fiziollogija prehrane vaje 2.kolokvij Flashcards Preview

Veterinary Science > fiziollogija prehrane vaje 2.kolokvij > Flashcards

Flashcards in fiziollogija prehrane vaje 2.kolokvij Deck (130):
1

ali iz organskih snovi lahko ven dobimo energijo?

ja

2

kako dobimo bruto energijo?

če zažgemo krmo
*100%
*določimo v kalorimetru
*kar smo pojedli

3

katere vrste energije v povezavi s prehrano poznaš ? naštej.

- Bruto energija (BE) (100%)
- energija blata (30%; velika variabilnost 18-50% )
- Prebavljiva energija (PE) (70%)
- energiaj seča in plinov (Seč: 5%; plini 8% (metan, izdihani) Skupno 10%)
- presnovljiva (metabolna) energija (ME) (60%)
- toplotna energija (20%)
- neto energija (20-50% Produktivne živali: boljšo neto izkoristljivost E)
*neto energija za prirejo
*neto energiaj za vzdrževanje

4

kaj je prebavljiva energija?

*70%celotne energije
*kar smo resorbirali
100% telesne rezerve
*bruto energija minus energija v blatu

5

kaj je Presnovljiva oz. matabolna energija ?

*prebavljiva energija minus energija seča in plinov (prežvek. Metan)
*To energijo organizem izkoristi za delo, prirast, vzdrževanje toplote, reprodukcijo..

6

kako dobimo neto energijo?

metabolna energija - toplotna energija

7

za kaj gre Največ zaužite organske snovi obroka ?

- za zagotavljanje energije za: delo, prirast, prirejo

8

za kaj je pomembno da poznamo energijsko vrednost obroka?

– Izračun in zagotavljanje ustreznih obrokov (različne vrste/kategorije živali)
– Zagotavljanje ustrezne količine E – kombiniranje različnih krmil
----> Normativi, priporočila

9

Ocenjevanje energijske vrednosti krme
PREŽVEKOVALCI

Sistem na osnovi:
– Neto Energije za Laktacijo (za molznice) NEL
– Metabolne (presnovljive) Energije (za goveje pitance) ME

Upoštevanje razlik v izkoristljivosti E v različne namene:
– Vzdrževanje
– Sproščanje in nalaganje telesnih rezerv
– Rast plodu v maternici
– Za nalaganje v mleko
– Za nalaganje beljakovin in maščob v prirastu

Uporaba rezultatov Weendske analize

Sistem razvili v Nemčiji in na Nizozemskem.
V Sloveniji od l. 2000

10

formula: Ocena BRUTO energijske vrednosti

BE (MJ/kg) = 23,9 x g SB + 39,8 x g SM + 20,1 x g SV + 17,5 x g BDI

11

formula: Ocena METABOLNE (presnovljive) energije

ME (MJ) = 31,2 x g PSM + 13,6 X g PSV + 14,7 X g OPOS + 2,34 X g SB

12

kaj je OPOS?

ostanek prebavljivih organskih snovi
(POS – PSM - PSV)

13

kako izračunamo prebavljive HS?

pomnožimo s koeficientom prebavljivosti

14

IZRAČUN PRESNOVLJIVOSTI Q

q (%) = ME/BE x 100

15

Izračun neto energije za laktacijo (NEL)

- Enačba po Van Esu: NEL=kl x ME
- kl = 0,6 x (1 + 0,004 x (q – 57))
- NEL = 0,6 x (1 + 0,004 x (q – 57)) x ME

16

kaj je kl?
napiši enačbo za kl in njeno razlago

= koeficient izkoriščanja ME za nalaganje v mleko oz. za laktacijo (l = laktacija)


kl = 0,6 x (1 + 0,004 x (q – 57))

Pri presnovljivosti (q) 57, se ME za prirejo mleka izkorišča 60% (kl = 0,6).
Za vsako enoto presnovljivosti se učinkovitost izkoriščanja ME za prirejo mleka spremeni za
0,4 % (v enačbi: 0,004)

17

Potrebe po E za kg mleka v odvisnosti
od vsebnosti maščobe v mleku


% maščob Orientacijska vrednost,
v mleku MJ NEL
3,0 2,77
3,5 2,97
4,0 3,17
4,5 3,37
5,0 3,57

18

kaj je MLEČNA KONTROLA KRAV MOLZNIC?

- Kontrola proizvodnje mleka: sestava in
količina mleka, zdravje vimena, koliko je somatskih celic v mleku
- Kontrola reprodukcije
*da je čim več laktacij, čim bolj je vse redno
- Pomoč rejcem: dobijo priročnik

- izvaja se 1x mesečnlo

19

zakaj je mlečna kontrola krav molznic pomemban za veterinarje?

- vsaj enakovreden pogovor s kmetom
- prepoznavanje napak v reji
- svetovanje glede spremembe obroka
(individualno/splošno)
- Patologija v prehrani je povezana z patologijo v zdravju
- Zdravstveno stanje krave molznice se izraža v spremenjeni sestavi mleka


- posledično: manj zdravstvenih težav v reji,
boljša proizvodnja, boljše počutje živali, večji
prihodek za kmeta in večje zaupanje v stroko

20

Kako se vzorči za mlečno kontrolo?

• Individualni vzorci /bazenski vzorec
• 1x mesečno (izmenično med jutranjo ali
večerno molžo)
• Pred molžo se zberejo krave na del molzišča
• Vime se očisti
• Nastavi se napravo za molzenje
• Začetek molže
• Na molzne enote se naštima kolektorje
• Mleko se nabira v vzorčevalnem kontejnrčku
*tekom cele molže se notri po kaplicah nabira mleko. Na koncu dobimo bolj homogen vzorec na ta način
• prelije 30 ml mleka v sterilen lonček + tableta za stabilizacijo mleka
• Vzorec se vzame tudi iz bazenskega vzorca (tam kjer je mleko spravljeno)
• Vzorce se ustrezno označi in pošlje v analizo
* Vzorci se analizirajo po referenčni metodi AT4 od 2004 dalje
• Rezultate dobi rejec

21

kako se molze krave?

- Pred molžo se zberejo krave na del molzišča
- Vime se očisti
- Nastavi se napravo za molzenje
- Začetek molže
- Aparat pove koliko krave se zmolze

22

kaj vse je zapisano na mlečni karti?


- ID številka krave - ušesna
- ime krave
- pasme krave
- mleko kg
- tolšča %
- mlečne beljakovine %
- laktoza %
- SŠSC ali skupno št. Somatskih celic
*pove o zdravju vimena do 100.000 je idealno
- rezultati prejšnje mlečne kontrole (da lahko primerjamo)
- št. Teličkev, ki jih je imela krava oz. št. Laktacije posamezne krave
- podatki za tekočo laktacijo
* Kdaj se je začela zadnja laktacija (datume telitve)
* dni po telitvi oz. čas trajanja laktacije
* Namolženi kg mleka, povprečje maščob in povprečje beljakovin v celi in standardni
laktaciji.
- Reprodukcijski status krav
* Zadnja osemenitev (ni nujno da je breja)
* Bik s katerim je bila nazadnje osmenjena (republiška št. Bika - ločena je tudi po pasmah, ime bika)
* Dnevi brejosti (se šteje od zadnje osemenitve)
- bazenski vzorec
*Stanje reje na dan mlečne kontrole
- Ocena gospodarnosti prireje
mleka:
Kg mleka na KRMNI DAN
* Kg mleka enega dne/št. vseh krav
(tudi presušene!) – daljša presušitev od 50-70 dni slabša gospodarnost reje
*Kg mleka na MOLZNI DAN: Kg mleka enega dne/št. krav v laktaciji
- parametri plodnosti na kmetiji
*indeks osemenitve
*dni do 1. osemenitve
*dni med osemenitvami

23

kako so po številkah označene pasme krav?

01 – RJAVA PASMA
02 – LISASTA PASMA
03 – ČRNO BELA PASMA
05 – CIKASTA PASMA
15 – RED HOLSTEIN
29 – JERSEY
99 - KRIŽANEC

24

kako se ponavadi označuje krave?

z osem mestno številko označene

25

kolikšno je povporečje kg mleka/dan?

20-25kg mleka/dan

26

kolikšen je % mlečne maščobe ?

3-5%

27

kolikšen je procent mlečnih belajkovin?

3,2-3,8%

28

kolkišne je procent laktoze?
opiši malo laktozo - kako vpliva na mleko?

- mlečni sladkor, okoli 4,5%
*po navadi to kar konstantno,
*laktoza vpliva na produkcijo mleka,
* nižje vrednosti sum obolenja vimena

29

kolikšno mora biti skupno št. somatskih celic v mleku?

- do 100.000 je idealno
- sprejemljivo do 200.000, kar je nad 500.000 je sum vnetja vimena

30

kolikšno mora biti razmerje maščobe/belajkovine?

1,1-1,5

31

koliko uree je lahko v mleku?

- delovanje MO v vampu,
- 15-30 mg/100ml

32

kaj nam pove parameter: dni po telitvi oz. čas trajanja laktacije.
povej nekaj o laktaciji

- Standardna laktacija je 305 dni (201-305) – služi za primerjavo med laktacijami/plemenska
vrednost
- Cela laktacija pomeni od telitve do presušitve

33

Ocena gospodarnosti prireje
mleka

* Kg mleka na KRMNI DAN:
Kg mleka enega dne/št. vseh krav
(tudi presušene!) – daljša presušitev od 50-70 dni slabša gospodarnost reje
*Kg mleka na MOLZNI DAN: Kg mleka enega dne/št. krav v laktaciji

34

kaj nam pove bazenski vzorec?

Stanje reje na dan mlečne kontrole

35

kaj je indeks osemenitve?

povprečje števila osemenitev potrebnih, da krava ostane breja,
*med 1-2 je dobro,
* nad 2 je slabo

36

kaj je dni do 1. osemenitve?

povprečje dni potrebnih, da krava po telitvi pride nazaj v reprodukcijski ciklus,
*2-3 mesce je ideal (75-95 dni) – odvisno tudi od mlečnosti krav
*idealno da semenimo 2-3 mesece po porodi

37

kaj je dni med osemenitvama?

- idealno 21 dni kot je normalen ciklus za krave,
- kar je več kaže na motnje (abortus, vnetje, ciste na jajčnikih) ali nepozornost kmeta

38

na koliko dni se goni krava?

na 21

39

kaj je še na drugih dveh straneh mlečne karte?
kako je z idelano razporeditvijo?
kakšne posebnosti?

- oskrba krav s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo
*razmerej M/B v melku
* belajkovine v mleku (%)
*strukturnost obroka

- oskrba krav z razgradljivimi belajkovinami
* belajkovine v mleku (%)
*sečnian v melku (mg/100ml)
*oskrba s presnovljivimi belajkovinami oz. energijo

- Najbolj idealna je razporeditev v srednjem kvadratki

- Številka V okvirčkih: krave manj kot 80 dni po telitvi - največ mleka proizvajajo
- Številka V krogcih: krave več kot 305 dni po telitvi

40

za koga je pomembna sečnian?

za mikroorganizme, iz nje delajo belajkovine

41

opiši proces kako pridemo do belajkovin v mleku ?

- 12-18% SB v KRMI
* Da dobimo idealno mlečnost

- Krmit moramo krave (ne sme bit razgradljivo v vampu) in njene mikoorganizme (razgradljivo v vampu)
1. presnovljive belajkovine
*izognejo se razgradnji v vampu
2. razgradljive belajkovine, nebeljakovinski N (urea)

- Bakterijske beljakovine:
*za njihovo sintezo je potreben NH3+razvejan MK in energija - ce karkoli od tega manjka ni sinteze
*dobra biološka izkoristljivost
*bolj ugodna aminokislinska sestava
*ak podobne kot ak v mleku
*nizek pH v siriščniku ustavi delovanje mikroorganizmov, encimi razgradijo beljakovine
*te sintetizirane beljakovine se razgradijo v vampu

- urea se anhaja v :
*NH3 gre preko stene vampa v ureo in iz nje nazaj
*slini
*urinu
*mleku (15-30 mg/100ml)

- AK v mlečni žlezi:
*40% AK
*60% AK podbnih AK v mleku

- 3,2-3,8% MLEČNIH BELJAKOVIN – kazeini 90%, B sirotke 10% (imunoglobulin, α-laktoalbumin, β-laktoglobulin)

42

kako je z mlečno karto oskrba krav s presnovljivimi blejakoviniami oz. energijo in nevpravilnsotmi ?

prvi stolpec:
- pomanjkanje belajkovin in energije
- Negativna energetska bilanca – povečat
energijo in presnovljive B v obroku.
- KRAVE v prvih mesecih laktacije

tretji stolpec:
- veliko belajkovin in energije
- Nevarnost, da se krave zredijo! – znižat energetsko in beljakovinsko vrednost obroka, če niso presuhe.
- KRAVE na koncu laktacije

spodnja vrstica:
- neustrezna stuktura obroka
- veliko energije, močne krme
- malo maščob, Dobre voluminozne
krme – ZAČETEK LAKTACIJE
- psoledica: Acidoza, vnetje
sluznice vampa,dislokacija siriščnika, slabša
odpornost na mikotoksine, slabše zauživanje krme, obolenje parkljev.

zgornja vrstica:
- malo energije in presnovljivih belajkovin
- preveč maščob in Dobre voluminozne
krme - KONEC LAKTACIJE
- preveč Črpanje telesnih
rezerv – ZAČETEK LAKTACIJE – PREDEBELE KRAVE
- normalno za krave z nizko mlečnostjo
-posledice: Neješčost, ketoze, hitro hujšanje in trajne poškodbe jeter, plodnostne motnje, dislokacije siriščnika, mastitisi

43

kako do maščob v mleku - metabolizem SV?

- S pomočjo SV v krmi
1. koncentrati OH
2. voluminozna krma
- S pomočjo metabolizma maščob
- S pomočjo mašč. Tkiva med hujašanjem
- Krmljenje krave: koncentrati OH
*v vampu laktat, preko glukoze do Laktoze, nekaj jo gre za procent mlečne maščobe, ko nastane glicerol, ki s epoveže z mlečno kislino
*OH se izognejo razgradnji v vampu --> glukoza
- Voluminozna krma - hrana za mikroorrganizme
*nastanek propionske, ocetne in maslene ksiline
*da imamo mlečno maščobo je ocetna kislina največji faktor, nekaj je tudi maslena pomembna
*ocetna in ketoni, ki nastanejo iz koriščanja maščobnih rezerv in iz maslene kisline grejo v mlečno kislino, ki s epoveže z glicerolom in nastane mlečna maščob

44

kaj ej vir glukoze in za kaj gre glukoza?

vir glukoze:
- OH kise izognejo razgradnji v vampu
- propionska kislina,

45

kako do maščob v mleku - metabolizem lipidov

2-4% LIPIDI v KRMI
- zaščiteni
* glicerol + mk + proste mk iz nezaščitenih lipidov ---> proteini + Trigliceridi, proste MK, holestero ---> S trigliceridi bogati
LIPOPROTEINI ----> V limfne žile in v cirkulacijo brez predhodne obdelave v jetrih ---> mlečna maščoba
- nezaščiteni
*MK + glicerol (se porabi za emtabolizem OH)

46

torej kako do maščob v mleku?

- 50% metabolizem SV
- 50% metabolzem lipidov

47

Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost
maščob v mleku

• vlaknina v obroku
*uravnavanje pH
*da prežvekuje
*ocetna kislina --> dela maščoba
• razmerje med voluminozno in močno krmo
• lastnosti močne krme
* Preveč močne krme --> acidoza vampa
• način krmljenja
*Pomembno ali zmeljemo ali ne: če zmeljemo OH bolj dostopni --> prej lahko do zakisanja pride
• prehitri prehodi z zimskega na poletni obrok ali z obroka z voluminozno krmo na obrok z veliko močne krme…
*najbolje da krmimo skozi celo leto enakomerno
• Puferske snovi v obroku
• Maščobe v obroku (zaščitene maščobe)
• Skromno krmljenje po telitvi

48

kako ej s sestav mleka v prvih dneh laktacije?

- SESTAVA MLEKA ŠE NI TAKO STABILNA
- jo zanemarimo

49

kaj se dogaja če je Sečnina pod 15 mg/100ml ?

P- remalo N za MO v vampu -
*slaba preskrba,
*slabo zauživanje krme in delovanje vampa (premalo vlaknin);
*neugodni pogoji za rast MO v vampu
(manj se porabi, ampak še manj se proizvede -acidoza),

50

kaj se dogaja če je sečnian nad 30 mg/100 ml ?

- Predobra oskrbljenost MO z N – preveč beljakovin v krmi (velik strošek, obremenitev organizma),
-premalo energije za MO in ni optimalne sinteze bak. beljakovin

51

kaj vpliva na vsebnsot sečnine v mleku?

- tudi mlečnost krav,
- masa živali,
- stadij laktacije,
- pasma,
- starost krav
- analitične metode

52

ali se rozine in datleje lahko da konju kot priboljške?

ja

53

kako so vrtinci razporejeni po telesu ?

kalsično

54

odtis kostanjcev je kot odtis česa?

prstni odtis

55

kdaj pride nutricijska ocena v poštev?

ko govorimo o klinično bolni živali

56

zakaj je potrebno reakcijo konja na
prehransko podporo temeljito nadzorovati ?
kaj je priporočljivo?

- Ker so energetske potrebe klinično bolnega konja ocenjene na podlagi podatkov drugih živalskih vrst

- spremljati telesno maso in kondicijsko oceno vsaj enkrat tedensko, saj nam
koristi za dolgoročna ocenjevanja

57

kako se stehta konja?

- tehnica za velike živali
- trak za emrjenje mase

58

kako se uporablja trak za emrjenje mase?

- trak more biti primeren za zgradbo konja

- trak se položi čez hrbet takoj za vihrom in sprednjimi nogami, trak se spusti in ujame na drugi strani pod trebuhom. ko trak lepo obda trebuh in je pravilno sklenjen, lahko iz nejga preberemo težo.

- potrebno ga je namestiti vedno na isto
mesto, da ugotovimo spremembe mase živali v določenem časovnem obdobju. *Sprememba merilnega mesta za nekaj
centimetrov kranialno ali kavdalno lahko vodi v odklon od prave mase za 25 do 50 kg

- Obstajajo traki s katerimi zmerimo maso, zraven imamo možnost še merit višino

59

do kam se emri višina konja?

od spodnje ploskve kopita do vihra.

60

kje se meri obseg konja?

- takoj za vihrom, okoli trebuha

61

kako merijo angleži višino konja?

- v dlaneh.
- 1 dlan je približno 10cm

62

kaj je pokazatelj da konj potrebuje dodatno prehransko pdoporo?

- Če je izguba telesne mase večja kot 10 %
- če je kondicijskaocena za 1 točko nižja

v relativno kratkem času (1 do 2 tedna)

63

kako se lahko še oceni Ustreznost vnosa proteinov in energije

s pomočjo merjenja:
- krvnih trigliceridov,
- albuminov
- celokupnih proteinov

64

na katera področja mormao biti pozorni pri debelosti?

- koren repa
- brazda spodnejga dela hrbta
- viher
- vrat
- rebra
- za ramo

65

ocenjevalna lestvica:

*od 1-5
*ali pa od 1-9

66

ocena very poor 0

- zelo posedena zadnjica
- veliak luknja pod repom
-napeta koža čez rebra
- zelo štrleča hrbtenica in pelvis
- izrazit, šibak vrat

67

ocena poor 1

- posedena zadnjica
- luknaj pod repom
- rebra lahko vidna
- štrleča hrbtenica in pelvis
- ozek, ohlapen, šibek vrat

68

moderate 2

- položna zqadnjica,
- ravno še opazna rebra
- ozek, ampak čvrst vrat
- bhrbtenica dobro pokrita

69

good 3

- zaokrožena zadnjica
- rebra pokrita, ampak še vendo se jih čuti
- ni grebena. čvrst vrat

70

fat 4

- zdravo zaokrožena zadnjica
- jarek tekom hrbta
- rebra in pelvis se težko začuti
- rahel greben

71

very fat 5

- nabito polna zadnjica
- globok jarek tekom hrbta
- rebra so zakopana
- razločen greben
- vidni skupki maščobe

72

When going through a doorway you should

Stop your horse, step through and then quietly cue the horse to come forward

73

To protect your feet while working with your horse you should wear

Sturdy boots or shoes

74

The safest way to feed your horse treats is to

- Put the tidbit in a bucket or feed tub.
- drugače se poanvadi vedno d apriboljšek an konico prstov, roka naj bo iztegnjena čimbolj stran od telesa

75

When you are riding you should always wear

Boots or shoes with a 1 inch (2.5 cm) heel or safety stirrups and an ASTM approved helmet.

76

The safest place to stand when near a horse hitched to a vehicle such as a buggy or cart is

To the side, clear of the wheels, shafts, or runners

77

When approaching a horse you should

Talk softly to it so it knows you are there.

78

When you tie your horse you should.

-Tie with a lead rope tied in a quick release knot.
- Use a trailer tie when in a trailer.
- Use a tie with a panic snap.

79

Before you leave on a trail ride it is important to tell someone

Where you plan to ride and how long you will be.

80

When putting on leg bandages or cleaning out your horse’s hooves you should:

Bend over so you can get out of the way quickly if your horse startles.

81

You should never

-Wind lead ropes, reins or lunge lines around your hands, arms or body.
- Stand directly behind your horse.
- Put your hands on the wheels of a cart or buggy.

82

You should feed your pony a diet rich in alfalfa, clover, grains or concentrates as they need more energy from feed than horses.

true or false?

false

83

Raisins and pitted dates may be fed to horses as treats.

true

84

It is safe to feed lawn clippings to horses and ponies

false

- lawn clippings = sveže pokošena trava

85

If you feed your horse chocolate it can show up in drug tests at competitions.

true

86

Daily bran mashes are essential to a horse's or pony's good health

false
- bran mashes = otrobni miks

87

It's okay to feed dusty or moldy hay as long as you shake it well to remove the dust.

false

88

As long as hay has been baled dry, it should be safe to feed shortly after it is cut.

true

89

If your horse or pony has been eating hay all winter, it is best to turn it out on lush spring pasture as long as possible.

false

90

Cattle feed is good for horses.

false

91

60% of a horse's diet should be roughage such as hay or grass.

true

92

KATERI ZOBJE MANJKAJO KONJE?

- canini (C1)

93

KATERE TEŽAVE IMAJO KONJI Z ZOBMI?

*špičasti zobje
*podškripavanje

94

kaj se zgodi s konjem ki ima težave z zobmi?

manj je

95

v čem je razlika me rjavcem in lisjakom?

Lisjak: griva in dlaka enaka

Rjavec: griva temnejša

96

Krmne mešanice za PRAŠIČE

• Intenzivna rast in velika produktivnost
*čim več čim hitreje

•Čim večja konverzija krme v meso


• Pitanje: masa 90 – 110 kg v 6 – 7 mesecih
* Pitanec: kastrirani samci in svinje, ki niso še naprej za razplod

• Intenzivna prašičereja:
* Izključno koncentrirana krma
*Vsebnost dovolj beljakovin, esencialnih AK, vitaminov, mineralov

97

kako je s prasitvami ion številom pujskov v gnezdu pri svinjah?
trajanje brejosti?

• Svinje prasijo 2,2 – 2,4 krat na leto
• 12 in več pujskov na gnezdo, za vsakega nekaj kg mleka/dan
•Brejost svinje 3 mesce 3 tedne 3 dni
•Več ma pujskov svinja, več mleka rabi

98

Popolne krmne mešanice za dohranjevanje pujskov

•PREŠTARTER
•Zgodnje dohranjevanje sesnih pujskov (od 7. dne) ---> navajanje na suho hrano, na katero morajo biti navajeni ob odstavitvi
•Najdražja krmna mešanica
–Kvalitetne in drage hranilne snovi
–Mleko v prahu, krmni kvas, ribja moka, sojine tropine, sojin zdrob

99

Popolne krmne mešanice za prašiče do 15 kg

•ŠTARTER
•Od odstavitve do 1. meseca (približno 15 kg)
•Manj beljakovin (v primerjavi s preštarterjem)

100

Popolne krmne mešanice za prašiče od 15 kg do 25 kg

•GROVER
•Večje količine žit
–Koruza, ječmen, pšenica
•Že bolj razvit encimski sistem prebave
•beljakovine rastlinskega izvora

101

Popolne krmne mešanice za prašiče v pitanju (od 25 do 60 kg)

•Meso: edini proizvod v prašičereji
•Živali dosežejo 90 – 110 kg v 6 – 7 mesecih
•Pitanje: kastrirani samici; nesterilizirane samice
•Krma se koristi za pridobivanje mišične mase (beljakovine in voda) in maščobe
•(Pre)mastni prašiči so nezaželeni
•Cenejša hrana, na osnovi krmil rastlinskega izvora

102

Popolne krmne mešanice za prašiče v pitanju (od 60 do 100 kg)

•Najmanjše potrebe v primerjavi z ostalimi kategorijami
•Krma lahko na osnovi surovin le rastlinskega izvora
•Negativni učinek koruze (≥ 50%):
–Kvaliteta mesa
–Trdnost slanine
•Težava: druga žita so dražja (odvisno od letine koruze)
•Krmljenje po volji (ad libitum) - zamaščenost

103

kako s tujko rečemo krmljenju po volji?

(ad libitum)

104

Popolne krmne mešanice za breje svinje

•Manjše potrebe glede na pujske, vseno pa imajo velike potrebe

•Prvič breje rastejo do 4. poroda
-Vsak interval med porodoma jim dajemo HS za prirast 15 – 20 kg
- Svinjke prvič ko parimo, še ne dosežejo svoje optimalen teže, med prasitvami ji moramo dati vzdrževalno količino + 15-20 kg da po tretji prasitvi doseže končno težo

•Med brejostjo še HS za rast in razvoj ploda

•Relativno enostavni obroki, v celoti rastlinski

•Pomembno!
–Količina vitaminov in mineralov za razvoj ploda

105

Popolne krmne mešanice za svinje v laktaciji in merjasce

•Svinje v laktaciji – večje potrebe kot v času brejosti
•Proizvedejo 6 – 8 kg mleka/dan

•Merjasci: potrebna ustrezna kondicija (skakanje)
- Krma samo na osnovi rastlinskih surovin

106

Ocenjevanje energijske vrednosti krme prašičev

•V preteklosti so uporabljali sistem računanja skupnih hranljivih snovi (SHS), danes pa uporabljamo sistem presnovljive energije (ME)

•ME izračunamo na podlagi hranljivih snovi, rezultat korigiramo glede na vsebnost bakterijsko fermentabilnih snovi (BFS) in surovega sladkorja - Drugače te dve korekciji zanemarimo

107

kdaj opravimo korekcijo BFS?

korekcijo opravimo, če je vsebnost BFS ≥ 100 g/kg SS

108

kdaj opravimo korekcijo SSI?

korekcijo opravimo, če je vsebnost surovega sladkorja (SSl) ≥ 80 g/kg SS

109

formula za ocenjevanje enrgijske vrednosti krme prašičev

MEBFS (kJ)= 21,0 x PSB + 37,4 x PSM + 14,4 x PSV + 17,1 x PBDI – 1,4 x SSl* – 6,8 x (BFS-100)**

110

neto energija za prirejo

•reprodukcija
•rast in prirast
•mleko, volna, jajca
•delo

111

neto energija za vzdrževanjee

•osnovna presnova
•telesna aktivnost
•vzdrževanje tel. T

112

zakaj korekcija BFS

–Nekateri OH se ne prebavijo v tankem črevesju (celuloza, hemiceluloze, pektinske snovi, pentozani)
–Prebavijo se šele v debelem in slepem črevesju pod vplivom mikroorganizmov
–Zato pri izračunu MEBFS upoštevamo te snovi
–So razlika med vsoto prebavljivih OH (PSV + PBDI) in vsoto škroba (SŠ) ter sladkorja (SSl), za katera predpostavljamo, da se prebavita v t.č.

113

kako p'rebavljivi sta škrob in sladkor?

- lahko prebavljivi

114

Ocenjevanje energijske vrednosti krmnih mešanic

•V praksi prašičev ne krmimo s posamičnimi krmili ampak s krmnimi mešanicami
•Energijska vrednost mešanice ni seštevek e.v. posamičnih krmil
•Ocenimo jo na podlagi rezultatov analize vzorca:
- če poznamo vsebnost SUROVE VLAKNINE
- če poznamo vsebnost KDV

115

Ocenjevanje energijske vrednosti krmnih mešanic - surove vlaknine poznamo (formula)

ME (kJ)= 22,3 x SB + 34,1 x SM + 17,0 x SŠ + 16,8 x SSl + 7,4 x OO – 10,9 x SV

116

kaj je OO?
kako se ga izračuna?

- organski ostanek

ko vemo surove vlaknine:
OO = organski ostanek = OS – SB – SM – SŠ – SSl – SV

ko vemo vsebnsot KDV:
OO = organski ostanek = OS – SB – SM – SŠ – SSl – KDV

117

Ocenjevanje energijske vrednosti krmnih mešanic - vrednsot KDV pozna (formula)

ME (kJ)= 21,8 x SB + 31,4 x SM + 17,1 x SŠ + 16,9 x SSl + 8,1 x OO – 6,6 x KDV

118

Popolne krmne mešanice za KOKOŠI

•Zelo intenziven metabolizem
–Več kot 2 kg v 6. tednih
–Pri nesnicah zelo pomemben Ca

119

Popolne krmne mešanice za piščance 1:

–0. do 21. dan
–22% beljakovin
–Surovine rastlinskega izvora, ribja moka, krmni kvas, MV premiks
–Težave z izkoristljivostjo P – določena min. količina izkoristljivega P

120

Popolne krmne mešanice za piščance 2

– od 22. do 42. dne
–Lahko le rastlinske surovine
–Potrebno vključiti metionin in min. 5% maščob

121

Popolne krmne mešanice za piščance 3:

–Zadnjih 10 dni pred klanjem
–Ne sme vsebovati ribje moke (prenos okusa na meso)
–Lahko le rastlinsko poreklo, manjše potrebe

122

Popolne krmne mešanice za matično jato (1, 2 in 3):

–Manj beljakovin in energije
–Bolj umirjena rast (v primerjavi z brojlerji)

123

Popolne krmne mešanice za kokoši nesnice 1:

–od začetka nesnosti do 42. tedna starosti
–Ca 3,1 do 4%. To so največje potrebe po Ca v primerjavi z vsemi drugimi DŽ.

124

Popolne krmne mešanice za kokoši nesnice 2:

–od 42. tedna starosti pa vse do konca življenja.
–Nesnost se postopno zmanjšuje, zato so tudi manjše potrebe po hranilnih snoveh

125

kdaj nesnic začne nesti jajca?

ko je 6 mesecev stara

126

Ocenjevanje energijske vrednosti krme kokoši

•Sistem navidezne presnovljive energije (AME = Apparent Metabolizable Energy ), korigirane na ničelno bilanco dušika
–Korekcija je potrebna zato, da se v poskusu izmerjena ME zaužite krme vedno nanaša na izravnano bilanco dušika

127

Ocenjevanje energijske vrednosti krme kokoši AME (formula)

AME N-kor = (zaužita E – E izločkov – f x RN) /
zaužita količina krme

128

kaj je WPSA?

World Poultry Science Association

129

AME V POSAMIČNIH KRMILIH

AME N-kor = 18,03 x presnovljive SB + 38,38 x presnovljive SM* + 17,32 x presnovljiv BDI

* Celokupne maščobe po kislinski hidrolizi

130

AME V POPOLNIH KRMNIH MEŠANICAH

AME N-kor = 15,51 x SB + 34,31 x SM* + 16,69 x SŠ + 13,01 x SSl

* Celokupne maščobe po kislinski hidrolizi