fiziologija krvnega otoka 3-kolokvij Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziologija krvnega otoka 3-kolokvij > Flashcards

Flashcards in fiziologija krvnega otoka 3-kolokvij Deck (144):
1

kakšne procese obravnava fiziologija krvnega obtoka oz. kardiovaskularna fiziologija?

- obravnava procese delovanja srca in krvnega obtoka
- obravnava zakonitosti gibanja krvi v ožilju - hemodinamika

2

zakaj uporabljamo žabje srce kot model proučevanja delovanja srca?

• žaba je polkilotermna žival --> organi dleujejo dlje časa, ko jih vzamemo iz organizma
• osnovni principi delovanja
žabjega srca so enaki
sesalskemu
• deluje še dolgo po izolaciji
iz organizma
• ni potrebna oskrba s
hranilnimi snovmi in s kisikom
• ni potrebno vzdrževati
konstantne T
• treba je paziti da se ne izsuši -> žabji ringer

3

kaj je žabji ringer?

- osnovna fiziološka raztopina
- konc. NaCl je nižja 6g/L

4

v čem se razlikuje srčna mišičnina od skeletne?

- po histološki zgradbi
- po mehanizmu delovanja

SKLETNA MIŠIĆNINA
- krči pod vplivom živčnih dražljajev

SRČNA MIŠIČNINA:
- depolarizira se spontano, v rednih presledkih in stalno
- nima regenerativne sposobnsoti
- prečnoprogasta
- eneojedrne, centralne celice
- anastamoze
- povezujejo z interkalarnimi diski
- zevne stičnice (električne sinapse) prevajajo dražljaje

5

kaj je glavni notranji dejavnik, ki vpliva na frekvenco srca?
kaj še lahko vpliva na frekvenco srcqa?

- depolarizacija ritmovnika, ki se prenaša po ostalem prevodnem sistemu srca

- dražljaji, ki pridejo v srce po vegetativnem živčnem sistemu

6

drži/ne drži: delovanje srca je zaradni avtomatizma odvisno od živčni dražljajev.

ne drži

- ni odvisno od živčnih dražljajev

7

POSKUSI S PODROČJA KARDIOVASKULARNE FIZIOLOGIJE SO:
- na katerem srcu se v praksi največkrat izvajajo?

- tehnično težko izvedljivi
- problematični iz etičnega vidika

- največkrat izvajajo na srcu hladnokrvnih živali
*žaba
*krastača
*želva

8

POSKUSI S PODROČJA KARDIOVASKULARNE FIZIOLOGIJE SO:
- na katerem srcu se v praksi največkrat izvajajo?

- tehnično težko izvedljivi
- problematični iz etičnega vidika

- največkrat izvajajo na srcu hladnokrvnih živali
*žaba
*krastača
*želva

9

opiši anatomske značilnosti žabjega srca.

- dva preddvora
- en prekat
- truncus arteriosus
* izhaja na ventralni strani (na levi strani) iz prekata
*razdeli se na pljučno arterijo in aorto
- sinus venosus
*nahaja na dorzalni strani srca
*vanj se vplivajo telesne vene - v.cava psoterior, v.cava anterior

10

značilnosti krvnega obtoka žabe

- iz venoznega sinus prehaja kri v desni preddvor
- v levi preddvor se skozi pljučne vene vliva oksigenirana kri iz pljuč
- v prekatu se arterijska in venska kri delno mešata
- iz truncusa arteriosusa gre kri po telesu

11

opiši anatomske značilnosti žabjega srca.

- dva preddvora
- en prekat
*tu so criste, ki zmanjšajo emšanje krvi
- truncus arteriosus
* izhaja na ventralni strani (na levi strani) iz prekata
*razdeli se na pljučno arterijo in aorto
- sinus venosus
*nahaja na dorzalni strani srca
*vanj se vplivajo telesne vene - v.cava psoterior, v.cava anterior

12

kakšna je smer potovanja krvi pri sesalcih?

- v..cava cranicalis, v.cava caudalis --> desni preddvor --> desni prekat --> pljučne arterije --> pljučno-krvni obtok --> pljučne vene --> levi preddvor --> levi prekat --> aorta, ki gre po telesu

13

kaj zapisuje osciloskop na ekranu?

- ZAPISUJE DLEOVANJE SRCA

14

kaj je frekvenca srca?

je število utripov v minuti

15

kaj pomeni:
- normalno delovanje srce
- delovanje srca s espreminja:
- delovanje srca je stabilno

normalno delovanje srca:
- srce dleuje normalno

delovanje srca se spreminja.
- število utripov se povečuje ali zmanjšuje

delovanje srca je stabilno.
- delovanje srca ej enakomerno, vendar je frekvenca večja ali manjša od normalne

16

katere celice so sposobne generirat akcijski potencial?
kakšne odgovre dajejo?

celice v:
- sinusnem vozlu
-atroventrikularnem vozlu
-hissovem snopu
- purkinjevih vlkanih

- ene hiter odgovor
*miokardiocti v prekatih, predvorih, *hissov snop
*purkinijeva vlakna
-ene poačsen odgovor - zvonast aoblika
*sinusni vozel
*atrioventrik. vozel

17

opiši preparacijo žabjega srca.

• splošna anestezija (uretan)
• odstranimo dorzalno steno prsnega koša
in izpostavimo srce
• podvežemo truncus arteriosus in sinus
venosus na začetku
• srce hranimo v zaprti petrijevki s
filtrirnim papirjem in žabjim Ringerjem,
da se ne izsuši
• srce namestimo na kimograf
*srce je iz telesa žabe dvinjeno s kaveljčkom
*kavlejček je povezan s pretvornikom na vrhu nosilne ročice, ki mehanske spremembe ob krčenju srca pretvarja v električne impulze, ti se prenašajo v osciloskop
• me poskusom na srce neprekinjeno kaplja ringerjeva raztopina, segreta na 23C
*Prepreči izsušitev preparat
*omogoča normalno dleovanje preparat

18

ali uretan vpliva na srce?

- na srce nima vpliva

19

kaj pomeni suspenzijska metoda za registracijo dleovanja srca?

- funkcionalno ohranimo povezavo srca z organizmom

20

kaj pomeni suspenzijska metoda za registracijo dleovanja srca?

- funkcionalno ohranimo povezavo srca z organizmom

21

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

POČASEN ODGOVOR
- Ca ioni depolarizacija
-zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi

22

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

POČASEN ODGOVOR
- Ca ioni depolarizacija
-zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi

HITRI ODGOVOR
- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro zaprejo
- K kanalčki s eodprejo--> kratka repolarizacija
- faza plato
*Ca ioni vdirajo (počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice--> vzpostavi se ravnovesje
*vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici --> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo, K kanalčki odprit --> repoalrizacija

23

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

POČASEN ODGOVOR
sinusni vozel
atrioventrikularni vozel

- Ca ioni depolarizacija
-zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi

-- mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
-FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
- amplituda ap je manjša
- faza 1 manjka
- relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana

HITRI ODGOVOR
kardiomiociti
purkinijeva vlakna
hissov snop

- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro odprejo/zaprejo
- K kanalčki s eodprejo--> kratka repolarizacija
- faza plato
*Ca ioni vdirajo (ker se odprejo tudi počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice--> vzpostavi se ravnovesje, ni spremembe v napetosti
*vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici --> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo (Ca se vrača nazaj v saqrkopalzemski retikulum preko kanala in preko Na/Ca antiporta), K kanalčki odprti --> repoalrizacija
- stanje membranskega potenciala v mirovanju (Na/K črpalka)

24

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

POČASEN ODGOVOR
sinusni vozel
atrioventrikularni vozel

- Ca ioni depolarizacija
-zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi

-- mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
-FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
- amplituda ap je manjša
- faza 1 manjka
- relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana

HITRI ODGOVOR
kardiomiociti
purkinijeva vlakna
hissov snop

- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro odprejo/zaprejo
- K kanalčki s eodprejo--> kratka repolarizacija
- faza plato
*Ca ioni vdirajo (ker se odprejo tudi počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice--> vzpostavi se ravnovesje
*vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici --> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo (Ca se vrača nazaj v saqrkopalzemski retikulum preko kanala in preko Na/Ca antiporta), K kanalčki odprti --> repoalrizacija
- stanje membranskega potenciala v mirovanju (Na/K črpalka)

25

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

POČASEN ODGOVOR
- Ca ioni depolarizacija
-zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
- prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi

-- mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
-FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
- amplituda ap je manjša
- faza 1 manjka
- relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana

HITRI ODGOVOR
- depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro zaprejo
- K kanalčki s eodprejo--> kratka repolarizacija
- faza plato
*Ca ioni vdirajo (počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice--> vzpostavi se ravnovesje
*vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici --> krčenje
- Ca kanalčki se zaprejo, K kanalčki odprit --> repoalrizacija

26

kaj je avtomatizem organov?

- sposobnpost organa, da lahko dleuje brez vplivov živčnega sistema in da impulzi za njegovo delovanje nastajajo v njem samem.

27

kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?

- sinusni vozel

- je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis

- v ritmovniku anstane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi po mišičju predvorov --> atrioventrikularni vozel
*v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
--> hissov snop do miokarda prekatov

28

kje prenos impulov v srcu ni mogoč in zakaj?

- med muskulaturo preddvorov in prekatov
- ker ju ločuje atrioventrikularna pregrada

29

kaj so stanniusove ligature?

- so dokaz, da impulzi (AP) nastanejo v srčni
mišici
- Stannius je na različnih mestih podvezal srce in opazoval njegovo dleovanje
- namestil je 25 ligatur
- pomemben so 3 za razuemvanje delovanja srca

30

kaj so stanniusove ligature?

- so dokaz, da impulzi
(AP) nastanejo v srčni
mišici
- Stanniusje na različnih mestih podvezal srce in opazoval njegovo dleovanje
- namestil je 25 ligatur
- pomemben so 3 za razuemvanje delovanja srca

31

opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.
kaj povzročijo?

PRVA LIGATURA:
- namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
*srce se ustavi
*venozni sinus nadaljujej naprej

DRUGA LIGATURA
-

32

opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.
kaj povzročijo?

PRVA LIGATURA:
- namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
*srce se ustavi
*venozni sinus nadaljujej naprej

DRUGA LIGATURA
- prvo ligaturo namestimo enako kot prej
- drugo ligaturo namestimo na prehodu iz preddvorov v prekat- v atrioventrikularni žleb
*srce se po namestitvi prve ligature ustavi
*po namestitivi druge začne ponovno dleovati, vendar v drugačnem ritmu kot pred tem

TRETJA LIGATURA
- namestimo jo na atrio-ventrikularni žleb
*srce se najprrej ustavi
*nato sinus venosus in preddvor začneta delovati v svoje, prekat pa v svojem ritmju

33

kje je atrioventrikularni žleb?

- na prehodu iz preddvorov v prekat

34

kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?

- sinusni vozel
*daje frekvenco delovanja srca

- je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis

- v ritmovniku anstane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi eksplozivno po mišičju predvorov
*eksplozivo zaradi anastamoz, interkalarnih diskov
--> atrioventrikularni vozel
*v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
--> hissov snop do miokarda prekatov preko purkinijevih vlaken
*tu je spet eksplozivno širjenje, da se ventrikla sinhrono skrčita

35

kje prenos impulov v srcu ni mogoč in zakaj?

- med muskulaturo preddvorov in prekatov
- ker ju ločuje atrioventrikularna pregrada
- oz. zaradi anuli fibrosi (vezivna plošča)

- atrij in ventrikel se ne smeta krčit istočasno

36

opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.
kaj povzročijo?

PRVA LIGATURA:
- namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
*srce se ustavi
*venozni sinus nadaljujej naprej

DRUGA LIGATURA
- prvo ligaturo namestimo enako kot prej
- drugo ligaturo namestimo na prehodu iz preddvorov v prekat- v atrioventrikularni žleb
*srce se po namestitvi prve ligature ustavi
*po namestitivi druge začne ponovno dleovati, vendar v drugačnem ritmu kot pred tem (počasneje)

TRETJA LIGATURA
- namestimo jo na atrio-ventrikularni žleb
*srce se najprrej ustavi
*nato sinus venosus in preddvor začneta delovati v svoje, prekat pa v svojem ritmju

37

koliko je osnovna frekvenca srca žabe?

okoli 60 bpm

38

kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?

- prezgodnje srčne kontrakcije
- so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma

- nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
- nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja

- nastane v fazi diastole ali pavze

- ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje

- velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija

- pavza, ki sledi je daljša od normalne --> kompenzatorna pavza

39

srce deluje kot..?

kot sincicij
- istočasno
- sinhrono

40

kaj nareid srce, če se kaj zgodi s sinus venosusom?

- srce bo še vedno delovalo, vendar z drugo, nižjo frekvenco --> vlogo ritmovnika prevzame atrioventrikularni vozel

41

kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?

- prezgodnje srčne kontrakcije
- so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma

- nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
- nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja

- nastane v fazi diastole ali pavze

- ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
* ko je srce enkrat depoalrizirano ga en moremo še enkrat izzvat -Na kanalčki s ene morejo še enkrat odpret
*prvo more pridt do repoalrizacije, da se zniža membranski potencial --> potencial nato poačsi raste do praga vzdraženje, Na kanalčki s eponovno odprejo --> sledi depolarizacija

- velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija

- pavza, ki sledi je daljša od normalne --> kompenzatorna pavza

42

kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?

- prezgodnje srčne kontrakcije
- so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
- niso enakomerne

- nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
- nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja

- nastane v fazi diastole ali pavze

- ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
* ko je srce enkrat depoalrizirano ga en moremo še enkrat izzvat -Na kanalčki s ene morejo še enkrat odpret
*prvo more pridt do repoalrizacije, da se zniža membranski potencial --> potencial nato poačsi raste do praga vzdraženje, Na kanalčki s eponovno odprejo --> sledi depolarizacija

- velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija

- pavza, ki sledi je daljša od normalne --> kompenzatorna pavza

43

kaj ej sistola?

skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto

44

kaj je diastula?

- faza srčnega ciklusa, emd kateor srčna stena, predvsem prekatov postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo

45

ali je srce v intaktnem organizmu pod stalnim vplivom živčnih impulzov?

ja

46

ali lahko srce deluje tudi, kadar so njegovi živci prerezani (denervacija)

ja

47

na kaj na srcu vplivajo živčni impulzi ?

- na frekvenco srca
- na moč kontrakcije

48

kje vstopajo prasimpatična vlakna v srce?
na kaj imajo vpliv?
na kaj nimajo vpliva?
kako dleuje parasimpatikus na srce?

- v srce vstopajo kot rami cardiaci
n. vagi

- vpliv imajo na: *sinusni vozuel (desni vagus)
*atrioventikularni vozel (levi vagus)
*mišičnina atrijev

- ne vplvajo na ventrikile

- na srce deluje parasimpatikus zaviralno
*zmanjša frekvenco

49

iz kje izvira simpatikus ki vpliva na srce?
na kaj vpliva simpatikus?
kako dleuje?

- simpatikus izvira iz cervikalnih in toraklanih ganlglijev

- vpliva na:
*sinusni vozel
*atrioventrikualrni vozel
*mišičnino ventriklo

- spodbuja dleovanje srca
*poveča frekvenco

50

simaptikus in fight or fly reakcija

- adrenergični receptorji
*adrenalin, *noraderenalin

- povečana frekvenca srca --> srce iztisne večje količine krvi
-povečano izločanje glukoze
- vazokonstrikcija
*prebavila
*koža
- vazodilatacija
*mišice
*možgani
*srce

51

kateri od živčnoh sistemov ima vpliv na srce?

- centralni ž. sistem niam vpliva
- avtonomni vegetativni ž.sistem pa ima vpliv

52

na kakšne načina vzdražimo vagus?

- globok vdih
. globok kašelj
- masaža karotidnega plexusa

53

kaj pomeni pobeg vagusa?

- če srce stimuliramo s serijo dražljajev, se le to nato ustavi in ponovno začne delovati
* n.vagus močno dleuje na sinusni vozel, ki odpove (upočasnitev dleovanja srca, nato se srce zaustavi)), nato delovanje srca z nižjo frekvenco: nižji centri srca so prevzeli fazo glavnega ritmovnika

54

kaj pravi Van't hoffov zakon?

dvig T za 10 stopinj C
--> 2-3x povečanje hitrosti delovanja organov

55

kaj se dogaja s srcem če sinus venosus polivamo s hladno ringerjevo raztopino kaj pa če ga s toplo?
ali ima prelivanje drugih delov srca vpliv na frekvenco delovanja srca?

- hladna ringerjeva raztopina:
delo srca se upočasni

- topla ringerjeva raztopina:
delovanje srca se pospeši

- nima vpliva!

56

kaj ej sistola?

- skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto

- srce v absolutni refraktorni preiodi

57

kaj je diastula?

- faza srčnega ciklusa, emd kateor srčna stena, predvsem prekatov postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo

- srce v relativni refraktorni periodi?

58

kako učinkuje prelivanje srca z raztopino pilokarpina?

- učinkuje enako kot stimulacija parasimpatikusa (vagusa)
*zmanjša se frekvenca
- deluje na muskarinske receptorje (acetilholinski receptor)

59

kaj je potrebno za enakomeren ritem srca?

- istočasno delovanje parasimpatikusa in simpatikusa

60

kaj naredi učinkovina atropin?

- razširi zenice
- dleuej kot antigonist muskarinskih receptorje (blokira učinek vagusa)
--> prevlada simpatikus
- pospeši se frekvenca

61

kako vpliva adrenalin an srce?

- oz. epinefrin
- je hormon sredic enadledvične žleze
- psopešuej delo srca
*poveča se frekvenca
*poveča se moč kontrakcij
*poveča se amplituda
- povzroča dvig krvnega tlaka
- psopešuje pretok krvi skozi skeletne mišice, srce, možgane
- podoben učinek ima draženje simpatikusa

62

katzera črpalka vzdržuje membranski potencial?

Na/K črpalka

63

kateri so najpomembnejši ioni, ki vplivajo an dleovanje srca?
kako vplivajo?

K+, Ca2+, Na+, Mg2+

-vpliv na nastanek in prenos AP

64

kateri so najpomembnejši ioni, ki vplivajo an dleovanje srca?
kako vplivajo?

K+, Ca2+, Na+, Mg2+

-vpliv na nastanek in prenos AP
(predvsem konentracija ionov K in Ca2+v izvenceličnih tekočinah)

65

kaj se dogaja če je povečana koncentracija K+ v izvencelični tekočini

• MP v mirovanju manj negativen (depolarizacija)
• upočasni se delovanje (prevajanje impulza)
• slabi se ap
• zmanjša moč krčenja srca
• blokada prevajanja AP skozi A/V vozel
--> upočasni dleovanje srca
• zmanjša moč krčenja srca
• srce se razširi, postane ohlapno
• negativni inotropni učinek: pospeši repolarizacijo
AP-zožanje AP
• zaustavitev srca v diastoli

66

na kaj ima vpliv povečana koncentracija Ca2+ v izvencelični tekočini?

•poveča se negativnost membransega potencialna v mirovanju
• ap se ojača
• poveča se moč krčenja srca
• veliek količine povzročijo bradikardijo in aritmijo ter zaustavitev v sistoli
* v organizmu ta učinek normalno ni možen: deficcit Ca2+ ionov vodi v tetanije, višek pa se nlaga v kosteh in drugih tkivih ; Na+ ioni pa zmanjšujejo učinek Ca2+ na krčenje po nastanku AP
• pozitiven inotropni učinek (povečan vdor Ca2+ v
kardiomiocite; 3Na+/Ca2+ izmenjevalec)
* več Ca gre v celico, to vpliva na povečano izločanje Ca iz sarkoplazemskega retikuluma
--->
antiport ne more tako hitro črpat Ca2+ iz celice
--->
močnejše krčenje ---pride do aritmij

67

kaj s ezgodi če srce prelijemo z nekaj kapljcami Ca2+?

frekvenca pada, narašča, pada --> aritmija

višja amplituda

68

kaj se zgodi če srce prelivamo z Na+ ?

-aritmija
- amplituda se zmanjša
- Na in Ca sta + iona in tekmujeta za rpehod, manj Ca gre notri --> manjša je amplituda, kiej je manjše krčenje srca

69

kaj se zgodi če srce prelijemo z K+ ?

- aritmija, zmanjšana amplituda vedno krajši plato, vedno hitrejša repolarizacija . vedno bolj negativen emmbranski potenical. dokle rse srce ne ustavi v diastoli

70

kaj nastane pri krčenjih miokarda?

- nastanejo električni tokovi, ki se preko pljuč in okolnega tkiv aprevajajo na telesno površino = depolarizacija srca --> ob uporabi posebnega aparata jih lahko zapišemo

71

kaj je elektrokardiograf?
kako se imenuje zapis in metoda?

- aparat, ki registrira el. spremembe pri dleovanju srca

-elektrokardiogram
-elektrokardiogafija

72

opiši elketrokardiograf .

- zajema signale s površine
- ej osnovi voltmeter z ojačevalcem, ki el. informacijo kot funkcijo časa posname na papir ali prikiaže na osciloskopu

73

ali je srce elketrično aktivna črpalka?

da

74

kdeo je opravil prvi zapis pojavov pri dleovanju srca in kdaj?
kakšno metodo je uporabljal?

- Nizozemski fiziolog Einthoven 1903

koemrcialni EKG aparat
- uporabljal je galvanometer z napeto žico
*el. vodnik, ki se nahaja v magnetnem polju in skozi katerega spustimo el. tok, se odmakne pravokotno na smer magnetnega polja in električnega toka

75

kaj je osciloskop?

- naprava za zapisovanje in shranjevanej zapisa

76

kdo je izumil prvi elektrokardiogram:

avgustus wallers 1887

77

opiši elketrokardiograf .

- zajema signale s površine
- meri spremembe v napetosti
- ej osnovi voltmeter z ojačevalcem, ki el. informacijo kot funkcijo časa posname na papir ali prikiaže na osciloskopu

78

princip nastanka EKG zapisa

- odklon nastane zaradi spremmebe napetosti

A; stanje anvideznega mirovanja
*celotna površian organa je enako nabita
*kazalec galvanometra je na ničli
*zapis: ravna ćčrta

B:
- Na levi srani organa nastane ap (depolarizacija)
- na densi strani je stanje enako kot na sliki A
- galvanometer se odkloni
- zapis: vzpenjajoča se krivulja

C:
- negativni naboj na površini organa se razširi po vsej površini
*ves organ je vzdražen-depoalriziranh
- kazalec: na 0
- zapis: spusti an osnovni nivo

D:
- pojav repolarizacije
možnost a)
- odklon an levo
- zapis: krivula obrne navzdol
- od plus proti minus
možnost b):
- odklon na desno:
- zapis: krivulja navzgor
- od minus proti plus

E:
- Repolarizacija po vsem organu
- odklon: 0
- zapis: ravna črta

79

kaj dobimo če pravilno namestimo elektrode?

- dobimo značilen zapis oz. krivuljo EKG

80

kaj ej razvidno iz EKG krivulje?

- razvidni so zobci, ki jih po EINTHOVENU označujemo:
P,Q,R,S,T
- navzgor obrnjeni zobci:
*pozitivni:
P,R,S,T v fizioloških pogojih
- navzdol obrnjeni zobci:
*negativni:
Q,S

-zobci
- valovi
*P val
*T val
- intervali
*PR interval
*FR segemnt
*QRS kompleks
*QT interval
*ST segment

81

kaj nam pove zapis EKG?

- o el. aktivnosti srca
-el. spremembe zaznava na kardiocitih preddvora in ventrikla
*imajo večjo amso, lažje zazanavamo
- višja ampliuda na zapisu
*večja masa kardiocitov
- dolžina intervalov
*kako hitro s eširi ap

82

kaj je posebnost pri T valu psa?

- normalno fiziološko je obrnjen navzdol

83

opiši val P

- predstavlja depolarizacijo preddvorov
- odklon povzroči pozitiven naboj v prednji levi okončini glede na prednjo desno.
- ob koncu depolarizaciej atrijev se napetos povrne na 0
- če depoalrizacija zajame hkrati oba atriaj je zobec enoten, če se pojavi asovna razlika pa je val z dvema vrhovoma

84

ali vidimo proces repolarizacije atrijev?

- v fiziološ+kih pogojih ga en vidimo --> pokrit je s procesom depoalrizacije ventriklov

85

opiši val P

- predstavlja depolarizacijo preddvorov
- odklon povzroči pozitiven naboj v prednji levi okončini glede na prednjo desno.
- ob koncu depolarizaciej atrijev se napetos povrne na 0
- ap se širi skozi AV vozel in azčetni del hissovega snopa
- če depoalrizacija zajame hkrati oba atriaj je zobec enoten, če se pojavi asovna razlika pa je val z dvema vrhovoma

86

opiši P-R interval

- čas od začetka depoalrizacije preddvorov do depolarizacije prekatov
- ustreza procesu širjena depolarizacijskega vala preko atrijev, AV vozla, hissovega snopa, purkinijevih vlaken
- večja kot je frekvenca srca, krajši je interval
- daljši interva --> impulz se dlje časa prevaja preko AV vozla

87

kaj nam pove čas trajanja valov?

- povem nam kaj o motnjah, posebnostih...

88

QRS kompleks

- predstavlja depolarizacijo prekatov
- zobec R pozitiven
- zobec Q in S negativna
- podaljševanje te faze:
* proces depoalrizacije upočasnjen
*ali depoalrizacija obeh ventriklov asinhorna
- ravna črta na koncu tega kompleksa:
* proces depolarizacije je zajec celoten miokard obeh ventriklov

89

kako se širi val repoalrizacije?

- s površine v notrnajost
- naszane dipol z negativno stranjo obrnjeno navzgor in proti desni

90

opiši val T

- predstavlja repolarizacijo prekatov
- je pozitiven
- med ventrikualrno repoalrizacijo pride do pozitivnega naboja v prednji levi glede an prednjo desno okončino.

91

opiši S-T segment
kaj se zgodi če se S-T segemnt krajša?

- plato faza ventriklov
- predstavlja depoalrizacijo ventriklov do začetka ventrikularne repolarizacije
- traja od konca QRS kompleksa, do začetka T vala

- krajšanje S-T segemnta:
* Velik kalija v celici vpliva na vedno krjaši palto in pešanje srca, nakoncu se vstavi v fazi diastole
(napetost ne doseže več pražne vrednsoti za začetek ap in vdor natrija--> prehitro se konča repolarizacija )

92

opiši F-R segemnt:

palto faza atrijev

93

opiši interval QT

- je čas od
začetka depolarizacije do
konca repolarizacije prekatov

94

opiši interval P-P

-ustreza času med dvema kontrakcija atrijev
- izračun kontrakcij atrijev an minuto

95

opiši R-R interval

- ustreza času med dvema kontrakcijama ventriklov
- izračun kontrakcij ventriklov an minuto

96

Opiši U-val

- včasih se pojav še on, tik za T valom
- v endokardu ventrikla so hibridne celice med miokardiociti in purkinijevimi vlakni (celice M)
*če je delež teh celic velik, se zazanava kot U-val

97

zveza med EKG in prekatnim AP

- QRS kompleks: predstavlja fazi 0 AP

- S-T segment: predstavlja plato AP

- T val: predstavlje repolarizacijo (faza 3 AP)

98

kje je frekvenca višja: v sinusnem vozlu ali v AV vozlu?

- v sinusnem vozli
*zato je tudi glavni ritmovnik

99

kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?

- sinusni vozel
*daje frekvenco delovanja srca

- je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis

- v ritmovniku (sinusni vozel) nastane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi eksplozivno po mišičju predvorov
*eksplozivo zaradi anastamoz, interkalarnih diskov
--> atrioventrikularni vozel
*v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
*upočasnejn prenos, da pride do zamika krčenja ventriklov
--> hissov snop do miokarda prekatov (tu kardiomiociti) preko purkinijevih vlaken
*tu je spet eksplozivno širjenje, da se ventrikla sinhrono skrčita

100

tvorba potencialov in EKG: kaj ne vidimo an EKG in zakaj?

- na EKG ne vidimo ap sinusnega vozla in ne vidimo depolarizacijo hissovega snopa

- po masi in številu so preveč majhni

101

kaj se skriva v PR oz. PQ segmentu'

- HISSOV SNOP
-AV VOZEL
-PURKINIJEVA VLAKNA

102

tvorba potencialov in EKG: kaj ne vidimo an EKG in zakaj?

- na EKG ne vidimo ap sinusnega vozla ali atrioventrikularnega vozla???? in ne vidimo depolarizacijo hissovega snopa

- po masi in številu so preveč majhni

103

kaj se skriva v PR oz. PQ intervalu

- HISSOV SNOP
-AV VOZEL
-PURKINIJEVA VLAKNA

- preko njih se širi depolarizacijski val

104

Kaj meri drugi odvod?

meri spremembe med dvema elektrodama

105

kdaj se QRS kompleks ožji in kdaj širši?

- ožji = višja frekvenca
širši o. daljši= nižja frekvenca

106

kako poteka depoalrizacija ventriklov (podrobno opiši QRS kompleks)

- poteka v času QRS kompleksa.
- znotraj njega imamo Q, R in S val

prvi del procesa:
- depolarizacija, ki s eširi z leve na desno preko interventrikularnega septuma
- majhan razlika v napetosti med prednjiam okončinama
*prednja leva rahlo engativna
- negativni odklon, ki anstane se imenuje val Q

naslednja faza:
- velik pozitivni naboj v prerdnji levi okončini
- do tega pride ker se med ventrikularno depolarizacijo impulz širi do apaeksa srca in anto po purkinijevih vlaknih navzgor po notrnaji strani sten ventriklov in iz notranjosti na površino ventriklov
- skupni učinek:
*velik električni dipol, ki je obrnjen diagonalni navzdol in proti levi
- pozitivni odklon ki nastane se imenuje val R

Zadnja faza:
- ko se ap razširi skozi stene obeh ventriklov se rezlika med naboji povrne na 0
- na koncu ventrik. depoarizacije se pojavi kratkorajen, majhen naboj v levi prednji okončini
- odklon ki nastane se imenuje val S

107

kaj so odvodi?
katere vrste odvodov poznaš?

- mesta, an katera nastavimo emrilne elektrode, s katerimi odvajamo akcijske potenciale iz telesa na aparat

- standardni odvodi iz okončin
- pojačani unipoalrni odvodi iz okončin
- prekordialni odvodi

108

opišik standardne odvode iz okončin.

-nastavimo tri take odvode, ki ustvarijo trikotnik okoli srca

prvi odvod:
- elektrodi anmestimo na desno in levo sprednjo okončino

drugi odvod:
- elektrodi namestimo na sprednjo desno in zadnjo levo okončino

tretji odvod:
- elektrodi namestimo na prednjo levo in zadnjo levo okončino

109

opišik standardne odvode iz okončin.

- najpogosteje uporablja za zajemanje EKG v vetgerianrski diagnostiki srčnih obolenj
-nastavimo tri take odvode, ki ustvarijo trikotnik okoli srca

prvi odvod:
- elektrodi anmestimo na desno in levo sprednjo okončino

drugi odvod:
- elektrodi namestimo na sprednjo desno in zadnjo levo okončino
- večinoma govorimo o drugem odvodu

tretji odvod:
- elektrodi namestimo na prednjo levo in zadnjo levo okončino

110

kje leži en odvod?

med dvema elektrodama.
*vsaka elektroda ima dipol (eena plus, ena minus)

111

opiši ojačane unipolarne odvode iz okončin

- elektrode so postavljenje enako kot pri standarnih odvodih okončin, vendar je merjenje drugačno:
*2 elektrodi se povežeta in merita proti eni
*tista ki se sama meri je vedno +
*torej: dve okončini sta preko električnih uporov vezani z negativnimi, ena pa s pozitivnim polom merilnega aparat

- registrirajo spremembe napetosti ene okončine glede an povprečno napetost drugih dveh

- aVR:
*Pozitivni pol je spojen z desno sprednjo okončino
-aVL
*drugi odvod
*registrira napetos na prednji levi okončini
-aVF
*tretji odvod
*registrira napetost na zadnji levi okončini

112

opiši prekordialne odvode.

- to so odvodi s prsnega koša
- elektroda s 6 ločenimi točkami
na točno določenih mestih na prsnem košu na področju srca
- tta elektroda s 6 točkami je spojena s pozitivnim polom elektrokardiografa, neagtivna elektroda pa je preko uporov zvezana z obema prednjima in levo zadnjo okončino

-vsak prekordialni odvod rergistrira električni potencial tistega dela miokarda, kije neposredno pod elektrodo

- humana medicina, za diagnostiko specifičnih motenj v delovanju srca.

113

kaj je einthovnov trikotnik?

- je postavitev eloektrod an določene predele na koži v obliki trikotnika
- je najbolj optimalna za kalsične meritve

114

katera 2 tipa vektorjev poznaš'

- rezultantni
*lahko prenašamo na odvode
- projekcijski

115

kaj lahko ugutovimo iz zapisa standardnega odvoda in inipolarnega odvoda?

- ugotovimo smer glven električne osi v telesu

116

zapis EKG.
kaj vsebuje.
kateri podatki so zapisani?

- čas
-amplituda
- prikazi so različni
*cel zapis je lahko le drugi odvod
*lahko je drugi odvod in ojačani unipolarni odvodi....

117

kaj lahko razberemo iz EKG zapisa, če so na njem drugi odvodi?
kaj lahko vidimo?

- lahko izračuanmo frekvenco
*število QRS kompleksov an minuto

- T val je večji od P vala

118

kaj je elketrokardiografija?

- je glavna preiskovalna metoda za razpoznavo in
opredelitev motenj v električni aktivnosti srca

119

kaj lahko ugotovimo z merjenjem električne aktivnosti srca?

- izvor električnega draženja
- širjenje depoalrizacije
- potek repoalriztacije miokarda

- dobljene rezultate primerjamo z normalno aktivnostjo srčne mišice

120

kje je v klinični praksi uporabna elektrokardiografija?

- diagnsotika aritmij
*ugutovimo izvor in frekvenco impulzov
- ugotavljanje stanja miokarda
*odloni EG so spremenjeni zaradi patoloških, psiholoških dejavnikov

121

kdaj ej potrebno snemanje EKG?

- spremembe v frekvenci delovanja sca ali dihanja
- šku
-omedlevici
- nezavesti
-krčih
- ob pojavu srčnih šumov
- ob spremembah v veliksoti srca
- ob cianozi
- ob motnjah v elektrolitskem ravnotežju
- ob sistemskih in kužnih boleznih
- pred, med in po operativnem posegu

122

kaj se zgodi s P valom, če odpove osnovni ritmovnik?

- P val se navzdol obrne
*gre v drugo sme iz AV se širi po miokardu

123

pri akterih patofiioloških stanjih je pomemben EKG?

• miokardni infarkt (dvig alui spust izoelektrične točke), ishemija in posledična miokardna
hipoksija
• hipertrofija (širina prevajajnja in amplituda)preddvora in prekata
• motnje srčnega ritma
• sistemska obolenja, ki prizadenejo srce
• motnje v homeostazi elektrolitov (hipo- in
hiperkaliemija (zelo kratek palto bi videli, nižja frekvenca, pojavljanje dodatnih zobcev), hipo- in hiperkalcemija)

124

kaj so srčni toni?

- so zvočni pojavi pri delovanju srca

125

kaj so srčni toni?

- so zvočni pojavi pri delovanju srca
- so posledica vibracij pri zapiranju srčnih zaklopk in
*vibracije se prenašajo po tkivih, ki ležijo med srcem in površino prsnega koša, ta pa pri tem deluje kot resonator (jih ojača)

126

kako poslušamo srčne tone?

- neposrednod
* s stetoskopom

-posredno:
*s fonendoskopijo
*s fonokardiografijo

127

katere srčne tone lahko slišiš?

- prvega ali sistoličnega
- drugega ali diasstoličnega
- nekatere živalske vrste tudi:
vzporedni srčni toni (tretji in četrti)

128

kaj so srčni šumi?

- patološki zvoki, ki nastajajo ob delu srca, če so npr. okvvarjene srčne zaklopke.

129

opiši prvi (sistolični ) srčni ton
kaj so dejavniki za njegov nastanek?
intgenzivnost?

- nastane v času sistole prekatov
- srčna mišica se skrči, zapirjao se atrioventrikularne zaklopke

dejavniki za nastanek:
- zapiranje AV zaklopk
- napenjanje kitastih vrvic (horde tendinae),
- vibriranje miokarda prekatov, - odpiranje
polmesečastih zaklopk,
- vibriranje aorte in A.
pulmonalis neposredno ob zapirnaju zaklopk

intnzivnsot:
• zunanji dejavniki: debelost, razvitost prsnih mišic
• notranji: intenzivnost fizičnega dela, položaj zaklopk

130

opiši drugi (diastolični) srčni ton
dejavniki za nejgov nastanek?
intenzivnost?

- ob diastoli prekatov
- srčan mišica se sprosti
- zapiranje polmesečastih zaklopk pod vplivom pritiska krvi iz a.pulmonalis in aorte

dejavni:
- zapiranje polmesečastih zaklopk,
- vibracije krvi
- vibracije sten
aorte in A. pulmonalis, turbolenca krvi

intenzivnost:
- višina arterijskega tlaka

131

opiši tretji srčni ton

- zgodnja faza diastole
- nastane zaradi pedhodnega odpiranaj atrioventrikularnih zaklopk in vibracij sten prekata ob polnjenju s krvjo
- pogost pri konju in muli

132

opiši četrti srčni ton

- nastane med sistolo preddvorov - pri konj,
mula, osel, mačka in govedo

133

kakpo zaznavamo posredno srčne tone?

- fonokardioskopija: fonendoskop (električno
ojačanje preko mikrofona) - zapis

- fonokardiograf: fonokardiografija-grafičen
zapis

- intrakadialna fonokardiografija

134

kakpo zaznavamo posredno srčne tone?

- fonokardioskopija: fonendoskop (električno
ojačanje preko mikrofona) - zapis

- fonokardiograf: fonokardiografija-grafičen
zapis

- intrakadialna fonokardiografija
* srčni aktette uvedemo enposredno v srrce

135

kaj delamo s finendoskopom?

- z njim registriramo srčne tone, tako da električno ojačamo zvok
- mikroskop fonendoskopa namestimo an površino prsnega koša

136

kaj je fonokardiograf?
kako s eimeunje metoda in kako zapis?

- to je aparat s katerim grafično zapišemo srčne tone

metoda: fonokardiografija

zapis:
fonokardiogam

137

kaj delamo s fonokardiografijo?

- zapišemo in natačneje analiziramo:
*srčne tone, šume
*pričetek srpčnih tonov v srčnem ciklusu
*trajanaj, število srčnih tonov
*amplituda, frekvenca vibracij v psomeznem tonu

138

opiši prvi (sistolični ) srčni ton
kaj so dejavniki za njegov nastanek?
intgenzivnost?

- nastane v času sistole prekatov
- srčna mišica se skrči, zapirjao se atrioventrikularne zaklopke

dejavniki za nastanek:
- zapiranje AV zaklopk
- napenjanje kitastih vrvic (horde tendinae),
- vibriranje miokarda prekatov, - odpiranje
polmesečastih zaklopk (da lahko kri potuje iz ventrikla),
- vibriranje aorte in A.
pulmonalis neposredno ob zapirnaju zaklopk

intnzivnsot:
• zunanji dejavniki: debelost, razvitost prsnih mišic
• notranji: intenzivnost fizičnega dela, položaj zaklopk

139

opiši tretji srčni ton

- zgodnja faza diastole
- nastane zaradi pedhodnega odpiranaj atrioventrikularnih zaklopk in vibracij sten prekata ob polnjenju s krvjo
*pasivno polnjenje ventriklov iz atrija
- pogost pri konju in muli

140

na čem temelji zaps zapis srčnih tonov?

- vibracije zazna mikrofon
- nihanje mikrofona ahko zaznamo z ustreznim elektronskim sistemom
- sodobni fonokardiografi lahko ojačajo in ustrezno analizirajo poljuben sektor zapisa

141

fonokardiogram: prvi srčni ton

- SAMSOTOJNA SKUPINA HITRIH VIBRACIJ
- maksimalna amplituda hitro nastopi, in naglo izgine
- traja: 0,10,17 sekund s frekvenco oscialcij med 25 in 50 v sekundi

- pričetek 1.srčenag tona sovpada s pričetkom ventrikularne sistole
- sestoji iz dveh delov:
*izometrična komponenta (izometrična kontrakcija ventrikla)
*ejekcijska komponenta (ujema se z ejekcijo krvi iz ventrikla)

142

fonokardiogram-2.srčni ton

- skupina štirih do š'estih vibracij zv eliimi amplitudami
- traja: 0,14-0,16 s
- uejma s pojavom zobca na zapisu aortnega oz. centralnega arterijskega pulza
- dva
zapisa zaradi asinhronega
zapiranja polmesečastih
zaklopk

143

fonokardiogram: 3. srčni ton

- ujema s končno fazo hitrega polnjenja srca

144

fonokardiogram: 4. srčni ton:

- začetni ton
- fiziološki avrikularni ali atrijski ton
- nastane kot posledica vibraciej ventriklov ob vstopu krvi iz atrijev
- vsebuje do 4 komponente