fiziologija krvnega otoka 3-kolokvij Flashcards
(144 cards)
1
Q
kakšne procese obravnava fiziologija krvnega obtoka oz. kardiovaskularna fiziologija?
A
- obravnava procese delovanja srca in krvnega obtoka
- obravnava zakonitosti gibanja krvi v ožilju - hemodinamika
2
Q
zakaj uporabljamo žabje srce kot model proučevanja delovanja srca?
A
• žaba je polkilotermna žival --> organi dleujejo dlje časa, ko jih vzamemo iz organizma • osnovni principi delovanja žabjega srca so enaki sesalskemu • deluje še dolgo po izolaciji iz organizma • ni potrebna oskrba s hranilnimi snovmi in s kisikom • ni potrebno vzdrževati konstantne T • treba je paziti da se ne izsuši -> žabji ringer
3
Q
kaj je žabji ringer?
A
- osnovna fiziološka raztopina
- konc. NaCl je nižja 6g/L
4
Q
v čem se razlikuje srčna mišičnina od skeletne?
A
- po histološki zgradbi
- po mehanizmu delovanja
SKLETNA MIŠIĆNINA
- krči pod vplivom živčnih dražljajev
SRČNA MIŠIČNINA:
- depolarizira se spontano, v rednih presledkih in stalno
- nima regenerativne sposobnsoti
- prečnoprogasta
- eneojedrne, centralne celice
- anastamoze
- povezujejo z interkalarnimi diski
- zevne stičnice (električne sinapse) prevajajo dražljaje
5
Q
kaj je glavni notranji dejavnik, ki vpliva na frekvenco srca?
kaj še lahko vpliva na frekvenco srcqa?
A
- depolarizacija ritmovnika, ki se prenaša po ostalem prevodnem sistemu srca
- dražljaji, ki pridejo v srce po vegetativnem živčnem sistemu
6
Q
drži/ne drži: delovanje srca je zaradni avtomatizma odvisno od živčni dražljajev.
A
ne drži
- ni odvisno od živčnih dražljajev
7
Q
POSKUSI S PODROČJA KARDIOVASKULARNE FIZIOLOGIJE SO:
- na katerem srcu se v praksi največkrat izvajajo?
A
- tehnično težko izvedljivi
- problematični iz etičnega vidika
- največkrat izvajajo na srcu hladnokrvnih živali
- žaba
- krastača
- želva
8
Q
POSKUSI S PODROČJA KARDIOVASKULARNE FIZIOLOGIJE SO:
- na katerem srcu se v praksi največkrat izvajajo?
A
- tehnično težko izvedljivi
- problematični iz etičnega vidika
- največkrat izvajajo na srcu hladnokrvnih živali
- žaba
- krastača
- želva
9
Q
opiši anatomske značilnosti žabjega srca.
A
- dva preddvora
- en prekat
- truncus arteriosus
- izhaja na ventralni strani (na levi strani) iz prekata
- razdeli se na pljučno arterijo in aorto
- sinus venosus
- nahaja na dorzalni strani srca
- vanj se vplivajo telesne vene - v.cava psoterior, v.cava anterior
10
Q
značilnosti krvnega obtoka žabe
A
- iz venoznega sinus prehaja kri v desni preddvor
- v levi preddvor se skozi pljučne vene vliva oksigenirana kri iz pljuč
- v prekatu se arterijska in venska kri delno mešata
- iz truncusa arteriosusa gre kri po telesu
11
Q
opiši anatomske značilnosti žabjega srca.
A
- dva preddvora
- en prekat
- tu so criste, ki zmanjšajo emšanje krvi
- truncus arteriosus
- izhaja na ventralni strani (na levi strani) iz prekata
- razdeli se na pljučno arterijo in aorto
- sinus venosus
- nahaja na dorzalni strani srca
- vanj se vplivajo telesne vene - v.cava psoterior, v.cava anterior
12
Q
kakšna je smer potovanja krvi pri sesalcih?
A
- v..cava cranicalis, v.cava caudalis –> desni preddvor –> desni prekat –> pljučne arterije –> pljučno-krvni obtok –> pljučne vene –> levi preddvor –> levi prekat –> aorta, ki gre po telesu
13
Q
kaj zapisuje osciloskop na ekranu?
A
- ZAPISUJE DLEOVANJE SRCA
14
Q
kaj je frekvenca srca?
A
je število utripov v minuti
15
Q
kaj pomeni:
- normalno delovanje srce
- delovanje srca s espreminja:
- delovanje srca je stabilno
A
normalno delovanje srca:
- srce dleuje normalno
delovanje srca se spreminja.
- število utripov se povečuje ali zmanjšuje
delovanje srca je stabilno.
- delovanje srca ej enakomerno, vendar je frekvenca večja ali manjša od normalne
16
Q
katere celice so sposobne generirat akcijski potencial?
kakšne odgovre dajejo?
A
celice v:
- sinusnem vozlu
- atroventrikularnem vozlu
- hissovem snopu
- purkinjevih vlkanih
- ene hiter odgovor
- miokardiocti v prekatih, predvorih, *hissov snop
- purkinijeva vlakna
- ene poačsen odgovor - zvonast aoblika
- sinusni vozel
- atrioventrik. vozel
17
Q
opiši preparacijo žabjega srca.
A
• splošna anestezija (uretan) • odstranimo dorzalno steno prsnega koša in izpostavimo srce • podvežemo truncus arteriosus in sinus venosus na začetku • srce hranimo v zaprti petrijevki s filtrirnim papirjem in žabjim Ringerjem, da se ne izsuši • srce namestimo na kimograf *srce je iz telesa žabe dvinjeno s kaveljčkom *kavlejček je povezan s pretvornikom na vrhu nosilne ročice, ki mehanske spremembe ob krčenju srca pretvarja v električne impulze, ti se prenašajo v osciloskop • me poskusom na srce neprekinjeno kaplja ringerjeva raztopina, segreta na 23C *Prepreči izsušitev preparat *omogoča normalno dleovanje preparat
18
Q
ali uretan vpliva na srce?
A
- na srce nima vpliva
19
Q
kaj pomeni suspenzijska metoda za registracijo dleovanja srca?
A
- funkcionalno ohranimo povezavo srca z organizmom
20
Q
kaj pomeni suspenzijska metoda za registracijo dleovanja srca?
A
- funkcionalno ohranimo povezavo srca z organizmom
21
Q
kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?
A
POČASEN ODGOVOR
- Ca ioni depolarizacija
- zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
22
Q
kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?
A
POČASEN ODGOVOR
- Ca ioni depolarizacija
- zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
HITRI ODGOVOR
- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro zaprejo
- K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
- faza plato
- Ca ioni vdirajo (počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje
- vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo, K kanalčki odprit –> repoalrizacija
23
Q
kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?
A
POČASEN ODGOVOR
sinusni vozel
atrioventrikularni vozel
- Ca ioni depolarizacija
- zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
- mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
- FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
- amplituda ap je manjša
- faza 1 manjka
- relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana
HITRI ODGOVOR
kardiomiociti
purkinijeva vlakna
hissov snop
- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro odprejo/zaprejo
- K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
- faza plato
- Ca ioni vdirajo (ker se odprejo tudi počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje, ni spremembe v napetosti
- vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo (Ca se vrača nazaj v saqrkopalzemski retikulum preko kanala in preko Na/Ca antiporta), K kanalčki odprti –> repoalrizacija
- stanje membranskega potenciala v mirovanju (Na/K črpalka)
24
Q
kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?
A
POČASEN ODGOVOR
sinusni vozel
atrioventrikularni vozel
- Ca ioni depolarizacija
- zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
- mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
- FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
- amplituda ap je manjša
- faza 1 manjka
- relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana
HITRI ODGOVOR
kardiomiociti
purkinijeva vlakna
hissov snop
- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro odprejo/zaprejo
- K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
- faza plato
- Ca ioni vdirajo (ker se odprejo tudi počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje
- vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo (Ca se vrača nazaj v saqrkopalzemski retikulum preko kanala in preko Na/Ca antiporta), K kanalčki odprti –> repoalrizacija
- stanje membranskega potenciala v mirovanju (Na/K črpalka)
25
kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?
POČASEN ODGOVOR
- Ca ioni depolarizacija
- zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
- - mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
- FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
- amplituda ap je manjša
- faza 1 manjka
- relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana
HITRI ODGOVOR
- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro zaprejo
- K kanalčki s eodprejo--> kratka repolarizacija
- faza plato
* Ca ioni vdirajo (počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice--> vzpostavi se ravnovesje
* vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici --> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo, K kanalčki odprit --> repoalrizacija
26
kaj je avtomatizem organov?
- sposobnpost organa, da lahko dleuje brez vplivov živčnega sistema in da impulzi za njegovo delovanje nastajajo v njem samem.
27
kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?
- sinusni vozel
- je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis
- v ritmovniku anstane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi po mišičju predvorov --> atrioventrikularni vozel
* v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
- -> hissov snop do miokarda prekatov
28
kje prenos impulov v srcu ni mogoč in zakaj?
- med muskulaturo preddvorov in prekatov
| - ker ju ločuje atrioventrikularna pregrada
29
kaj so stanniusove ligature?
- so dokaz, da impulzi (AP) nastanejo v srčni
mišici
- Stannius je na različnih mestih podvezal srce in opazoval njegovo dleovanje
- namestil je 25 ligatur
- pomemben so 3 za razuemvanje delovanja srca
30
kaj so stanniusove ligature?
- so dokaz, da impulzi
(AP) nastanejo v srčni
mišici
- Stanniusje na različnih mestih podvezal srce in opazoval njegovo dleovanje
- namestil je 25 ligatur
- pomemben so 3 za razuemvanje delovanja srca
31
opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.
| kaj povzročijo?
PRVA LIGATURA:
- namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
* srce se ustavi
* venozni sinus nadaljujej naprej
DRUGA LIGATURA
-
32
opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.
| kaj povzročijo?
PRVA LIGATURA:
- namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
* srce se ustavi
* venozni sinus nadaljujej naprej
DRUGA LIGATURA
- prvo ligaturo namestimo enako kot prej
- drugo ligaturo namestimo na prehodu iz preddvorov v prekat- v atrioventrikularni žleb
* srce se po namestitvi prve ligature ustavi
* po namestitivi druge začne ponovno dleovati, vendar v drugačnem ritmu kot pred tem
TRETJA LIGATURA
- namestimo jo na atrio-ventrikularni žleb
* srce se najprrej ustavi
* nato sinus venosus in preddvor začneta delovati v svoje, prekat pa v svojem ritmju
33
kje je atrioventrikularni žleb?
- na prehodu iz preddvorov v prekat
34
kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?
- sinusni vozel
* daje frekvenco delovanja srca
- je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis
- v ritmovniku anstane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi eksplozivno po mišičju predvorov
* eksplozivo zaradi anastamoz, interkalarnih diskov
- -> atrioventrikularni vozel
* v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
- -> hissov snop do miokarda prekatov preko purkinijevih vlaken
* tu je spet eksplozivno širjenje, da se ventrikla sinhrono skrčita
35
kje prenos impulov v srcu ni mogoč in zakaj?
- med muskulaturo preddvorov in prekatov
- ker ju ločuje atrioventrikularna pregrada
- oz. zaradi anuli fibrosi (vezivna plošča)
- atrij in ventrikel se ne smeta krčit istočasno
36
opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.
| kaj povzročijo?
PRVA LIGATURA:
- namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
* srce se ustavi
* venozni sinus nadaljujej naprej
DRUGA LIGATURA
- prvo ligaturo namestimo enako kot prej
- drugo ligaturo namestimo na prehodu iz preddvorov v prekat- v atrioventrikularni žleb
* srce se po namestitvi prve ligature ustavi
* po namestitivi druge začne ponovno dleovati, vendar v drugačnem ritmu kot pred tem (počasneje)
TRETJA LIGATURA
- namestimo jo na atrio-ventrikularni žleb
* srce se najprrej ustavi
* nato sinus venosus in preddvor začneta delovati v svoje, prekat pa v svojem ritmju
37
koliko je osnovna frekvenca srca žabe?
okoli 60 bpm
38
kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?
- prezgodnje srčne kontrakcije
- so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
- nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
- nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja
- nastane v fazi diastole ali pavze
- ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
- velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija
- pavza, ki sledi je daljša od normalne --> kompenzatorna pavza
39
srce deluje kot..?
kot sincicij
- istočasno
- sinhrono
40
kaj nareid srce, če se kaj zgodi s sinus venosusom?
- srce bo še vedno delovalo, vendar z drugo, nižjo frekvenco --> vlogo ritmovnika prevzame atrioventrikularni vozel
41
kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?
- prezgodnje srčne kontrakcije
- so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
- nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
- nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja
- nastane v fazi diastole ali pavze
- ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
* ko je srce enkrat depoalrizirano ga en moremo še enkrat izzvat -Na kanalčki s ene morejo še enkrat odpret
* prvo more pridt do repoalrizacije, da se zniža membranski potencial --> potencial nato poačsi raste do praga vzdraženje, Na kanalčki s eponovno odprejo --> sledi depolarizacija
- velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija
- pavza, ki sledi je daljša od normalne --> kompenzatorna pavza
42
kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?
- prezgodnje srčne kontrakcije
- so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
- niso enakomerne
- nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
- nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja
- nastane v fazi diastole ali pavze
- ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
* ko je srce enkrat depoalrizirano ga en moremo še enkrat izzvat -Na kanalčki s ene morejo še enkrat odpret
* prvo more pridt do repoalrizacije, da se zniža membranski potencial --> potencial nato poačsi raste do praga vzdraženje, Na kanalčki s eponovno odprejo --> sledi depolarizacija
- velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija
- pavza, ki sledi je daljša od normalne --> kompenzatorna pavza
43
kaj ej sistola?
skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto
44
kaj je diastula?
- faza srčnega ciklusa, emd kateor srčna stena, predvsem prekatov postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo
45
ali je srce v intaktnem organizmu pod stalnim vplivom živčnih impulzov?
ja
46
ali lahko srce deluje tudi, kadar so njegovi živci prerezani (denervacija)
ja
47
na kaj na srcu vplivajo živčni impulzi ?
- na frekvenco srca
| - na moč kontrakcije
48
kje vstopajo prasimpatična vlakna v srce?
na kaj imajo vpliv?
na kaj nimajo vpliva?
kako dleuje parasimpatikus na srce?
- v srce vstopajo kot rami cardiaci
n. vagi
- vpliv imajo na: *sinusni vozuel (desni vagus)
* atrioventikularni vozel (levi vagus)
* mišičnina atrijev
- ne vplvajo na ventrikile
- na srce deluje parasimpatikus zaviralno
* zmanjša frekvenco
49
iz kje izvira simpatikus ki vpliva na srce?
na kaj vpliva simpatikus?
kako dleuje?
- simpatikus izvira iz cervikalnih in toraklanih ganlglijev
- vpliva na:
* sinusni vozel
* atrioventrikualrni vozel
* mišičnino ventriklo
- spodbuja dleovanje srca
* poveča frekvenco
50
simaptikus in fight or fly reakcija
- adrenergični receptorji
* adrenalin, *noraderenalin
- povečana frekvenca srca --> srce iztisne večje količine krvi
- povečano izločanje glukoze
- vazokonstrikcija
* prebavila
* koža
- vazodilatacija
* mišice
* možgani
* srce
51
kateri od živčnoh sistemov ima vpliv na srce?
- centralni ž. sistem niam vpliva
| - avtonomni vegetativni ž.sistem pa ima vpliv
52
na kakšne načina vzdražimo vagus?
- globok vdih
. globok kašelj
- masaža karotidnega plexusa
53
kaj pomeni pobeg vagusa?
- če srce stimuliramo s serijo dražljajev, se le to nato ustavi in ponovno začne delovati
* n.vagus močno dleuje na sinusni vozel, ki odpove (upočasnitev dleovanja srca, nato se srce zaustavi)), nato delovanje srca z nižjo frekvenco: nižji centri srca so prevzeli fazo glavnega ritmovnika
54
kaj pravi Van't hoffov zakon?
dvig T za 10 stopinj C
| --> 2-3x povečanje hitrosti delovanja organov
55
kaj se dogaja s srcem če sinus venosus polivamo s hladno ringerjevo raztopino kaj pa če ga s toplo?
ali ima prelivanje drugih delov srca vpliv na frekvenco delovanja srca?
- hladna ringerjeva raztopina:
delo srca se upočasni
- topla ringerjeva raztopina:
delovanje srca se pospeši
- nima vpliva!
56
kaj ej sistola?
- skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto
- srce v absolutni refraktorni preiodi
57
kaj je diastula?
- faza srčnega ciklusa, emd kateor srčna stena, predvsem prekatov postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo
- srce v relativni refraktorni periodi?
58
kako učinkuje prelivanje srca z raztopino pilokarpina?
- učinkuje enako kot stimulacija parasimpatikusa (vagusa)
* zmanjša se frekvenca
- deluje na muskarinske receptorje (acetilholinski receptor)
59
kaj je potrebno za enakomeren ritem srca?
- istočasno delovanje parasimpatikusa in simpatikusa
60
kaj naredi učinkovina atropin?
- razširi zenice
- dleuej kot antigonist muskarinskih receptorje (blokira učinek vagusa)
- -> prevlada simpatikus
- pospeši se frekvenca
61
kako vpliva adrenalin an srce?
- oz. epinefrin
- je hormon sredic enadledvične žleze
- psopešuej delo srca
* poveča se frekvenca
* poveča se moč kontrakcij
* poveča se amplituda
- povzroča dvig krvnega tlaka
- psopešuje pretok krvi skozi skeletne mišice, srce, možgane
- podoben učinek ima draženje simpatikusa
62
katzera črpalka vzdržuje membranski potencial?
Na/K črpalka
63
kateri so najpomembnejši ioni, ki vplivajo an dleovanje srca?
kako vplivajo?
K+, Ca2+, Na+, Mg2+
-vpliv na nastanek in prenos AP
64
kateri so najpomembnejši ioni, ki vplivajo an dleovanje srca?
kako vplivajo?
K+, Ca2+, Na+, Mg2+
| -vpliv na nastanek in prenos AP
predvsem konentracija ionov K in Ca2+v izvenceličnih tekočinah
65
kaj se dogaja če je povečana koncentracija K+ v izvencelični tekočini
• MP v mirovanju manj negativen (depolarizacija)
• upočasni se delovanje (prevajanje impulza)
• slabi se ap
• zmanjša moč krčenja srca
• blokada prevajanja AP skozi A/V vozel
--> upočasni dleovanje srca
• zmanjša moč krčenja srca
• srce se razširi, postane ohlapno
• negativni inotropni učinek: pospeši repolarizacijo
AP-zožanje AP
• zaustavitev srca v diastoli
66
na kaj ima vpliv povečana koncentracija Ca2+ v izvencelični tekočini?
•poveča se negativnost membransega potencialna v mirovanju
• ap se ojača
• poveča se moč krčenja srca
• veliek količine povzročijo bradikardijo in aritmijo ter zaustavitev v sistoli
* v organizmu ta učinek normalno ni možen: deficcit Ca2+ ionov vodi v tetanije, višek pa se nlaga v kosteh in drugih tkivih ; Na+ ioni pa zmanjšujejo učinek Ca2+ na krčenje po nastanku AP
• pozitiven inotropni učinek (povečan vdor Ca2+ v
kardiomiocite; 3Na+/Ca2+ izmenjevalec)
* več Ca gre v celico, to vpliva na povečano izločanje Ca iz sarkoplazemskega retikuluma
--->
antiport ne more tako hitro črpat Ca2+ iz celice
--->
močnejše krčenje ---pride do aritmij
67
kaj s ezgodi če srce prelijemo z nekaj kapljcami Ca2+?
frekvenca pada, narašča, pada --> aritmija
višja amplituda
68
kaj se zgodi če srce prelivamo z Na+ ?
- aritmija
- amplituda se zmanjša
- Na in Ca sta + iona in tekmujeta za rpehod, manj Ca gre notri --> manjša je amplituda, kiej je manjše krčenje srca
69
kaj se zgodi če srce prelijemo z K+ ?
- aritmija, zmanjšana amplituda vedno krajši plato, vedno hitrejša repolarizacija . vedno bolj negativen emmbranski potenical. dokle rse srce ne ustavi v diastoli
70
kaj nastane pri krčenjih miokarda?
- nastanejo električni tokovi, ki se preko pljuč in okolnega tkiv aprevajajo na telesno površino = depolarizacija srca --> ob uporabi posebnega aparata jih lahko zapišemo
71
kaj je elektrokardiograf?
| kako se imenuje zapis in metoda?
- aparat, ki registrira el. spremembe pri dleovanju srca
- elektrokardiogram
- elektrokardiogafija
72
opiši elketrokardiograf .
- zajema signale s površine
| - ej osnovi voltmeter z ojačevalcem, ki el. informacijo kot funkcijo časa posname na papir ali prikiaže na osciloskopu
73
ali je srce elketrično aktivna črpalka?
da
74
kdeo je opravil prvi zapis pojavov pri dleovanju srca in kdaj?
kakšno metodo je uporabljal?
- Nizozemski fiziolog Einthoven 1903
koemrcialni EKG aparat
- uporabljal je galvanometer z napeto žico
* el. vodnik, ki se nahaja v magnetnem polju in skozi katerega spustimo el. tok, se odmakne pravokotno na smer magnetnega polja in električnega toka
75
kaj je osciloskop?
- naprava za zapisovanje in shranjevanej zapisa
76
kdo je izumil prvi elektrokardiogram:
avgustus wallers 1887
77
opiši elketrokardiograf .
- zajema signale s površine
- meri spremembe v napetosti
- ej osnovi voltmeter z ojačevalcem, ki el. informacijo kot funkcijo časa posname na papir ali prikiaže na osciloskopu
78
princip nastanka EKG zapisa
- odklon nastane zaradi spremmebe napetosti
A; stanje anvideznega mirovanja
* celotna površian organa je enako nabita
* kazalec galvanometra je na ničli
* zapis: ravna ćčrta
B:
- Na levi srani organa nastane ap (depolarizacija)
- na densi strani je stanje enako kot na sliki A
- galvanometer se odkloni
- zapis: vzpenjajoča se krivulja
C:
- negativni naboj na površini organa se razširi po vsej površini
* ves organ je vzdražen-depoalriziranh
- kazalec: na 0
- zapis: spusti an osnovni nivo
```
D:
- pojav repolarizacije
možnost a)
- odklon an levo
- zapis: krivula obrne navzdol
- od plus proti minus
možnost b):
- odklon na desno:
- zapis: krivulja navzgor
- od minus proti plus
```
E:
- Repolarizacija po vsem organu
- odklon: 0
- zapis: ravna črta
79
kaj dobimo če pravilno namestimo elektrode?
- dobimo značilen zapis oz. krivuljo EKG
80
kaj ej razvidno iz EKG krivulje?
```
- razvidni so zobci, ki jih po EINTHOVENU označujemo:
P,Q,R,S,T
- navzgor obrnjeni zobci:
*pozitivni:
P,R,S,T v fizioloških pogojih
- navzdol obrnjeni zobci:
*negativni:
Q,S
```
- zobci
- valovi
* P val
* T val
- intervali
* PR interval
* FR segemnt
* QRS kompleks
* QT interval
* ST segment
81
kaj nam pove zapis EKG?
- o el. aktivnosti srca
- el. spremembe zaznava na kardiocitih preddvora in ventrikla
* imajo večjo amso, lažje zazanavamo
- višja ampliuda na zapisu
* večja masa kardiocitov
- dolžina intervalov
* kako hitro s eširi ap
82
kaj je posebnost pri T valu psa?
- normalno fiziološko je obrnjen navzdol
83
opiši val P
- predstavlja depolarizacijo preddvorov
- odklon povzroči pozitiven naboj v prednji levi okončini glede na prednjo desno.
- ob koncu depolarizaciej atrijev se napetos povrne na 0
- če depoalrizacija zajame hkrati oba atriaj je zobec enoten, če se pojavi asovna razlika pa je val z dvema vrhovoma
84
ali vidimo proces repolarizacije atrijev?
- v fiziološ+kih pogojih ga en vidimo --> pokrit je s procesom depoalrizacije ventriklov
85
opiši val P
- predstavlja depolarizacijo preddvorov
- odklon povzroči pozitiven naboj v prednji levi okončini glede na prednjo desno.
- ob koncu depolarizaciej atrijev se napetos povrne na 0
- ap se širi skozi AV vozel in azčetni del hissovega snopa
- če depoalrizacija zajame hkrati oba atriaj je zobec enoten, če se pojavi asovna razlika pa je val z dvema vrhovoma
86
opiši P-R interval
- čas od začetka depoalrizacije preddvorov do depolarizacije prekatov
- ustreza procesu širjena depolarizacijskega vala preko atrijev, AV vozla, hissovega snopa, purkinijevih vlaken
- večja kot je frekvenca srca, krajši je interval
- daljši interva --> impulz se dlje časa prevaja preko AV vozla
87
kaj nam pove čas trajanja valov?
- povem nam kaj o motnjah, posebnostih...
88
QRS kompleks
- predstavlja depolarizacijo prekatov
- zobec R pozitiven
- zobec Q in S negativna
- podaljševanje te faze:
* proces depoalrizacije upočasnjen
* ali depoalrizacija obeh ventriklov asinhorna
- ravna črta na koncu tega kompleksa:
* proces depolarizacije je zajec celoten miokard obeh ventriklov
89
kako se širi val repoalrizacije?
- s površine v notrnajost
| - naszane dipol z negativno stranjo obrnjeno navzgor in proti desni
90
opiši val T
- predstavlja repolarizacijo prekatov
- je pozitiven
- med ventrikualrno repoalrizacijo pride do pozitivnega naboja v prednji levi glede an prednjo desno okončino.
91
opiši S-T segment
| kaj se zgodi če se S-T segemnt krajša?
- plato faza ventriklov
- predstavlja depoalrizacijo ventriklov do začetka ventrikularne repolarizacije
- traja od konca QRS kompleksa, do začetka T vala
- krajšanje S-T segemnta:
* Velik kalija v celici vpliva na vedno krjaši palto in pešanje srca, nakoncu se vstavi v fazi diastole
(napetost ne doseže več pražne vrednsoti za začetek ap in vdor natrija--> prehitro se konča repolarizacija )
92
opiši F-R segemnt:
palto faza atrijev
93
opiši interval QT
- je čas od
začetka depolarizacije do
konca repolarizacije prekatov
94
opiši interval P-P
- ustreza času med dvema kontrakcija atrijev
| - izračun kontrakcij atrijev an minuto
95
opiši R-R interval
- ustreza času med dvema kontrakcijama ventriklov
| - izračun kontrakcij ventriklov an minuto
96
Opiši U-val
- včasih se pojav še on, tik za T valom
- v endokardu ventrikla so hibridne celice med miokardiociti in purkinijevimi vlakni (celice M)
* če je delež teh celic velik, se zazanava kot U-val
97
zveza med EKG in prekatnim AP
- QRS kompleks: predstavlja fazi 0 AP
- S-T segment: predstavlja plato AP
- T val: predstavlje repolarizacijo (faza 3 AP)
98
kje je frekvenca višja: v sinusnem vozlu ali v AV vozlu?
- v sinusnem vozli
| * zato je tudi glavni ritmovnik
99
kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?
- sinusni vozel
* daje frekvenco delovanja srca
- je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis
- v ritmovniku (sinusni vozel) nastane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi eksplozivno po mišičju predvorov
* eksplozivo zaradi anastamoz, interkalarnih diskov
- -> atrioventrikularni vozel
* v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
* upočasnejn prenos, da pride do zamika krčenja ventriklov
- -> hissov snop do miokarda prekatov (tu kardiomiociti) preko purkinijevih vlaken
* tu je spet eksplozivno širjenje, da se ventrikla sinhrono skrčita
100
tvorba potencialov in EKG: kaj ne vidimo an EKG in zakaj?
- na EKG ne vidimo ap sinusnega vozla in ne vidimo depolarizacijo hissovega snopa
- po masi in številu so preveč majhni
101
kaj se skriva v PR oz. PQ segmentu'
- HISSOV SNOP
- AV VOZEL
- PURKINIJEVA VLAKNA
102
tvorba potencialov in EKG: kaj ne vidimo an EKG in zakaj?
- na EKG ne vidimo ap sinusnega vozla ali atrioventrikularnega vozla???? in ne vidimo depolarizacijo hissovega snopa
- po masi in številu so preveč majhni
103
kaj se skriva v PR oz. PQ intervalu
- HISSOV SNOP
- AV VOZEL
- PURKINIJEVA VLAKNA
- preko njih se širi depolarizacijski val
104
Kaj meri drugi odvod?
meri spremembe med dvema elektrodama
105
kdaj se QRS kompleks ožji in kdaj širši?
- ožji = višja frekvenca
| širši o. daljši= nižja frekvenca
106
kako poteka depoalrizacija ventriklov (podrobno opiši QRS kompleks)
- poteka v času QRS kompleksa.
- znotraj njega imamo Q, R in S val
prvi del procesa:
- depolarizacija, ki s eširi z leve na desno preko interventrikularnega septuma
- majhan razlika v napetosti med prednjiam okončinama
* prednja leva rahlo engativna
- negativni odklon, ki anstane se imenuje val Q
naslednja faza:
- velik pozitivni naboj v prerdnji levi okončini
- do tega pride ker se med ventrikularno depolarizacijo impulz širi do apaeksa srca in anto po purkinijevih vlaknih navzgor po notrnaji strani sten ventriklov in iz notranjosti na površino ventriklov
- skupni učinek:
* velik električni dipol, ki je obrnjen diagonalni navzdol in proti levi
- pozitivni odklon ki nastane se imenuje val R
Zadnja faza:
- ko se ap razširi skozi stene obeh ventriklov se rezlika med naboji povrne na 0
- na koncu ventrik. depoarizacije se pojavi kratkorajen, majhen naboj v levi prednji okončini
- odklon ki nastane se imenuje val S
107
kaj so odvodi?
| katere vrste odvodov poznaš?
- mesta, an katera nastavimo emrilne elektrode, s katerimi odvajamo akcijske potenciale iz telesa na aparat
- standardni odvodi iz okončin
- pojačani unipoalrni odvodi iz okončin
- prekordialni odvodi
108
opišik standardne odvode iz okončin.
-nastavimo tri take odvode, ki ustvarijo trikotnik okoli srca
prvi odvod:
- elektrodi anmestimo na desno in levo sprednjo okončino
drugi odvod:
- elektrodi namestimo na sprednjo desno in zadnjo levo okončino
tretji odvod:
- elektrodi namestimo na prednjo levo in zadnjo levo okončino
109
opišik standardne odvode iz okončin.
- najpogosteje uporablja za zajemanje EKG v vetgerianrski diagnostiki srčnih obolenj
- nastavimo tri take odvode, ki ustvarijo trikotnik okoli srca
prvi odvod:
- elektrodi anmestimo na desno in levo sprednjo okončino
drugi odvod:
- elektrodi namestimo na sprednjo desno in zadnjo levo okončino
- večinoma govorimo o drugem odvodu
tretji odvod:
- elektrodi namestimo na prednjo levo in zadnjo levo okončino
110
kje leži en odvod?
med dvema elektrodama.
| *vsaka elektroda ima dipol (eena plus, ena minus)
111
opiši ojačane unipolarne odvode iz okončin
- elektrode so postavljenje enako kot pri standarnih odvodih okončin, vendar je merjenje drugačno:
* 2 elektrodi se povežeta in merita proti eni
* tista ki se sama meri je vedno +
* torej: dve okončini sta preko električnih uporov vezani z negativnimi, ena pa s pozitivnim polom merilnega aparat
- registrirajo spremembe napetosti ene okončine glede an povprečno napetost drugih dveh
- aVR:
* Pozitivni pol je spojen z desno sprednjo okončino
- aVL
* drugi odvod
* registrira napetos na prednji levi okončini
- aVF
* tretji odvod
* registrira napetost na zadnji levi okončini
112
opiši prekordialne odvode.
- to so odvodi s prsnega koša
- elektroda s 6 ločenimi točkami
na točno določenih mestih na prsnem košu na področju srca
- tta elektroda s 6 točkami je spojena s pozitivnim polom elektrokardiografa, neagtivna elektroda pa je preko uporov zvezana z obema prednjima in levo zadnjo okončino
- vsak prekordialni odvod rergistrira električni potencial tistega dela miokarda, kije neposredno pod elektrodo
- humana medicina, za diagnostiko specifičnih motenj v delovanju srca.
113
kaj je einthovnov trikotnik?
- je postavitev eloektrod an določene predele na koži v obliki trikotnika
- je najbolj optimalna za kalsične meritve
114
katera 2 tipa vektorjev poznaš'
- rezultantni
* lahko prenašamo na odvode
- projekcijski
115
kaj lahko ugutovimo iz zapisa standardnega odvoda in inipolarnega odvoda?
- ugotovimo smer glven električne osi v telesu
116
zapis EKG.
kaj vsebuje.
kateri podatki so zapisani?
- čas
- amplituda
- prikazi so različni
* cel zapis je lahko le drugi odvod
* lahko je drugi odvod in ojačani unipolarni odvodi....
117
kaj lahko razberemo iz EKG zapisa, če so na njem drugi odvodi?
kaj lahko vidimo?
- lahko izračuanmo frekvenco
* število QRS kompleksov an minuto
- T val je večji od P vala
118
kaj je elketrokardiografija?
- je glavna preiskovalna metoda za razpoznavo in
| opredelitev motenj v električni aktivnosti srca
119
kaj lahko ugotovimo z merjenjem električne aktivnosti srca?
- izvor električnega draženja
- širjenje depoalrizacije
- potek repoalriztacije miokarda
- dobljene rezultate primerjamo z normalno aktivnostjo srčne mišice
120
kje je v klinični praksi uporabna elektrokardiografija?
- diagnsotika aritmij
* ugutovimo izvor in frekvenco impulzov
- ugotavljanje stanja miokarda
* odloni EG so spremenjeni zaradi patoloških, psiholoških dejavnikov
121
kdaj ej potrebno snemanje EKG?
- spremembe v frekvenci delovanja sca ali dihanja
- šku
- omedlevici
- nezavesti
- krčih
- ob pojavu srčnih šumov
- ob spremembah v veliksoti srca
- ob cianozi
- ob motnjah v elektrolitskem ravnotežju
- ob sistemskih in kužnih boleznih
- pred, med in po operativnem posegu
122
kaj se zgodi s P valom, če odpove osnovni ritmovnik?
- P val se navzdol obrne
| * gre v drugo sme iz AV se širi po miokardu
123
pri akterih patofiioloških stanjih je pomemben EKG?
• miokardni infarkt (dvig alui spust izoelektrične točke), ishemija in posledična miokardna
hipoksija
• hipertrofija (širina prevajajnja in amplituda)preddvora in prekata
• motnje srčnega ritma
• sistemska obolenja, ki prizadenejo srce
• motnje v homeostazi elektrolitov (hipo- in
hiperkaliemija (zelo kratek palto bi videli, nižja frekvenca, pojavljanje dodatnih zobcev), hipo- in hiperkalcemija)
124
kaj so srčni toni?
- so zvočni pojavi pri delovanju srca
125
kaj so srčni toni?
- so zvočni pojavi pri delovanju srca
- so posledica vibracij pri zapiranju srčnih zaklopk in
* vibracije se prenašajo po tkivih, ki ležijo med srcem in površino prsnega koša, ta pa pri tem deluje kot resonator (jih ojača)
126
kako poslušamo srčne tone?
- neposrednod
* s stetoskopom
- posredno:
* s fonendoskopijo
* s fonokardiografijo
127
katere srčne tone lahko slišiš?
- prvega ali sistoličnega
- drugega ali diasstoličnega
- nekatere živalske vrste tudi:
vzporedni srčni toni (tretji in četrti)
128
kaj so srčni šumi?
- patološki zvoki, ki nastajajo ob delu srca, če so npr. okvvarjene srčne zaklopke.
129
opiši prvi (sistolični ) srčni ton
kaj so dejavniki za njegov nastanek?
intgenzivnost?
- nastane v času sistole prekatov
- srčna mišica se skrči, zapirjao se atrioventrikularne zaklopke
dejavniki za nastanek:
- zapiranje AV zaklopk
- napenjanje kitastih vrvic (horde tendinae),
- vibriranje miokarda prekatov, - odpiranje
polmesečastih zaklopk,
- vibriranje aorte in A.
pulmonalis neposredno ob zapirnaju zaklopk
intnzivnsot:
• zunanji dejavniki: debelost, razvitost prsnih mišic
• notranji: intenzivnost fizičnega dela, položaj zaklopk
130
opiši drugi (diastolični) srčni ton
dejavniki za nejgov nastanek?
intenzivnost?
- ob diastoli prekatov
- srčan mišica se sprosti
- zapiranje polmesečastih zaklopk pod vplivom pritiska krvi iz a.pulmonalis in aorte
```
dejavni:
- zapiranje polmesečastih zaklopk,
- vibracije krvi
- vibracije sten
aorte in A. pulmonalis, turbolenca krvi
```
intenzivnost:
- višina arterijskega tlaka
131
opiši tretji srčni ton
- zgodnja faza diastole
- nastane zaradi pedhodnega odpiranaj atrioventrikularnih zaklopk in vibracij sten prekata ob polnjenju s krvjo
- pogost pri konju in muli
132
opiši četrti srčni ton
- nastane med sistolo preddvorov - pri konj,
| mula, osel, mačka in govedo
133
kakpo zaznavamo posredno srčne tone?
- fonokardioskopija: fonendoskop (električno
ojačanje preko mikrofona) - zapis
- fonokardiograf: fonokardiografija-grafičen
zapis
- intrakadialna fonokardiografija
134
kakpo zaznavamo posredno srčne tone?
- fonokardioskopija: fonendoskop (električno
ojačanje preko mikrofona) - zapis
- fonokardiograf: fonokardiografija-grafičen
zapis
- intrakadialna fonokardiografija
* srčni aktette uvedemo enposredno v srrce
135
kaj delamo s finendoskopom?
- z njim registriramo srčne tone, tako da električno ojačamo zvok
- mikroskop fonendoskopa namestimo an površino prsnega koša
136
kaj je fonokardiograf?
| kako s eimeunje metoda in kako zapis?
- to je aparat s katerim grafično zapišemo srčne tone
metoda: fonokardiografija
zapis:
fonokardiogam
137
kaj delamo s fonokardiografijo?
- zapišemo in natačneje analiziramo:
* srčne tone, šume
* pričetek srpčnih tonov v srčnem ciklusu
* trajanaj, število srčnih tonov
* amplituda, frekvenca vibracij v psomeznem tonu
138
opiši prvi (sistolični ) srčni ton
kaj so dejavniki za njegov nastanek?
intgenzivnost?
- nastane v času sistole prekatov
- srčna mišica se skrči, zapirjao se atrioventrikularne zaklopke
dejavniki za nastanek:
- zapiranje AV zaklopk
- napenjanje kitastih vrvic (horde tendinae),
- vibriranje miokarda prekatov, - odpiranje
polmesečastih zaklopk (da lahko kri potuje iz ventrikla),
- vibriranje aorte in A.
pulmonalis neposredno ob zapirnaju zaklopk
intnzivnsot:
• zunanji dejavniki: debelost, razvitost prsnih mišic
• notranji: intenzivnost fizičnega dela, položaj zaklopk
139
opiši tretji srčni ton
- zgodnja faza diastole
- nastane zaradi pedhodnega odpiranaj atrioventrikularnih zaklopk in vibracij sten prekata ob polnjenju s krvjo
* pasivno polnjenje ventriklov iz atrija
- pogost pri konju in muli
140
na čem temelji zaps zapis srčnih tonov?
- vibracije zazna mikrofon
- nihanje mikrofona ahko zaznamo z ustreznim elektronskim sistemom
- sodobni fonokardiografi lahko ojačajo in ustrezno analizirajo poljuben sektor zapisa
141
fonokardiogram: prvi srčni ton
- SAMSOTOJNA SKUPINA HITRIH VIBRACIJ
- maksimalna amplituda hitro nastopi, in naglo izgine
- traja: 0,10,17 sekund s frekvenco oscialcij med 25 in 50 v sekundi
- pričetek 1.srčenag tona sovpada s pričetkom ventrikularne sistole
- sestoji iz dveh delov:
* izometrična komponenta (izometrična kontrakcija ventrikla)
* ejekcijska komponenta (ujema se z ejekcijo krvi iz ventrikla)
142
fonokardiogram-2.srčni ton
- skupina štirih do š'estih vibracij zv eliimi amplitudami
- traja: 0,14-0,16 s
- uejma s pojavom zobca na zapisu aortnega oz. centralnega arterijskega pulza
- dva
zapisa zaradi asinhronega
zapiranja polmesečastih
zaklopk
143
fonokardiogram: 3. srčni ton
- ujema s končno fazo hitrega polnjenja srca
144
fonokardiogram: 4. srčni ton:
- začetni ton
- fiziološki avrikularni ali atrijski ton
- nastane kot posledica vibraciej ventriklov ob vstopu krvi iz atrijev
- vsebuje do 4 komponente
