ml plazme + 5 ml nasičene razt. NaCl (polovična
nasičenost plazme z NaCl);
◦ vsebino epruvete dobro premešamo, centrifugiramo
(-->fibrinogen!).

2. epruveta:
◦ 5 ml seruma + 5 ml nasičene razt. amonijevega sulfata
(polovična zasičenost plazme z amonijevim sulfatom);
◦ oborino filtriramo (--> globulini!).

3. epruveta:
◦ filtratu dodajamo amonijev sulfat v substanci
(nasičenost!);
◦ nastalo oborino ponovno filtriramo (albumini!).